_Št. 104. V Goriri, v torek dne 27. deeembra, 1904. Letnik VI. l/.li;ija VSH1' torek in Hoboto oh 11. in i ]>rHiJpoldfM' /.a niHsto tl . z:i dežHo. Ako pad»« na t;i dnrva praznik izide dan prt»j ob <>. zvt* v Gorici v t(»- bakanian Schwarz v Šolskili tilicah, J c I I p rsi t z v Nuiiskili ulica.h in Lc- ban na VcrdijcviMn t<>kaliäLu po 8 viii. GORICA iWüerno izdanje.i (fredništvu in upravnlštvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica VeUiiritii li. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravništvp »Goricfc. Oglasi sc raöunijo po pi**^,.~ vrstah in sicer ako se tiskajo l-kral!:pa 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po S vin. Ako s«1 večkrat tiskajo, rasiii- nijo s*> po pogodbi. Izdajtttelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (od^ov. J. Marušič). Agitacija za odpad. „Primorski List" je prinenol prod kratkim vest o skritem delovanju prolo- stanlov v Furlaniji, da äirijo svojo krivo vHro. Vštevilki z dne 22. t. m. pišo dalje o tej 2&devi: „Vedno bolj žalostne novice o tern Prihnjajo. Grofica Latar ima svoje zavode ^rnkaj, kjer se spreobrača k Iuteranstvu I 'Urlanska in slovenska mladina. In °dkod je to, da se da toliko katoličanov z'ipolJHti, da pošljojo svoje otroke v ta liHrovski zavod? Materijelna podpora, do- °ar, katerega sipljejo protestanti abožnim 8UriSem ter tako v svojo mrežo love nedolžno deco. Katoličani, ali res ni ^ogoče se temu uslaviti ? Ali katoliäka cerkfv nima svojih dobrodelnih zavodov, fci bi storili to, kar storijo ti odpadenci za svoje zmote ? Pa kdo daje tern pro- töstantovBkim zavodom toliko pomoči ? ^osebno se dve družbi v tem oziru od- 'ikujeti, ki v protestantovskem taborju 'zdajati tiaoče in tisoče za podporo °dpadnega gibauja in ohranjenje njihovih savodov. Katoličani, zlasti tisti, katerim Jst Goapod Bog podaril dobrote sveta v ta namen, da bi lahko priSli ubogim, zlasti v dušni nevarnosti ae nahajajočim na pomoč, usmilite se teh žrtev, aboge mla- dine, pomagajte tadi Vi ! Saj se za mnogo drutfih manj važnih stvari žrtvuje, in za neumrjoče duäe, za ohranjenje in širjenje edino prave katoliške vere, bi se niö ne storilo ?>l „Ali bi ne bilo mogoče napraviti " r u š t v o na Slovenskem zlasti za Pri- ^orsko, katerega sveta naloga bi bila P o v s o d milodare nabirati, da bi se odkupilo toliko otrok in se tadi starišem °dpomoglo. Zlasti naj bi se onemn pro- \" ^stantovskerau zavodu nasproti ustanovil oV^ugi obširen in velik katoliški zavod. v ( ^odpira se toliko zunanjib rečij, dočim bö doma pusti, da sovražnik pleni." ! ^ Pritožbe o protestantski propagandi * o zavodn Elvine grofinje La Tour v Rus- r ' a«zu ni8O nove, kajti že 13. januvarja 1887 L je stavil dr. GregorčiČ s tovariäi v dftželnem zboru goriäkem interpelacijo do visoke c. k. vlade, ki se glasi: Visoka c. kr. vladal Veleslavni c. kr. deželni šolski svet za pokneženo grolijo RoriSko in gradiško dovolil je z odlokom | dn.« 9. novembra 1879 na podlagi § 70 ('r?.avne postave o ljudskih äolah z dne ! H. maja 1869 (državni zakonik štov. 62) fclvini groiinji La Tour, da sme ustano- viti v Rušiei (BusHifj evangeljsko zasebno ljudsko šolo, zdru?,eno z odgojiščern za osiroteno in pof/olnoma uboge žolsko otroko pod pogoji, ki so v onem odl ku razločno navedeni, ter kazaje na § ili. recenega zakona, ki nalaga deželnim äol- skim oblastim dolžnost, zapreti tako pri- vatne zavode, v katerih se ne izpolnujejo državne postavo, ali v katerih se nahajajo nravni nedostatki. V resnici se v tem zavoda ne izpolnujejo ni državne postave, ni pogoji, ki so mu naloženi po deželni šolski oblasli, kot izvršiteljici postav na šolskem polji. Glen l. državne postave o medver- skih razmerah državljanov z dne 25. maja 1868 (drž. zak. štev. 49) določuje, katere vere smejo ali morajo biti otroci z ozi- rom na vrro roditeljev ali na mogoče pogodbe med njima. Člen II. določuje, kedaj in pod ka- terimi pogoji smejo ali morajo roditelji ali njih namestniki premeniti vero otrok. Člen IV. določuje dobo, ko more človek sam odločiti o svoji veri; člen VI. navaja pogoje, ki se morajo izpolniti, da izstop iz katere verske družbe dobi po- stavno moč, t. j. da odveže prestopnika dolžnostij do prejšnje verske družbe ter mu podeli pravice nove. Člen VII. prepo- veduje v svojem 2. odstavku si li ti ali z zvijačo navajati koga k prestopu od enega voroizpovedanja k drugomu. Po določbah \(\n. I, II. in IV. ne more otrok odloče- ati o svoji vori pred dobo, ki je nzna- čena v členu IV. Člen II. določuje d )bo, do katere morejo roditelji ali njih namestniki pre- menjevati vero otrok, m v kateri jim to ni več mogoče. Od istega časa, ko roditelji ali njih namestniki ne smejo premenjati vere otrok, do tistega časa, ko deček ali de- klica smeta sama izjavili se za katero vero, teče doba, v kateri je vsaktera pre- memba vere po državni postavi prepo- vodana, naj bi se imela goditi po roditeljih in njih nameslnikih ali po otrocih. Ro- diteljem ali njih namestnikom postava ne dovoljuje več, da bi odločevali o veri otrok, otrokom pa ne priznava še pravice, da bi sami odločevali v lej zadevi. Postava smatra otroke v isti dobi kot nesamostalne in nezrele, da bi odlo- čevali v t«j zadevi. Poslava smalra otroke v isti dobi kot nesamostalne in nezrele, da bi odlo- čevali o svoji vori, zato jim jo postava sama odločuje in garantuje. Naravno pa je, da postava ne določuje in garaptujo otroku vere le po imenu, ampak v^\s- nici, t. j.da zahteva, naj se otrok v njemu postavni veri v resnici poučuje in odgo- juje; (§ I. državne Šolske postave z dne 20. maja 1869 drž. zak. štev. 62 prede- lano po postavi z dne 2. maja 1.883, drž. zak. štev. 53 in Člen XV. postave z dne 25. maja 1868 drž. zak. štev. 49), ter da ne zabranjuje le formalnega prestopa od veroizpovedanja k drugemu v zmislu člena lY/. navedene,, postave, ampak tadi prigo- varjanje in napeljevanje k prestOD-u, ker to je nasprotno postavni težnji, ki hoče, da naj otrok v omenjeni dobi ohrani vero nepremenjeno in nedotakneno. Tako prigovorjanje in napeljevanje je tadi tedaj proti duha in namena ome- njene postave, ko se formalni ali slovesni prestop 8am odlaša za dobo določeno v členu IV. Še več. Prigovarjanje in nape- ljevanje otrok k prestopu smatrati je na sebi kot sila ali zvijača v zmislu člena VII., ker otroci nimajo ni moči ni uma, da bi mogli odbiti hvalo ali ugovore ka- tere vere ali prigovarjanja in napeljeva- nja k prestopu. Radi tega prepoveduje omenjena postava prestop v oni dobi in s prestopom tudi pripravljanje k njemu. S temi določbami državne postave z dne 26. maja 1868 drž. zak. štev. 49 in z njenim duhom se pa nikakor ne vjema post^oanje^'le in ocV A t Elvine groflnje La lOar v v.u»iöi, *^a' jejo otroci protestantskega'v^6 «j^ veroizpovedanja. Katoliäki otroci is za- voda zahajajo sicer k poduku v krščan- skem nauku vjavno občinsko šolo v Ka- privi ter k maši ob nedeljah in zapove- danih praznikih v župnijsko cerkev, ali po spričevanji pristojnih krogov ostajajo otroci iz te evangeljske Sole navadno jako nevedni v kračanskem nauku, hodijo k slnžbi božji neredno, brez veselja in brez spoštovanja