V Članki in razprave 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 94(497.4Kočevje): 347.236.2"1494" Prejeto: 31.8. 2011 Kočevski Slovenci in Nemci v 15. stoletju STANISLAVJUŽNIČ dr. zgodovine Univerza v Oklahomi, Fara 2, SI—1336 Kostel e-pošta: juznic@hotmail.com izvleček Povzemamo vsebino deželnokne&em urbarja Kočevskem zspmjem urada iz leta 1494. Dolsp je veljal m izgubljenem \> \> a o j o vo J o \> o J J \> vo J o paradi napake tedanjih uradnikov — pomotoma so ga napačno vezali. Primerjamo ga z urbarjem zfl sosednji območji Hinterland urada (Kočevska) Reka (1498) in gospostva Kostel (1494), ki sta bila z?podrobneje raziskana. Ugotavljamo gospodarske značilnosti Kočevske poznem petnajstem stoletja. Priimke tedanjih Kočevarjev povezuje7no j O J O J \> J \> O J J O J J J J \> J poznejšimi družinami iz tega in sosednjih okolišev in skušamo dognati, v kolikšni meri je bila prvotna naselitev Kočevarjev dobro stoletje pred pričujočim urbarjem nemška (germanska) in v kolikšni meri slove(a)nska. Se vedno ni najden urbar za tretji del tedanje Kočevske, imenovan Kočevski spodnji urad. Tako predstavitev zgodnjih Kočevarjev tudi to pot ni popolna, postaja pa j to raziskavo veliko jasnejša od dosedanjih dognanj, ki so izhajala predvsem iz reformiranega kočevskega urbarja za leto 1574. Podatki o Kočevarjih leta 1494 in Še posebej popis davkov prebivalstva v mesto povzdignjene naselbine Kočevje ponujajo vpogled v nastajanje vojaških mest ob tedanji turški meji tik pred refomacijo. KLJUČNE BESEDE: Kočevje, Kočevska, konec 15. stoletja, reformacija, Ziegelfest, Praunsperger abstract GOTTSCHEE (KOČEVJE) SLOVENES AND GERMANS IN THE 15n< CENTURY The article focuses on the provincial princely urbarium for the Gottschee Upper Office from the year 1494. Since it had been mistakenly bound with the urbarium for the Prem seimeurv, it was considered lost for a Ion» time. The urbarium is -v7 J O -v7 J o compared to the urbaria for the neighbouring Gottschee RJeg Hinterland Office (1498) and to that for the Kostel seigneury (1494), bo th of which have already been thoroughly researched by historians. The article also provides an insight into the economic conditions of late 15'h century Gottschee. It lists the most common surnames of the then Gottscheers and links them to families that lived in Gottschee or the nearby areas later on, in an attempt to establish whether the early settlement of the Gottscheers was predominantly German (Germanic) or Slovene (Slavic). The urbarium for the Gottschee Lower Office, the third part of the then Gottschee seigneury, has not been found yet. Thus, the picture of the early Göllscheerland is still not complete. However, this research makes it a bit clearer, beino a bin J J -v7 J o o step forwardfrom earlier research that was based mostly on the 1574 »reformiert« (revised) Gottschee urbarium. Data on Gottscheers in 1494, especially a list of taxes that they were to pay to the city of Gottschee, also enable us to examine the establishmen t of the military settlemen ts along the Turkish border before the Reformation. KEY IVORDS: Gottschee (Kočevjej, Gottscheeland (Kočevska), late 15lb century, Deformation, Ziegelfest, Praunsperge Uvod Leta 1493 je Friderik III. po enainštiridesetih letih