ter več jib ne prejema sa- kramentov niti o veliki noči. Vsa odgoja v zavoda je protestant- ska in katoliški otroci učijo se celo zgodbe sv. pisma in cerkveno zgodovino skupno s protestantskimi otroci po protestantskih načelih, dasi je letos v soli med 43 otroci 21 katoličank. Nasledek takega postopanja je, da otroci začnejo uže v 11. in 12. leta v veri omahovati, da se branijo prijeti sv. Sakramente, da lajijo katoliške resnice, da znajo na pamet vse razliko med pro- testantsko in katolško vero in sicer vse le v zmislu protesta-'^izma ter da narav- nost in odločno pravijo, da nočejo nič vedeti o katoliški veri in katoliSki slažbi božji. — Ko je nekdaj župnik v zavoda neko tako 13-letno deklico svaril ter jo opo- minjal radi verske nemarnosti, odgovorila mu je neprestraäeno, da noče sprejeti sv. sakramentov in noče slišati nič o kato- liški veri, ker jej je protestantska pri- pravnejäa. Ob isti priliki odgovorila w> je neka zraven stoječa učiteljica iz Bvrolina v pričo otroka: „Gospod župnik, saj otrok ima uže leta, da si lahko sam vero izbere, kaj se toliko trudite ? u Ko otroci Soli odrastejo, obdržijo jih äe kaj časa v zavoda ali pa jih iz zavoda pošljejo v slažbo protestantskim hišam v deželi ali zanaj nje, in pri tej priliki prestopijo navadno k protestantski veri. Tako so storile Karolina in Olga Ratterfort, Maria Ukmar,EleonoraSchmiedt in najbrže tudi Ana StefTanek, o katerih ni gotovo, ali niso bile ob času svojega prestopa v takem daSevnem stanji, katero izkljačuje njih prosto prepričanje (člen IV. od8tavek 2. navedene poatave). Ko ae je posreöilo kedaj vzeti ka- tero deklico še v pravem časa iz zavoda trebalo je mnogo truda, predno je odpu- stila in premagala protestantsko mišljenje, V >Vga Solskf^a sveta z dn 9. novembra 1879 štev. 486. 2. Ali ne misli visoka c. v da gre tn postopati po § ,<>. državne postave z dne 14. maja 1869 dež. zak. štev.62, ali vsaj prepovedati, da se v ime- novano äolo in odgojiäce ne smejo spre- jemati otroci katoliakega veroizpovedanja. Gorica, 13. janavarja 1887. Dr. A. G r ego rči č I. r. — Jonko 1. r. — And. Kocijančičl. r. Dr. J. Tonkli I. r. — Dr. Nikolaj Tonklil. r. Politični pregled. wPolltlönl položaj. Naž notranji politični položaj je označil znani čeaki prvak dr. Kramar te dni s temi le besedami: Proč s polovi- čaratvom! Volk sit in ovca cela, to ne more biti. Vlada je od vladarja dobila nalog, da omogoči delavnosl parlamenta. To pa more doseči, ako govori resno besedo z nemäkirni strankami: To je doižna državi, dolžna prebivalstvu, ki trpi vsled dolge parlamentarne krize. Dr. pi. Körber se je 9. t. m. moral prepri- čati, da so Nemci v politiki vedno ne- hvaležni. L. 1878 so pokopali Lasaer- Aueraperga, 1. 1896 Plenerja in Wurm- branda. Nomci igrajo vlogo Saturna, ki požira svoje otroke. To naj^modri vla- d», ako je^ fsJ.ohf zunjo še öas. A vsa znamenja katfejo, da vlada nima dovelj resne volje, ki bi premagala nemško svo- jeglavnost. Vladne podpore po ujmah prlzadetlm preblvalcem. Vlada nveljavi s § 14. kredit za podpore po njmah zadetim prebivalcem. Potovanje nadskofa Posllovlba v Rim. Iz Zagreba poročajo, da odpoluje zagrebäki nadškof dr. Posilovič v prvi polovici meseca januvarja v Rim na sve- čanost beatitikacije Marka Krizina Kri- ževčanina. Nadškofa bo spremljalo v Rim več kan^Dikov. •^oslovanskl Informacljski biro. Hrvatskim listom javljajo iz Sofije, da se že davno obstojeei načrt, naj bi se v pospeševanje skupnih interosov Ju- <>oslovanov, nstanovil informacijaki biro, uresniči s prvim januvarjem 1905. Sedež tega biro, čegar glavna naloga bo, da brzojavnim in pismenim potom razäirja ve8ti, bo Beligrad in njegovim voditeljem je izbran slovenski novinar Milan Plut. Grofica Montlgnoso. Proti grofici Montignoso so ne uvedri nobone represalije in S3 ji tudi apanaža ne bo prikrajäala, kakor so trdili nekateri listi. Govori se, da se je grofici Montignoso obljubilo, da se ji tekom po- letja 1905 dovoli se sestati s svojimi otroci v kakänem mestu izven Saksonske. Iz verodostojnega vira se zatrjuje, da grolica Montignoso ni došla v Draždane samo zbog tega, da bi videla svoje otroke, rnarvoč v prvi vrati zaradi tega, da bi se sešla s kraljem. Rusko-japonska vojska. Z bojišča nič posebnega. Tudi ja ponska poročila o japonakih pridobitvah pred Port Arturom so potihnila in danes prodira med svet vedno bolj prepriča- nje, da je bilo vse iaponsko zmagoslavje le goli humbug, kajti gotovo je, da se niso Japonci polastili nobonega ruskega forta in da so bila le nokatera višje utr- jena mesta na prostem, katera ao si Ja- ponci osvojili in s katerih so so Rusi umaknili, ker niao bila zanje nobenega posebnega omena. Tr *vvratno pa se .>vzf* v': df> so !<.. . zope postali ga 203 metrov visokega ^riča, kateit,, zavzetje ao Japonci tako Sirokoustno alavili, kakor da bi bila od njega odvisna oaoda cole portarturake trdnjave. — Tudi o tern ni niČ gotovega, koliko da ao poäkodovane ruake vojne ladije, nahajajoče se v portarturski luki, o katerih ao Japonofili pisali, da so po- polnoma uničene. Ker je baje Togo po- slal del japonskega vojnega brodovja proti baltiški eakadri, postala jo blokada Port Artura jako problematična in je valed tega tudi jako olajäan uvoz živil in atreljiva v porarturako luko. Po Kuro- patkinovih poročilih je soditi, da je v Mandžuriji še vedno vae mirno izvzemšt uekaj malih prask med predatražami. Ru- ski listi poročajo, da ima poveljnik tretje ruske annade general Kanlbars izvräiti poaebno nalogo. Dočim preži Kupnpatki- nova armada, ki je sedaj jako močna, na japonske vojne oddelke, nahajajoče se pod poveljatvom generalov Kurokija, Oku-a in Nodzu-a, ima general Kaulbars nalogo napraviti s svojo artnado velik ovinek in priti Japoncem za hrbet ter jim tako onemogočiti umikanje. „Reuterjevemu biro" so aporočili v aoboto iz Mukdona: Danes se jo Rnsom posrft^ilo potisniti ob vozni ceati 4 in pol kilometra proti jugu več oblegovalnih topov, čeravno jo japonako topniStvo ailno atreljalo. Sovražnik je oddal okolo 100 strelov. Provzročena Skoda je neznatna. Dvanajsl mož je bilo ranjenih. Ker je težko dobiti v JYlukdenu živila, so kitajaki uradniki odposlali mnogo kitajskih be- guncev proti aoveru. * Reuterjov urad poroča iz Čifua : Po odredbi generala Stoalja se je med port- arturško posadko in prebivalstvo razde- lilo živil za tri mesece. Med bojem za Visoko goro so se vhodu v pristaniäee približalo japonske torpedovko. General Sleselj jo ukazal podadmiralu Virenu, da naj napade japonake la^tip-. Po ljuteM 1 boju »; so Japonci morali umakniti. Oklopnu'-a „Sebastopol" so je usidrala na zunanji rejdi ; ponoči se je vrnila zopet v luko. „Sebastopol" je potopila v boju neko japonsko torpedovko, dočim 'je bila sama neznatno poSkodovana. Podadmiral Viren je bil lahko ranjen. + Iz Londona brzojavljajo 23. t. m.: Poročila, ki ao doSIa aem iz Tokija, po- trjujojo rnako veal, da ao j« Ruaom po- 8rrčilo si zopet osvojiti „203 m. grič". Podrobnoati o tern dogodku äe ni. Sodi ae, da ao Rusi iznenadili japonako po- aadko ter tako zopet priäli v poseat važne poatojanke. Peterburški brzojavni urad poroča, da je prometno miniateratvo aklenilo, da se polože novi tiri akoro na celi dolgi črti aibirako železnic«. Posebna komiaija bo vodila dela z namenom, da ne moti prometa na železnici. Začetkom vojne ho imeli Japonci 6 oklopnic I. razreda, in aicer: „Mikaza", ,Azahi", „Skiäima", „Yasima", ,Fuji" in „Hacuze" in 2 oklopnici II. razreda: „Čin-Jen" in „Fuzo". Od teh oklopnic ae jo potopila „Hacuze" spomladi : „Fuji" je zadela ob rnako mimo in je kasneje obtičala pri Miaotavskih otokih. Ladjo ao aicer za silo popravili. vendar pa je za boj nespoaobna. Nedavno so Japonci uradno priznali, da ao izgubili oklopnico „Yasima", pred nekaj tedni pa ae je prod Port Arturjem potopila „Šikišima". Od oklopnic ste toraj Japoncem ostali aamo ,.Mikaza" \^ „Azaki", ker stari ladji „Čin-Jon" in „Fnzo", zgrajeni v letih 1877 in 1881, pa ne prideta resno v poštev. Temu nasproti pa ima admiral Roždeatvenski 7 oklopnic novejäega in najnovejšpjja tipa, in aicer: ,,Knjaz Su- vorov", ..Orel", „Borodino", „Aleksander III", „O^lablja", „Navarin" In „Sijan Veliki". Rnzmerje glede oklopnih križark pa je to le : Japonci so imeli sprva te-le oklopne križarke: „Yvate", „Yzamo*, ..Azuma", „Yakamo", rAzama", „Tokiva", ..Kasuga" in „Niain". Od teh ladij ate se polopili „Azuma" in „Azama", Japonaka imu toraj samo še 6 oklopnih križark. Roždeatvenaki pa ima te-le oklopne kri- žarke: „Dimitrij Donakoj", „Oleg", „A- vrora", ,.Žemčugu, „Izumrud" in „Almas". K temu brodovju bosta akušali utfiči kri- žarki „Diana" v Saigonu in „Aakold" v Sanghaju. Takiato ao morajo upoStevati So oklopno križarke „Rosija", „Gromo- boj" in „Bogatir". Toraj bo Ruaija raz- polagala na Daljnom Vztoku, ako se tudi no upoštovata „Aakold" in „Diana", z 11 oklopnimi križarkami naaproti 6 japon- skim. Tudi proti križarkam II. razreda ima postaviti dovoljno Stevilo onakih la- dij — takozvanih pomožnih križark. — Edino, kar so tič(i torpodovk, jo Rtisija na slabSom, kakor Japonaku, kar pa ni odločilno. Iz teh podatkov jo razvidno, da äanao baltiškega brodovja niso tako neugodne, kakor se obče sodi. Domače in razne novice. Dr. Dluko Vitezu1. — V nodeljo umrl je v Krku v 83. letu svoje dobo dr. Dinko Viteiič, prvoboritelj iatrskih Hr- vatov. Pokojnik rodil se jo v Vrbniku na otoku Krku in je bil brat pokojnega kržkega škosa Viteziča. Po dokonöanih pravnih šludijah stopil jo v državno alužba in je nazadnjo postal iinančni prokura- tor v Zadru, kjor je služboval mnogo let. Nomila osoda hrvatakoga naroda v Istri, katerega je pokojni nad vso Ijubil u/.e iz svojo mladoati, mu ni dopuščala, da bi držal roko križom, ampak vrgel se jo z vao odločnostjo v boj za pravice svojega naroda. Zučel je toraj orati le- dino. Soborilca na^ol je v svojem naj- boljsem prijatelju, ki je bil pokojni vla- dika in mecon istrskih Hrvatov, nopo- zabni škos Jurij Dobrila. In ta dva po- prijela sta bo težavnega dela s tako od- ločnostjo in tako vstrajno, da zrnjo, ka* tero sta začela sejali po Iatri, začelo jo kmalu kaliti ter je tudi obrodilo sad in aicer jako lep sad, ako primorjamo v narodnom, političnem in goapodarskem oziru sedanje istrske razmere z onimi pred 35 leti. Pa delo ni bilo lahko in potrebovalo je celih mož, mož, ki niao atorili za avoj narod le tega, kar ao bili dolžni storiti, ampak ki so v reanici sveto služili avoji domovini in ki so zanjo sto- rili vse, kar jo bilo v njih močeh. Tak mož bil je pokojni äkof Dobrila in tak mož bil je tudi pokojni dr. Dinko Vile- zic. Oba ta dva žrtvovala sta v prid do- movino vso, kar sta imela in nista po- znala dru^ih čutov razun ljubezni do Boga in do svoje zanemarjone domovine. Zato pa ostaneti imeni Dobrila in dr. Dinko Vitozic v Iatri nosmrtni. Pa no samo do istrskih Hrvatov, marvoč tudi do istrskih Slovencev in sploh do vsoh Slovanov gojila sta omonjona dva moža, ki ?ta dobivala moraine in materijalne podpore pri svojom prijatelju vladiki Strosamayerju, ista Cuatva in iato Iju- ^^zen. Zato pa oatane preporajanje Istre w narodnam, političnem in gospodarakern oziru tesno in nerazvezno apojeno z imoni vladike Dobrila in dr. Dinka Vitezica, katerega prvega krije črna zemlja že mnogo let, dočim je drugi toraj v nede- Ijo izdahnil svojo veliko in plemenito dušo, ki je zletela nad zvezde, da dobi od Večnega svoje plačilo. Opomniti mo- ramo tudi, da se pokojni dr. Dinko Vi- tezič ni omejil na to, da je sam dolal in učil, bodril in vodil. Ne, on je skrbel za naraščaj, vzgojii je na svoje stroške četo vrlih mož, avojih aorodnikov, ki naj bi nadaljevali njegovo delo. In nadaljujejo je po velikih uzorih svojega strica v borbi za prava tlačenega naroda in v povzdigo naSo Istre proti ljutim aovragom. In med temi boritelji zavzemata prvo mesto po- kojnikova nečaka odvetnika in iatraka deželna poslanca dra. Dinko in Matko Trinajstič. Zategadel pa se pridružujemo brzojavki tržaške „Slavj. Čitalnico", od- poslani pokojnikovim sorodnikom in ki ao glasi: „Nad odprtim grobom starino prvaka Istre, Dinka, velikega Slovana, bn- ditelja na polju politiko, proavete, goapo- darstva, največega dobrotvorca istrakega roda, vzgojitelja istrskih narodnih boril- cev, jadikuje od žalosti potrta, kličoč: — Reči ali ne reči. Jaz ne morem za to. A ven mora, kar mislim. Resnica mi je čez vse. Zakaj bi se je sramovaK? Ali ni prav iako, mama? — Seveda — a ------- — Kaj — a ? Ljudem ni prav morda, marsikdo si rad zamaši uäesa pred resnično besedo, a meni nič za to. Resnice imamo še vedno premaJo. K :aklol je v i duši, a obraz je vseeno naredil mehak kakor olje. Godba je zaigrala - Poznik je od- vedel Fani po sobani. Kakor lahek me- tulj je prijela Poznika za roko, se ve- aelo zasmejala in pleaala ž njim, da so ! ji lica rdela. [ — Smem prositi za četvorko ? vpra- äal je Danilo smehljajočo deklico. — Seveda. Zato sem pa odbila nad- zornika, ker z vami raje plešem kakor ž njim. Brrr, ta njegova pleäasta glava, pa ima še-le trideset let. Jaz ga ne morem trpeti. | Pies se je vrSil v lepem redu, ka- kor se sploh vrše taki plesi, nikdo ni opazil aič posebnega, le sodnikovka je zasepeima rozniKU na uno: „l^uuru sie zbrali. Jaz vam zagotavljam, da vam ne bo žal, pridno, po^tono dekle je." Te boaede so prinesle novo življe- njo v arce naäega gospoda pristava in ves drug je odšel s plesišča, skoro sam ni poznal več starega Poznika. IV. Göspod Baum je napravil lov na lisice. — Veste, tam gori v hribovju jih mora biti nekaj. Ta teden enkrat bomo | Sli. Vesle, človek ao tudi naveliča aedoti vedno v tovarni pri knjigah inštevilkah. | — Gospod Baum, dejal je Poznik, vam pač ni treba več, da Be toliko tru- dite. i — Veste, gospod pristav, jaz vam bom povedal prav odkritosrčno : Čo ni- sem jaz sam zraven, ni nič. Mene imajo delavci radi, ker imajo svojo plačo ka- j kor se sposobi in dela nikdar preveČ. 