vladanja umrl; njegov sin in dedič, novi vladar Maksimilijan I. (* 1459; f 1519), je zapovedal izdelavo urbarjev za svoje kranjske posesti. Uradniško popisovanje osebnih imen, priimkov, kmetij in dajatev tedanjih podložnikov iz vojvodine Kranjske je trajalo domala desetletje. Tako so bili prvi urbarji z dajatvami, imeni in deloma obstoječimi priimki podložnikov deželnoknežjih posesti na Kranjskem sestavljeni prav ob začetku samostojne vladavine Maksimilijana I. Med letoma 1494 in 1498 so de-želnoknežji uradniki popisali južni del osrednje Kranjske s Kočevsko in Kostelom vred. Kočevske niso popisali naenkrat, temveč so Kočevski zgornji urad popisali sočasno s Kostelom leta 1494, (Kočevsko) Reko pa štiri leta pozneje, leta 1498, po smrti zastavnega imetnika Gašperja pl. Ravbarja. Cas popisovanja kočevskega spodnjega urada od Cvišlerjev do Crmošnjic ni znan, saj urbar še ni najden. Po končanem popisovanju so uradniki notranje-avstrijske komore oziroma vicedomskega urada v Ljubljani poskrbeli za prepise.1 Prepisovanje se je vleklo in so ga potegnili celo v začetek 16. stoletja. Gradivo je bilo seveda obilno in kopiranje ni šlo zlahka od rok; zato so nastajale tudi neljube pomote. Le stežka pa se je kje primerila tolikšna kot prav na Kočevskem. Urbar za urad (Kočevska) Reka so vezali skupaj z urbarjem za Zumberk, ki je bil tedaj še del Kranjske. Tako (Kočevske) Reke niso povezali s preostalima dvema deloma Kočevske; že to je bila precejšnja nerodnost, saj drugih kranjskih gospostev običajno niso razdelili na tak način, temveč so urbarje celotnih gospostev po navadi vezali v skupno knjigo. Vendar se je prepisovalec pri uradu (Kočevska) Reka zavedal svojega početja in je zato podatke za (Kočevsko) Reko s posebnimi naslovi ločil od tistih za Zumberk. S tem je jasno napotil bralce prihodnjih stoletij, kako naj ravnajo ob branju urbarja. Pri preostalih dveh tretjinah urbarja za Kočevsko so se nerodnosti še stopnjevale; po rokopisu sodeč prepisovalec urbarja za Kočevski zgornji urad ni bil isti kot prepisovalec štiri leta mlajšega urbarja za (Kočevsko) Reko, prav tako pa ne isti kot prepisovalec urbarja za sosednji Kostel iz leta 1494. Prepisovalec je urbarialne podatke za Kočevski zgornji urad iz leta 1494 nadaljeval z urbar- Dr. Boris Goleč, sporočilo marca 2011. jem notranjskega gospostva Prem na tak način, da nobenemu od gospostev ni privoščil posebnega naslova in z njim napotkov za usmeritev poznejših rodov uporabnikov. Čeravno je bil Kočevski zgornji urad prvi prepisan v knjigo in Prem komaj za njim, se je nadobudnemu prepisovalcu ali kateremu od njegovih sodelavcev zdelo, da je treba celotno knjigo voditi pod oznako Prema. Tako je tudi bilo pol tisočletja, dokler ni dr. Boris Goleč v svoji disertaciji ob koncu drugega tisočletja opazil napake.2 S Kočevsko je Prem družil le skupni habsburški lastnik, tako da je težko razumeti, zakaj združitev obeh urbarjev brez vsakršne ločitvene črte. Po mnenju dr. Borisa Golca z dne 3. 3. 