0 stavkanju ali kaj tacega se jim äe sanja ne. Ce komu ni kaj prav, pride k meni in poravnava stvar, da je prav za oba. Veate, nadzorniki in taki Ijudje ne smejo biti absolutni gospodarji, tedaj oni izko- riščajo delavstvo, molzejo te ljudi do krvi. Tega ne. Sicer imam nadzornika tudi jaz, a bolj ga pazim kotnavadnoga delavca. Tako, vidite, je ta stvar pri nppni. Sicer sem že star, doati ne razu- m<-m o socijalnem vprašanju, a zdi se mi, da če bi vsi tovarnarji delali bolj človeško z ljudmi, bi bilo za te in za one boljäe. — Prav imate, gospod Baum. Vi imate srce za dolavca, ki je tudi človek kakor mi. Zato pa grem z vami na lov res samo zato, ker ste tako vrl oče svo- jim ljadem. Baum se je poslovil in dobro mu je delo, da ga tudi človek, ki je poln no- vih nazorov, razume. — Hm, delam pač prav. Kar je prav, to razume vsaka doba — staro in mlado. No, pa ta Poznik ni napačen Človek . . . (Dalje pride.) Priloßü „Gorice" Sei. 103 i toe 24. flecembra 1904. Zl* pruning jn torppdovk nn pnln proti jugu, da napad« baltiäko flolo. * „Reuterjev biro" poroča: StraJna '«flija „Asagirr' je v ponedeljek uplnnila jtngležki parnik „King Arthur', ko je isti sku^al zapnstili Port Artur. Gs>vori 8ei da je parnik pripeljal v Port Artnr r«zne zaloge. Na krovu ho bili ruski po- niorski castniki, ki so skuSali priti k ^ttltiŽki enkadri. Ladijo so odvedli v Sa- aeho na plembeno sod tare. ¦ ¦ Dopianik „Birsev Vjedomosli" je brzojavil dne 20. t. in. iz Mukdena, da j" položaj japonske armade vsak dan ^žavnoji, dočim rastejo trajno nade rusks» Hrnr»ado. Nihre ne minli na umikanje. * Garski ukaz odrodnje, da so imajo I^obili/Jrali nokaleri oddelki čet v vo- JH&kih okrajih: VarSava, Vilna, Kiev, Kazan, Petrograd, Moskva in Odesa, v 8vrho, da se spopolnijo vojne čete v Mandzuriji. * ,.Rnsn" ho brzojavili iz Mukdena, (^H japonski begnnci pripovedujejo, da r"z^Hja v japonski armadi nova bolezon, kiU<»ro smatrajo po opisovanju ruski ^lrnvniki za kugo. — „Biräev Wdo- inosli" poročajo, da je ruska armada «ednj dobro preskrbljena s kurivom Geno 80 padle za 25 odHtotkov. * * Listom se poroča, da ho je te dni pr<>d Port Arturom potopila japonnka V(>jna ladija prve vrste „Jašima". * Kuropatkin je dobil časa pomnožiti Hyojo arrnado, ki šteje sedaj na fronti 20 ins. in strelskih divizij, 5 kavalerijskih divizij, 3 strelske in 3 konjeniäke brigade Meg rnočnih artilerijskih in drugih ko- ijeniških rezerv. za hrbtom armade 91 batalijonov in 76 stotnij, ne vštevši 2 in Pol divizije okoJu Vladivostoka. Do odlo- öilne bitke, ki se menda pred dvema me- sga blaga ; Edvard Braunizer, trgo- v'o l.lHga za obleko; A. Tabaj 3 K; N. N- 3 K; Karol Čigon, vikar, 12 molitve- likov; Anton Fon, klobučar, 8 pokrival; Anton Potalzky, trgovec, raznrga drob- J(JKa blaga ; Janez Zdo) 10 K; mons-ig. Sklan Kofol 4 K; dr. J. S. 4 K; dr. An- «lrik, 3 K; Novi/'j KatHrina in *>anc 2 K 2 v; gospa Terezija Rlančič ü K; Hnnrik Hrovatin, gpomeler, 2 K; Henrik grot' A Items 10 K; «ospa I. S. 2 K; A. Kocijaii(Y>i(': v Podgori 2 K; grolic« Matilda Attems 2 K; gospa KoSnik 2 K ; goHpa Žilih 1 K f>() v; Sandrisar J. I K; Anton Joretič, trgovec, več äol. potreb 3<5in in 10 molilvenikov ; Martin Poveraj, krojažki mojator, različnega blaga ; J. Medved, trgovec, več blaga za obleke ; J. Kutin, t,rgovec, 1 K 20 v; Filip PecVnko, kavarnar, 1 K; gospa Nina Rojic 6 K; M. Kožman, trgovec, 12 vijakov z blazi- nico za šivanje; gospa E Pogačnik 2 K; N. N. 2 K; Josip Zornik, trgovec, 15 pa- rov nogovic; Fr. Vodopivec, c. kr. svet- nik, več dacatov žopnih rut; Anton Ja- končic, dež. poslanec 10 K; Marija Bre zigar 1 K ; gospa Karolina Drufovka v Mirnu zavoj usnjti; Andnj Jakil v Rupi zavoj u.snja; Karol ÜraScek 700 kolacev. uNaäermi upi ^vništvu je doälo: Trrd- ka Saanig & DekleVa ö K. Prodsedništvo so plačali: Franjvo II. v Gorici 10 K; Ivan Spitzer, vikar na Pečinah 6 K; Anton Kuštrin, trgovec v Gorici ft K; m^nsignor Anton Cibič, dekan v C'.rniCMh 3 K; Lucijan Kovačič pri Sv. Luciji poslal zbirko, h kateri so prispe- vhü. inžijnor J. Bilek 2 K; obitelj Kovači^; 4 K; Aninka Gerželj 2 K; Kobalj Mela 1 K; Anton Vuga 2 K; Okrajna poso- jilnica v Bovcu 20 K; I. Ivanetič, vo- jaski kurat v Gorici 1 K 40 v. Vsem dobrotnikom naj Bog povrne! bolsko vodstvo. Zlata lira, vredna 70 K, popolnoma dobra, pripravna za božični ali novoletni dar, je na prodaj pri predsedništvu „Š Doma", kateremu jo je podaril dekan v Komnu preč. g. Janez Lukežič. Preplača se hvalcžno sprejme. Za \><>f;orolce v Öcpovanu na novo do^lo: Županstvo v Solkanu 50 K; Josip Mischitz, rudar v Derne 4 K; kuracija Kal 19 K 40 v; Ivan Podobnik, kaplan v Mirnu 5 K; Andr«j Mesar, vikar v Lokavcn 10 K; Andrej Žnidarčič, vikar v Gradnem 14 K; Josip Abram, kurat v Novakih 5 K; kuracija Novake 20 K; tvrdka Konjedic & Zajec v Gorici 50 K; dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec 30 K; Josip Droč, gostilničar v Gorici 20 K; Lucijan de Bias v Gorici 5 K; tvrdka Hedžet & Koritnik, blaga v vrednosti 44 K 70 v; Šebreljska štedilna posojil- niua 25 K. Zadnjič se je pomotoma spo- ročilo, da je dala duhovnija Dreženca 35 kron, dala je v re9nici karacija L i- bušnje. — Vsem darovalcem.naj Bog povrne ! A. P o d g o r n i k, J. Rejec, župan. župnik. Nas ÜHkarski hudl^ek je hotel v zadnji stevilki na^ega lista po vsi sili storiti uslugo „Sočinemu" hudiču. V oceni, katem smo priobčili o koncertih Nadežde Slavjanske, urinil nam je nam- reč naš hudiček na koncu neke besede črko & meßto črke k, in glasik« seje za- radi tega dolično mesto v oceni : „ko se glasovi slišijo kakor ,jt"ž', mesto da bi se glasilo : „ko se glasovi sliäijo kakor jek". Mi smo to hudičkovo nakano za- pazili celo v zadnji korekturi, toraj tik pred časom, ko je sei stavek v stroj, in skusili smo jo tudi s popravkom onemo- gočiti, ali, kakor se vidi, se nam to ni posrečilo, vsled česar je „Sočin" hadič v svoji zadnji številki stražno zarezgetal. Zavist «a tare. - Lastniku „Soße" in „Goriške Tiskarne" delajo zadnji čas oglasi in „Poslana", katere priobčujemo v „Gorici", hudo preglavico. Posebno so rnu zmešala glavo „Poslana" biiräega vodje hotela „Südbahn", katere smc pri- občili v zadnjih številkah „Gorice". Da mn niso ta „Poslana" po godu, o tem smo prepričani. Ali mi mu ne moremo pomagati. Naravnost pa mu povemo, da omenjena „PoBlana" nismo mi iazvali, niti jih naročili, ampak jih vsprejeii kot drage inserate, ki se nam prostovoljno dopošiljajo, ne da bi jih iskali, ali pa „lovili", kakor to dela neki drugi na židov- ski način. Zavist je pač najgrša strast. Nič ni v stana človeka pri drugih ljudeh lako prignjusiti, kakor ga prignjusi ravno ta strusl. In tako se godi tudi lastniku „Soče". Da ga bode pa zavist äe bolj trla, mu povemo, da g. Kerševani za svoja „Poslana" pri našem upravniälvu pošteno plačuje, o čemur se Jastnik „Soče" lahko preprisia, ako ne potrndi do našega upravniälva, ki mu bode drage volje do- kazalo s knjigami, da je resnica to, kar mi trdimo. Revček Andrejček ali smo morebiti mi krivi, da si nam tudi Ti, ki bi nas rad utopil v žlici vode in nam ne privoščiš niti slane vode, pripcmogel do nekaj „svitlih" kronic, s tem, da si s svojim neznosnirn in burjastim vedenjem izzval „Poslana", katore je g Ker5evani pri nas proti plaöilu inseriral. ,.Soöa" pravi sicer v svoji zadnji številki, da se je g. Kerševani hvalil, da mu „Gorica" zastonj priobčuje „Poslana". Mi v resnici i ne vemo, kak namen da bi vodil gosp. Keräevanija, du bi kaj takega trdil, kar ni resnißno in od če.sar nima prav no- , hen« koristi. I*repricTamo smo toraj, da „Soca", kakor po navadi, tudi v tem sln^aju nepnSteno la?.«, z namenom, da 1 bi svojega gospodarja nekoliko potnlažila, j katerega grize huda zuvist, da nam je j celo on «am pi^poinogel.-''.'io nekaj „svit- lih kronic". . .. ItaliJHiiskc ^oskc, reftitekjlr« nem- Škega kapitola. — Pred par dnevi je prijavil trzaäki „Piccolo" in za njira potem tudi njegov židovski bratec „Gorriere" ncki dopis o tukajsnjem ženskem izobra- ževališca, ki je pravo pravcato gaganje italijanskih gosk na omenjenem zavodu, hotečih rožiti nemSki kapitol. Zgodilo se je to rned poukom telovadbe. Telovadba poučuje se na imonovanom zavodu v nemškem jeziku, in sicor so vsakikrat prisotne pri pouku gojonke slovenske in italijanske narodnosti istega tečaja. Go- jenke morajo tu vftikrat nastopati ^ko, kakor bi imele na9topati takrat, ko bodo učiteljice. Učitelj jim da nalogo, da jo praktično izvedejo, in ker ni otrok blizu, katere bi gojenke podučevale, na- domestujejo otroko pa tovariäice, naha- jajoče se pri poaku. Tako je, kakor pri- povedujeta „Piccolo" in za njim „Cor- riere", slovenska gojenka dobila nekeg« dne nalogo, da izvede neko telovadno vajo. Opomniti je treba, da se pripravlja- jo slovenske gojenke za učiteljice slo- i^enskih ljudskih šol, italijanske pa za učiteljice iialijanskih ljudskih šol. Slo- venska gojenka, ki je vdobila dos »no na- logo, katero naj izvrši prav tako, kakor da bi imela pred seboj otroke, katere bode morala kot učiteljica podučevati, toraj Blovenske otroke, poslužila se je pri rešitvi svoje naloge slorenskega je- zika in je v tem jeziku zapovedovala svojim tovarišicarn, ki so predstavljale otroke, in učitelj telovadbe je k temu molčal. Vsak pameton človek bi mislil, da bodo italijanske gojenke posnemale slo- vensko tovaršico ter da bodo, ko pride vrsta nanje, svojim tovaräicam italijanske narodnosti, ki bodo predstavljale itali- janske otroke, zapovedovale v italijanskem jeziku. Ali kaj še. HaliJHnske gojenke ču- tile so se mesto toga poklicane za to, da prevzamejo ulogo gosk in da s svojim gaganjem reäijo nemäki kapitol. V ta namen so poslale v omenjena italijanska lista dopis, kjer se znaäajo nad učiteljem telovadbe, dolžeč ga, da slavizira. In koga ? ! Čujte, o groza, da slavizira Jslo- venske gojenke. To je paö na najboljšem nv.)stu pr^/ovic^ ¦ o kratki pameti in o dolgih läse. To patu< dokaz', > o slabo poznajo oni naäi ljudje ^ Jt d, ko pravijo, da je mogoča ekapiia akcija Slovencev in Italijanov proti germanizaciji. Zahvala. — Dne 18. t. m. priredilo je druStvo „Otroäki vrtu b o ž i č n i c o v dvorani g. Alojzija Mozetiöa v Solkanu, katera je izpadla letoa v vsakem eziru prav dobro. Ljudstva domačega in vna- njega se je bilo nabralo za dve taki dvo- rani, a vse točke obširnega programa so se izpeljale prav pohvalno. — Zato äteje si društveni odbor v svojo dolžnost radi tega se prav srčno zahvaliti vsem, ki so pripomogli k prireditvi: g. Srebrniču, učitelju v pokoju za njegov požrtvovalni trud pri pripravljanji in izvrševanji bo- žičnice, gospici vrtnarici Marjetici Koräic, gg. diletantem in pevcem za v popolno zadovoljnost vsoga navzočega občinstva reäeno nalogo pod vodstvom sprelnega g. Srebrniöa. — Tudi vsem blagodušnim darovateljem lepih in izdatnih darov za božičnico — domačim in v Gorici, bodi tem potom i^rečena naäa najtoplojža za- hvalal — Bog povrni vsem mnogotero! Solkan, dne 20. dec. 1904. Odbor. Lepo svoto denarja podarite brez troška naSemu „Šolskemu domu", ako prilepite vsi na vsako pošiljatev, pismo, dopisr:co in razglednico, kar jih odpoä- Ijete sedaj prigodem božičnih praznikov in novega leta, 1, 2, 3 in več narodnih kolekov. Tepen izvoš^ck. — V torek peljal se je po RaStelu počasi vozeč izvoaček Golenz. Temv-vozu sledil je drugi voz, pred katerim je bila vprežena krava. Krava, katero je vodil kmetovalec Schifo, hotela je po vsi sili preteči izvoščekov voz, in Schifo je moral vse moči napeti, da je kravo v toliko zadrževal, da m lutnila v izvogsiekov voz. Schifo, to vi- deo, prosil je Golenza, naj se mu z vo- zom izogne Ali ta ni hotel ni<5 slišati o tem. Ko sla pa oba prispela na trg, za- i^el je Schifo izvoščeka z bičem pretepati. Nato so prišli redarji in odpeljali jed- nega in drugpga na policijo ter ju izpu- stili, ko so izpovedbe jednega in dru- gega vz"li na zapisnik. Bogat lov. — V soboto so na lovu v Angorisu, na posestvu barona Locatel- lija, vstrrlili 115 zajcev in več drugih divjih ptiöev. Padel 8 külesa. — Narednik Hu- bert, ki se je na kolosu vračal iz Brd, padel je, ko ae je peljal mimo rerkve v Pevmi, tako nenrečno, da so ga morali prenesti v vojasko boIniSuico v Gorioo. Požar v mladem ^ozdncni na- sadll. — V Bobolo popolndne okolo 2. ure naslal je požar v mladem gozdnem nasadu, nahajajočem ne na Čavnju nad Črničami in ki-j(^ last posestn^^iv z Ravni. Prvi ga je zapazil rieks ^bzdni Čuvaj, ki je koj pritekel v Črniče klicat ljudi na pomoč. Ljudje bili so koj pri rokah, na eelu jim črniški župan. Podali so se hitro na lice požara, ki se je širil od dna gozda navzgor v dveh potezah. Okolo osme ure zvečer posrečilo se je ljudem, da so požar omejili. PoŽ«:r na- pravil je še precej veliko škodo. Kopa sena z^orela. — Prejänji teden zgorela je posestniku Markovčiču iz Medane kopa sena, vsega skupaj kakih 20 kvintalov. Sodi se, da so kopo za- žgali otroci, igrajo^se z žveplenkami. Dekliška š(»la „Elizabetišče" v Tomaju na Krasu prirodi božičnico dne 26. in 27. t. tn. popoludne z jako zanimivim vsporedom. Kazglan. — Deželni odbor razpi- suje eno denarno podporo letnih 240 kron, katero podeli iz dohodkov zaloga prevzviäenega deželnega glavarja grofa Franca Coroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodinje Marije Valerije. Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so'pristojni v ka^ri občini poknezegrolovinegorisko-gra'llrjanske ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir inr.elo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjotjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je podati do 31. decembra 1904 v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je: 1. Spričevalo županijskega urada dotičnega kraja, potrjeno ali če treba, dopolnjeno po županstvu pristojnostne občine, — v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživila prosilčeva, kako se je bavil z obrtjo in kakšno je njegovo nravno zadržanje. 2. zdravniško spričevalo, potrjujoče prosil- čevo bolehanost ali pohabljenost, ki za- krivlja njegovo nesposobnost za delo. Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpiranec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora. Defradaut Jenuer in njegovi »okrivci obsojeni. — Na Dunaju vršila a» zadnje štiri r"ni kazenska obravnava proti onemu Jennerju, ki je, tak'jr smo ob svojem času poročali, poneveril 285.000 kron na äkodo dunajske po- družnice centralnega bančnega zavoda nemških hranilnic. Na obtoženi klopi se- deli so kot sokrivci tudi fotograf Bei- buchner in njegova aoproga, Vaclav in Jožef Gottstein, Franc in Leopold Schödl, Alojzij Flick in Zmagoslava Auer. Iz obravnave je bilo posneti, da se je skoro ves denar reäil razun kakih lO.CKK) kron. Nekaj so ga vdobili pri Jennerju, nekaj pa pri ostalih obtožencih. V četrtek je bila razBodba razglaäena. Obsoieni pa ho bili in sicer: Jenner na tri letno težko ječo, Vaclav Gottstein na dve letno, Franc Schödl na jedno letno, Maksimilijan Bei- buhcner na 8 mesečno, Leopold Schödl na 3 mesečno in Alojzij Flick na 5 me- sečno ječo. Jožef Gottstein, Zmagoslava Auer in Antonija Beichbuchner pa so bili oproäceni. Biskup StroBsmayer izpolni 4. februarja 1905 svoj 90. rojstni dan. V Oseku se je sestavil poseben meäcanski odbor, ki dela priprave za večje slavnosti. Razdelile se bodo tudi spominske kolajne, ki jih je dal napraviti ta odbor, in v ka- teri namen se je nabralo 5000 K. Či- talnica priredi svojemu protektorju slav- nostni koncert. V Dr. Vitezic obolel. — Prvak in najzasluznejäi veteran hrvatskega pre- poroda v Istri, dr. Dinko Vitezic, je v Krku, kjer prebiva, težko obolel. ülesto Berolin je 17. t. m. do- e^lo število dva milijona prebivalcev. Dober žeiodec. — 42 trdokuhanih jajc je v pol uri pojedel za stavo neki mož v gostilni Alojzija Hariša v vasi Jakle v Lavantinski dolini. Nato je snedel še pet jajc in bil drugi dan popolnoma zdrav. Roparskl unior zaradi napačnega tisočaka. — V Kapfenbergu je 68-letni kovač Ziegler kazal v gostilni bankovec za 1000 kron. Bankovec pa je imel le na eni strani podobnost tisočaka, na drugi strani pa je bila navadna srečka. Tega seveda nista vedela hlapca, ki sta gledala „bankovec" od sosednje mize. Šla sta v temi za kovačem, ga v gozdu ubila in oropala ničvredni papir. Oče in sin. — Andrej grof Tolstoj, sin Leva Tolstoja, ki služi kot prostovoljec na mandžurskem bojiSču, dobil je za • hrabrost, ki jo jo ^ot čaHtnik izkazaJ za 8vojo državo, . Jiyjjfa red. Njegovemu očetn, ki je proti^ojni, gotovo sinovo odlikovanje ni Ijubo. Poslano*) Au&reju Gabrščeku tu. Za vaäo neresnično govorico, kar sicer tadi sami v St. 98. „Soče" potrju- jete, da ste poravnavo le iz velikoduä- nega namena — da gre Kerševani čist iz Gorice — podpisali, izvali ste me, da Bern objavil isto. Dobro vestP, zakaj ste poravnavo podpisali. — Kdo vam verjame, da hi se iz same velikoduänosti napram meni po zobeh lopnili ? V št. 100 z dne 14. t. m. „Soče" navajate poleg drugih neresnic in neslanosti nekaj podatkov iz policijskih zapisnikov, ka^ri so sarna za- vijanja, da bi spravili stvars pravega lira. Ta dejstva niste äe s svojo kolobocijo omajali. Ker sem bil na vašo ovadbo pozran na policijo, nisera raogel vam posmoditi, kakor sem prvotno obljubil. Na policiji »em dal svoj odgovor glede falsifikacij. Pri ti piiliki se je dognalo po izjavi go- npoda svetnika Contina, da je Andrej Gabraček s a m pri imenovanih falsitici- ranih listkih pisal brez navzočnosti poli- cijakega uradnika, in ne kakor je on trdil v „Soči", da i« vpričo uradnih oseb pisal. Tudi jaz reČt.«f: Falsilikacije so, jaz jih nisem zakrivil, policija tudi ne, kdotoraj? Ostajam pa vedno pri svoji izjavi, da so bili gostje pri policiji naznanjeni, ki niso bili vpisani v hotelskih knjigah. Ti gostje so v hotelu gtanovali in tadi vse plačali. Grda neresnica je, kar navajate v „Soöi" od 14. t. m., da sem odgovoril na pismeni poziv Bedanjega opravitelja hotela Südbahn, gospoda Ant. Jerkiča, naj na- znanim goste, ki niso v hotelskih knjigah vpisani, da si konsorcij poiače denar, aicer se konsorcij obrne v to svrho na kom- petentno oblast, da to preižče, da tega ne storim. Pač pa sem naglaäal, da se izvolite primernim potom obrniti na pri- stojno oblast, kateri bodem drage volje s svojimi pojasnili na razpolago. — Ome- njam še. da vam je znano, zakaj so go spico Mici Wigele odslovili . . . . , sicer vam lahko osvoži spomin gospod upra- vitelj Ant. Jerkič. Vsakdo je pričakoval na vaäe vi- harno pretenje, da neovrgljivo dokažete. da avtomo.biJ, katerega s'.j vi kupili, ne leži nerabJjiv v „rumpelkamri", ter da za njega ni zavrženih 12.600 K. Po- sebno pa je vsakdo radovedno pričakoval, kako dokažete, da niso res že vaši naj- bližji družabniki lako aiti vašo prepir- ljivosti, da vam ho pokazali vrnta in da vas noč vadi škorpijonsko pišete, da bi me osra- motili radi včasnih šal, kakoršne si moäki navadno javno dovoljujejo. Ako sem jaz kot sarnec radi navadnih šal tako malo- "reden, kaj pa äe-le znani zakonski mož, kaloremo se je v tern pogledu že toliko očitalo. Čudno pa je vsekako, da vam je ompnjena gospica tako k srcu prirasla!.. Povpjte svojemu kojegu Rudoliu Ko- njedicu, da se govori med osebami, koje ta zjideva interesira, da Rudolf Konjedic imajilelj več javnib lunkcji itd.(?), ni vdobil absolutorija, kakor se je izrazil v vašem hripavem trobilu, ampak gg. konsortisti so rnu vsled njegovega tarnanja veliko- dušno odpustili, kar so mu odpustili, ker je on znani veliki patrijot— zahteval za 8voje izborno upravljanje hotel« Sülbahn razmerno ogromno mesečno plačo za celo dobo svojega upravljanja, dokler ni dobil „Laufpassa"'. Pometajte pred svojim pragom, ker imato več smeti pred njim, nego kdo drugi! Kdor ima toliko kolomaza na glavi, kot ga imate vi, ne sine hoditi na solnce in tudi ni tako nepreviden, da bi hodil ka- kor hodite vil — Za danes dosti, ako treba ^-\ Gledo zadnje bp^^de, ne bodem lakn ligamožki kot vi; pišite ;n piste..... . ' Josip Kerševani, btvži vodja hotela „Südbalm". *) /a vsebiiio pod tern naslovom je odgo- vorno uredništvo lo toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Op. ur. Ixvritan oku» kjv» aoHlm • primetari|«rn Uydrowe zilne kawe pObKUSirtl ¦»- Vior»n orifö'oijiio. ^ Poiina t k|. »cMffci 4KWH lr«nc«. =r,DOMACI PRIJATELJ" UMMW&UMMM® Ivan Bednarik priporoj^i sv:iiii; tmA siAuj vieduih po^tieuikov. Anton Krušič krojašhi mojster in tpgouec Corso Gius. Verdi štev. 33 ooooo izdeluje o o o o o vsahoupstne oblehe za vsafti stan oooo kakor tudi o o o o za cmlne, vojaške in Ariavne irainike. Za vseobleke je vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar tlošlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo sejesensko in zimsko sezono. Ima zalog'O gotovih oblek in sukonj za vsjiki stan. o o o €ene zmenie o o o Obvestilo. Uljudno naziiiuijam. da se nahaja moja odvetniŠka pisarna od i. januvarja 1005 z' pros forth / Trgovskega Doma a v 1, nadstropjn (v/tod iz nlice Corso Giu- seppe Verdi). Dr. Drap. Treo, odvetnik. Pozor! Ills Prva kranjHka / vodno silno na turbliK» delujoca wggk Illi tovarna stolov na paro 8$ Jc^ -Jc^tr /=&, A( vll It_j, lr»j' g^\ \// JL iL g» IT^'m\ II jr> «I na J3rcgu, p. J3orovnica, 3. i». slaviHMUU občinstvii svcčc iz. pristiH'^a ticbelin'K'a vciska ktf. a K 4*90. Za priHtnost jamčiin z K 2000. Svece za posre- be,z!ib«>. drevesa, vošč«ne zvitkeimnčtl najlinejše vrstepojako nizki ceui. mmmm&smmm 1 Večnaja pamjat! Slava brezsmrtnemu spominu!" Za bo/irnieo v „Sol. Doinu" ho dalje poslali predwedniStvu : Slavljenoo 60 vin.; J. Gril, pekov.ski mojsler 100 kolač«v; Franc Hmelak, posonlnik in tr- govec v Lokavcu f> K; Amlrej Zniilnrtfitf, vikar v Gradnem 10 K; Matko Primožie, deželnosodni