2011 so ob skupni vezavi urbarjev za Prem in Kočevsko v no-tranjeavstrijski komori verjetno naredili napako; zmotil se je nam neznani prepisovalec pri vicedom-skem uradu v Ljubljani. Napake nastajajo in so kot svojevrstni tiskarski škrati del uradniškega poslovanja. Seveda pa je čas, da napako, storjeno v škodo nič hudega slutečih vnukov prvotnih kočevarskih naseljencev, popravimo in njihova dejanja in nehanja postavimo pod drobnogled zgodovine. Mešanje Kočevskega s Premom Poleg urbarja, pomešanega s kočevskim, sta v isti škatli Arhiva Republike Slovenije (ARS)3 še dva urbarja za Prem; oba sta bila izdelana pred letom 1501. Sledi še urbar Prema za leto 1548 in za njim reformirani urbar Prema za leto 1574. Vmes med urbarji je shranjenih nekaj vicedomskih pisem o Premu. Zal nobeden med urbarji nima pripisanih kočevarskih vasi iz Kočevskega spodnjega urada. Te še iščemo. Urbar za Kočevski zgornji urad se konča na straneh 8V—91, torej ravno ob eni od treh vezav dokumentov v skupno knjigo, vsakokrat opravljeni s štirimi usnjenimi trakovi tik pred sredinsko vezavo med stranema lO" in ll1 in podobno vezavo med stranema 14vin 151. Tako se list z urbarialnimi podatki za Kočevje na strani 8V pod spetimi listi nadaljuje v list s stranjo 131 popisan z zadnjimi dajatvami podložnikov Prema iz vasi Pelellinach (Petelinje). Vas Petelinje je leta 1494 in 1498 obsegala trinajst hub severno od tisti čas precej manjše Pivke (Šempetra na Krasu).4 Popis podložnikov gospost- 2 Goleč: Družba v mestih in trgih, Goleč: Senožeče in Prem, str. 380; Žnidaršič Goleč - Cargo Juričič: Vodnik po urbarjih, str. 123,124, 224. 3 ARS, AS l,šk. 102. 4 Kos, M.: Srednjeveški urbarji Slovenijo i, str. 92, 204, 242; www2.ames.si/ —ospivka/Krpan/Petel.htm va Prem je pisar nadaljeval proti jugu. Pisava na strani 91 se zelo prilega nadaljevanju pisanja na strani 8V po črnilu, rokopisu in vsebini; našteti so namreč zgolj najemniki vrtov in njiv, to pa je značilno za mesta, podobna Kočevju. Stran 131 se sicer nadaljuje z zamaknjenim zapisom podložnikov Prema in je kot nadaljevanje dovolj različno od predhodnega opisa kmetov v Petellinachu (Petelinje) s kupčki naštetih dajatev, ki obsegajo po 5—7 vrstic; dajatve se vsakokrat v nadaljevanju končajo s popisi dajatev v denarju, ki obsegajo tri krajše zapise v treh oziroma dveh vrsticah. Popis zadnjih sedmih prebivalcev mesta Kočevje in njih najemnin za njive ali vrtove je pisar nadaljeval v osmih vrsticah na strani 91. Sledil je popis štirih mlinov auff Grosser W'asserv petih vrsticah. Nato se urbar brez kakršnega koli opozorila nadaljuje z dvanajstimi liubami vasi Palitschach, danes Palčja vzhodno od Pivke (Šempetra na Krasu). Palčje je bilo drugo največje naselje, popisano v tej knjigi, sledilo pa je nekako po naključju prav za največjim naseljem, mestom Kočevje; za Palčje je v štiri leta poznejšem urbarju izpričane še pol liube več. V tej in naslednjih vaseh ljudje zvečine niso še imeli zapisanih priimkov vse do edine premske liube v vasi Krmilnik (Koritnice).5 Popisani kraji so istovetni vasem gospostva Prem; le-ta je 3 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, i.ittera P - VI, la. Urbar Prem 1494, fol. 14l; Kos, M.: Srednjeveški itrbaiji :~a Slovenijo i, str. 241,247. deloma pokrivala naselja na območju več kvadratnih kilometrov v okolici današnje Ilirske Bistrice,6 prvič omenjene leta 1300, že v prvi polovici 15. stoletja pa je imela številne žage in mline. Prem je bil od leta 1472 habsburška posest zastavnih gospodov, pl. Raunacliov. Vodni pečat urbarja je dobro viden