svetnik v Tolmina 10 K. ßog stotero povrni vscm (Jobrotniknrn ! Preplače za „Solski Dom" za S. Gregorčičevo knjlgo „Job" so po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Kosmač Anton, župan v Cerknem 60 v; Podobnik lvan, kaplan v Mirnu 1 K 60 v; Elsnic Josip, žiipnik v Kodika 60 v ; Za- nmr Giril, kaplan v Kobaridu 60 v; Zu- pan lvan, župnik v Nraäoh (Kranjsko) 60 v; Oblak Karol, kaplan v Komnu 2 K 10 v. Siurtna kosa — V noči od petku na soboto je umrl tiikaj Ivun Josip štrekelj po kratki, jako mnčni bo- lezni. Zamotala 80 s<> mu namroč čreva. Pokojnik ni bil znan le takaj v mestu, fflarvoč poznali so ga dobro tudi na de- Želi. Bil je namreč silno bogat in si je to svoje bngastvo Bam pridobil. Bil je posestnik raznih in razsežnih zemljiSč v Furlaniji in okolici, v mesto pa je imol vpč svojib hiä. Z jedno bosedo, y.nal jo «pravljati in množiti premoženjo kakor nikdo drugi, ne meneč ae dosti za bodo drugih. Pokopali so ga na Sv. Gori. Imt'iiovaDJa. — Kakor je našim čitateljem znano, pobirala bo dežela od novega leta naprej davščino od piva v svoji upravi. V ta namen imonoval je deželni odbor v svoji zadnji seji potrebno osobje, in sicer so nastavljeni kot pobi- ralci te davščine : za sežansko okrajno Rlavarstvo Mar eg a. za Gorico in gori- Sko okolico Bekar in Velikonja, za tolminsko glavarstvo Čermelj in Visorek, za gradiäki okraj Gr ego- fig. Deželni računariji se pridelitn ob toj priliki eden ali dva pisarja (diurnista) V isti seji je bil imenovan diurnistom v deželnem stavbinskem u radii Fr. Smre- kar ter konceptnim praktikantom v de- Žolnem odboru dosedanji avakultant pri okrožnem sodišču v Gorici dr. G r u s o- v i n. Za mesta užitninskih agentov je bilo vloženih 68 prošenj, za mesti diur- nistov 14 in za mesto konceptnega prak- tikanta 4. Zadnje mesto je bilo pridr- iano samim pravnikom. OpozaFJamo gg. krčmarje in kup- čcvalce, da se mora posebni davek od žganjetoča in od prodaje žganja za prvo polletje 1905 do konca tega meseca pri c. kr. davkariji vplačati. Ker pa bode davkarija zaradi letnega zaključka in za- radi pobiranja užitnine od vina in mesa fcadnjega decembra z delom preobložena, svetujemo strankam, da ne odlaäajo vpla- čanja posebnega davka do zadnjega dne, marveč da vpladajo ta däverf že pcpred, kor bi drugače pri davkariji delj časn» Razpis fwtnih iislgrad drnibe sv. Mohorja. — Odbor drnžbe sv. Mo- horja razpisujo dvo častni nagradi in sicor: a) tri tinot: krön za daljäo povest v nbsi'gu 1f> do 16 tiskanih po', in b) [K'tnajst sto kron za krajšo povest v obsegu 8 do 10 tiskanib pöl v obliki „Slovenskih Vef'ernic". Snov povestim bödi vzota iz domačega narodnega iiv- vljenja in se naslanjaj ali na slovensko, bodisi cerkveno, bodisi posvetno zgo- dovino, ali pa na drnžabno (socijalno) življenje našega näroda. Pisatelji se naj ozirajo na to, da sta obe povesti na- menjeni prpprostomu Jjnd&tva kot dra- žbeni knjigi. Zaloraj bödi jezik preprost in labkoumoven, vsebina pa priinerna namonu družbe hv. Moborja. Kokopisi, lopo in razločno na eni listni strani pi- sani, so naj dopošljejo do dno 31. grudiia 1. 1905 čiružbi sv. Moborja v Celovec brez pisateljevoga poMpisa ;- i.mo pisaleljevo se prideni v zaprtem zavi\KU, ki pa naj nosi naslov dotične povosti in ludi povi\ za katoro nagrado se poteguje. Odbor družbe sv. Mohorja bo svojo raz- sodbo o priposlanib rokopisih objavil tekom malega travna leta 1906 in tedaj tudi nagradi izplačal. Ako bi odbor no- beni povosti iz kakegakoli vzroka no mogel prisoditi častne nagrado, sprojmo vomlar tudi manj ilovrženo proizvode, čo se mu zdo pripravni za družbo sv. Mo- horja, ter jih odkupi po dogovoru z do- tičnimi pisatelji. Odbor. Ogen j v papirnici. —- Na Reki je bil v nedoljo zvečer v voliki papirni tovarni tvrdke Snitb & M^ynier velik požar. Zgo- rela so tri skladiSča, v katerih so bile spravljeno cunjo in že izdelani papir. Poslopjo, kjor se nahaja delavnica, so obvarovali pred ognjem Škodo cenijo na 200.000 K. Seveda je bila tovarna zava- rovana. Iz Kaui'annra v latri pišejo: So- proga Zalaznik, Slovenca, sta zgradila pri postaji v Kanfanaru holol in resta- vracijo za popotniko, kjer se je gospa Za- lHznik na svojo ime bavila s trgovino vina na dobolo. To, seveda ni bilo po volji tukajšnjih trgovcev, a morda tudi drugim ne, kor lanskoga leta so jej ukrali prešiča, a minuli ponedeljek so jej zlikovci po noči odprli klot, ukradli dva sodčeka konjaka tor zapalili hiäo, ki je z vsom, kar je bilo v njej, zgorela do tal. Rešili so le male stvari. Škoda je ogromna. Prepoved.ine srečke v AvstrijI. — Finančno nadzorništvo v Gorici do- poslalo nam je vsled n°ročila c kr. fi- nančnoga ravnateljstva v Trstu imenik raznih bančnih tvrdk in zavodov, ki se pečajo s prodajo prepovedanih srečk po Avatriji. Ko objavljamo dotiöni imenik, svarimo objednem naše ljudi, da se <5u- vajo pred nakupom takih srečki so jako problematične vrednosti, kajti zapadli bi jako7 občutni kazni, ako bi finančna oblast pri njih take srečke zalotila. Do- '^tične tvrdke so te-le: A) Prodaja celih strasse 6 (imotnik ludi Adam Heilmann; prokurist Kmil Smetaczok). 19. „Julins Weil, Bankgosfhiift", Monakovo, I. Frauon- platz 5. 20. ,.BankoH'okton und Kommis- Hionsbaus Patria", Ljudovita Vijakowski, Monakovo, Arndt^trn^p^ 1, 21. ,,Jean Hr'iTinann" Nür^boig. 2if. Steinhausen & Gomp. deutsch östor. BanLvnW h^ und Kommerzhans", Karlsruhe, Amaliemtrassp. 2H. Bank - Kommissionsgeschäft „Qnion", Karlsruhe, Klauprechtstrasse (imetnik (Jto Stoinbausen). (Dalje prih.) PoHku^eu roparski umor. — V Pragi je priäel v menjalnico Ed. Ki5a neki mladenič menjat noknj nem^kega donarja. Medtem ko jo Kiš denar menjaval, je potegnil mladonič revolver iz Žepa, toda zgrabila sta ga dva detektiva, ki sta bila v sobi skrita. Policija je dobila namreč anonirnno pismo, da namerava nokdo Kiša uinoriti in oropati. Prijeti mlaü'oni/; jo 17(etni Schulz, trgovski vajenec V P%.gi. Priznal je takoj, da je že pred pelimi mesoci sklenil Kiša ustreliti in oropati. lzHcljcvanjv v Amcrlko. — hse- ljovanjo v Amoriko ni letos posobno na- prodovalo. V „Fromdenblattu" čitamo namroč, da se jih je preselilo vAmeriko iz naäo državo v prvem letoänjem pol- letju preko Harnburga 21 930 oseb, dočim se jih je v isti dobi lanskega leta izso- lilo 33.406. Preko Bremona pa se jih je izselilo v prvem letošnjem polletju 24.227, d"l>čim se jih je lani v istem času izselilo 39.761. čakati morale in brez potrebe čas i^-»yV«rečk na delno plačilo : 1. „Maximilian Fischer & Gomp. Bankhaus" Monakovo, Arnulfstrasse 26. 2. „Fischer & Riess, prepušča gabile. Lastnlk štaujclske grajačine ka- petan baron Sessler del 8vojih poslopij črnogorskim dolavcem, da v njih stanujejo brezplačno. Teh dola tarn pri bohinj8ki železnici vedno nekaj stotin. Na imendan črnogorskega kneza naprosil je pravoslavnega župnika v Pe- roju v Istri, da je tarn opravil v ta na- nnen službo božjo. Na predvečer pa je priredil gostijo ter povabil k sebi mnogo gostov ter skazal s tem svoje veselje nad tem, da se sinovi Črnegore tako izgledno v vsakem pogledu vedejo. Kake so praznovali Božlč po Italljl. — Sam „Piccolo" piäe. da se jo 'etos na Božič v Milanu hudo prottpalo '1 da se je prelilo mnogo krvi. Ta list Piše namreč doslovno : „Letošnji Božič v Milanu bil je nenavadno krvav. Pre- ^nogoštevilni so bili po mestu pretepi, * najhujši je bil oni v ulici Gesare da Sesto. Neki 20-letni mladenič Gamba bil je povabljen h kosilu od družine Pasiiv^ ^u pa je začel zbijati razne neumne šale, ^lil je nekega gosta in nespodobno go- v°ril o njegovi nevesti. Nastal je vsled ^°gH prepir, ki je končal s tem, da jo bil Gamba petkrat z nožem zaboden ter 80 zgrudil na tla na pol mrtev." — Tako toraj praznujejo v Milanu Božič, dan |^ira in sprave, ali le za one, ki so do- ^re volje. — Pa ne samo v Milanu so tako praznovali božičnepraznike, marveč fudi po drugih italijariskih mestih so je Jzvršilo te dni več ubojstev in uinorov, kakor poroča isti „Piccolo". Tu je umo- r|l ljubimec svojo Ijubimko, tamjezažgal 8ln svojega očeta itd. Niso li to krasni jadovi 2000-letne kulture ?! Ako bi imela Jtultara pri nas roditi take sadove, po- tem naj ostane le daleč od nas taka kul- ^ra, ki nas odtujuje vedno bolj od več- ^ih rcsnic ter nas spravlja v suženJBtvo Cloveških strasti. Bank- und Wechslergeschäft (Bank- es Valto, iizlet Fischer & es Riess)" Buda- pest, VII. Krzsebet-Körut 9. 3. „Bank- kommanditgpsollschast A. Balogh Gomp." Monakovo, Jägerstrasse 3 a, popros „Un- garische Bank und Wechselstuben Actien Gesellschaft", Budapest. 4 „LoselFekten Depot Bank A. Balog4 Budapest. VIII. Joszel-Körut 16. Posredovalci: „Winter & Nagy Anoncenbnreau" Budapest in „Leon Essig" na Dunaju. 5. „August Vajda" Monakovo. 6. „Hauptslätische Wechselstuben Gesellschaft Adler & Comp. (Imetnik Julius Adler) Budapest, V. Gr. Kronengasse 13. 7. „Eller & Adler, Bank- nnd Wechslergeschäft" Budapest, V. Jo- sofsplatz 13. 8. „Merkur Bank" Badapest IV. Vaczi uteza 37. 9. „Wechselstuben- aktien Gesellschaft. Merkur" Budapest V. Aramz-Janos uteza 31. Snuje tud; pre- povedane družbe za srečkanje. 10. „Öster- reichische ung. Merkur" Budapest, An- drassy.strasse 83 und 85. Uredništvo lega podjetja snuje družbe za srečkanje in izdajatakozvane „Staatspapierbücher'. 11. „Hermes" ung. allg. Wechselstubenaktien- gesellschaft Budapest V. Dorottya nteza 8. 12. „Fleissig Sandor, Bank- und Woch slergeschäft Hermes", Budapost, VII. Erz- sebet-Körut 2. 13 „H. Fuchs, Wechsel- haus" Budapest, Kecskemetergasse 1. Tudi la tvrdka snuje prepovedano družbe za srečkanjo. 14. „Bank- und Wechselhaus Kronfeld & Comp." Zagreb. — B) Pod- jetje za serije srečk : 15. Bankeffokten nnd Kommissionshaus „Merkur", Hübnor & Comp, Stuitgart, Schickstrasse 6 (po- pred K. F. Wojtan). 16. „Bankeffekten und Kommissionshaus Union" Konstan- tina Eisele v Studgartu, Danneckerstrasse 11. 17. „Bankeffekten und Kommissions- haus Merkur", Nürnberg, Glockendom- strasse 8, imetnik: Adam Heilmann. 18. „F. Wörfel & Gomp." Monakovo, Mitterer- Loterijske številke. Trst Line 24. decembra.. .. 44 28 18 5 83 . . 61 42 65 32 54 ZAHVALA. Prav iskreno se zahvaljujem slavni zavarovalnici za življenje „Janus" na Dunaju oziroma po- družnici v Trstu za tako hitro in točno izplačilo zavarovalneglavnice s pripadki po svoji ženi Katarini Savli, rojeni Bratuš. katera je bila zavarovana Priporočam torajtoplo to zavarovalnico ter se hvaležno podpisujem P^ ter L> -li. Cepov'an, 9. decer^ 1 MED z a j a ni ^ e n o - p r i s t e IIZ3 C lli-f se prodaja na drobno v svečarni J. KOPAÖ Goriea, ulica Sv. Antona St. 7 X>u slfdečih ceuaJi : Mf>d izpihani poiutaduiiski beli kg K 1*20 jpsonski . . ,, v sutju „ c<'j<%»..... ,, za pitaiije čcbel i) »> 1-SM) 1 — ,, ,, 1 *.V Na debelo po znižanih oenah. »Vll. SOBA Išče se in sicer prazna s prostirn vhodom v novi hiši, nahajajoči se v dein mesta nied Gosposko ulico i» Frau Josipovein tekulisčein. Fonudbe vspre- jema arednišlvo »Gorice«. D^uski Iak sent dobil dire- ktno ia Moskvc. Zagotovitn bolj kotnavadni Iak. lmatn tudilepe kliše in Iak, čev- Ije sta datne in otroke vseh vrst. Se toplo pripo- ročam udani P. Cotič čevljar v Gorici, Gosp. ulica 14. Obvestilo. Uljudno nastnanjam, da se nahaja moja odtietni&ka pisarna od /. januvarja 1905 v prostorih „Trgovskega Dotna" v I. nadstropju (vhod iz ulice Corso Giu- seppe Verdi). Dr. Drag. Treo} odvetnik. Olje polenovke (štokfiževo olje) je sedaj splošno priporočano kot jedino sredstvo, ki ojačuje slabotno stanje or- ganizmov, toliko pri niladih kot pri starih ljudeh. Vporabiti se pa mora vsekakor to olje pri škrofuloznih boleznih. Svoj upliv pa mora izkazati edino olje, katerega kakovost je jjajamčeno čista. F Drugovrstna olja, ki se prodajajo kot „štokfiževo olje", ne samo da ž njimi ni mogoče dobiti potrebnih rezultatov, iJJ5S5 ampak škodujejo naravnost želodcu, ker slabijo prebavilne SSSÖ organe istega. pravo štokfttevo olje. zajamöcno öisto olje zadnjega Iova se prodaja v mirodilnici ^inCON-a mflZZOU-ja Gorica, Gosposka ulica, in podružnica tek. Josip Verdija fg) Male množine se razpošiljajo po pošti, registrovana zadruga v omejeno zavezo Za jesensko-zimski čas so došle krasne novosti razneqa blaqa. Posebno oincnjaiiio mod tonii: Modne volne, fianele, for- štajne, sukno za možke obleke, boržun ^a blouse. Preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecke), žime, volne in perje za postelje. Posebne novosti so: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci. Perilo za opreme nevesti, za hötele in restavracije, za zasebnike in vse druge. Po tovarniških cenah. Cene stalne Postrežba strogo poštena. Vzopci nnjnovejšB izbere se poSiljajo na zahtevo brezplacno in poštnine prosto. r MihaelUssai, r ključavničarska in kovaška delavnica Gorica, Ascoli ulica 7 / jS Velika zaloga štedilnikov, pump in vsa- ys kovrstnih cevi za vpeljavo vode. Izvr§i > se vsakošno povpravljenje in vpeljava. yr .^T I odlikovana — svečornfl M paro Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica lVipnrofct piM'r. esa,v'jšcene zvitkoinmtMl ir«jfinejse vrstepojakouizki ceni.) Rojahi! kupujte narodni halehf Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico y v v (Jorici ulica Vetturini št. 3. Anton Ivanov Pečenko. Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin ia lastnih in dmgth prizna- nih vinogradov. l)ost;tvlj;i nn do in in razpo- silja yo icli'zniei na vse kraje avHtro-ot^THk«* nionaniij^ vso- dib od 56 I nap re), Na zahtevo pošilja tndi ir/.orre. Zaloga piua „Drlniške drnšbe adruicnih phumaren Žalec-Laški Trg in plaenjskega pizm „pra- zfiroj" iz sloveče čoške „il/ie- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, k.-itcrcga sc od- daja le nadebelo od 1ÜÜ kg. uapej. Sprejema hranilne vloge ka.tere obrestujo po 41/'a% polumeseßno; ne- vadignone obrestipripi- srije konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čTije poaojilnica sama. Posojila iidom na osebni kredit po 6'Vo in na vknji/bo po 57/7u „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane s glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- Leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članoin tekoče raöune, katere obrestujepo dogovoru, Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.