na nepagi-niranem dvajsetem listu s številko dvajset, navedeno le na spodnjem delu pole, ki se je začenjala z zapisom o Mitterdorffu (Stara Cerkev) na začetku urbarja. Stran 20 je bila po dolgem razdeljena z vodnimi črtami na sedem delov; skrajno levi del je nekoliko ožji, četrti in peti pa sta širša z vodnim znakom obkroženega sidra pod zvezdo s šestimi kraki. Sidro je bilo nasploh značilno za papir beneške izdelave, ki je bil v rabi še v naslednjih desetletjih; tisti čas je italijanski papir pokrival večino potreb na jugu nemško pišočih dežel.7 Pod obkroženim sidrom je šesterokraka zvezda s štirikrat manjšim premerom. Videti je, da imajo tudi vsi drugi listi enake vodne znake, čeprav pod rokopisi sidra in zvezde težje razločimo, razen na listu 19, ki je popisan le z ene strani, in še to le do dveh tretjin, pod katerimi je sidro dobro vidno. Očitno ne gre za napačno vezavo urbarjev, temveč za napako pisarja oziroma prepisovalca iz let 1494—1501, ki je popis enega urbarja zvezno nadaljeval v drugega, Kočevski spodnji urad pa je pomotoma postavil povsem drugam, za zdaj neznano kam. Priimki v urbarju iz leta 1494 za Kočevski zgornji urad Večina priimkov, skupnih Kočevskemu zgornjemu uradu (1494) in (Kočevski) Reki (1498), se nanaša na poklice: Suppan, Scliuester, Schneider,8 Schmidt,9 Kramer1" ali liueter (liuetter, Klobučar). Ti obrtniki, trgovci in uradniki seveda niso bili 6 Ilirska Bistrica (Femtricrj /, 10,5 hübe je leta 1498 spadala pod gospostvo Postojna, prav tako kot preostalih 8 hub vasi Koritnice iKorittnigkT)) in vasi Bača, Zarečice, Zemona in Vrbovo i/, ž upe Knežak ob Zgornji Pivki i'Granen Prunn snpp), ki je imela 22,5 hübe (Kos, M.: Srednjeveški itrhmji r-a Slovenijo i, str. 235-236). 7 Bizjak: Ratio facta est, str. 281; http://www.rcpe.ac.uk/ journal/issue/joumal_41_3/ex-libris.pdf, str. 279 (ogled 13.3.2012). s ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 13>; ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la. Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8r. " ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la. Kočevski zgornji urad 1494, fol. 7\ 8'"; ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 8'\ 10\ 11'\ i» ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 2'\ 8>, 18r, 21'". I- 'odrti ^ig obkroženega sidra ^ve-^do v urbarju Kočevja — Prema ~a leto 1494 (ARS, . IS 1, Šk. 102, fasc. 1/58, Uttera P-JI, la, 1494, str. 20). nujno v sorodu, tako da se notranje migracije pred poldrugim stoletjem priseljenih Kočevarjev zvečine še niso začele v zgodnji dobi samostojne vladavine Maksimilijana I. Šele graščak Jurij Turn in predvsem njegov zet Ivan Ungnad sta začela naseljevati manj prijetne kraje Kočevske z notranjimi migracijami; tako sta si močno povišala prihodke. Izjemni primeri zgodnjih preselitev so predvsem Oster-mani. Eden izmed teh je kmetoval pri Uradu Reka, dva druga pa v Kočevskemu zgornjemu uradu.11 Veje družine Smiger, ki je pozneje obogatela in si pridobila modro kri, so bile leta 1498 še vedno omejene na Urad (Kočevska) Reka,12 prav tako pa v Kočevskem zgornjem uradu ni bilo v (Kočevski) Reki dovolj pogostili Žagarjev (Sogar, Saget) nad obema bregovoma danes mejne reke Cabranke,13 najbrž zaradi pomanjkanja dovolj močnih vodnih tokov, primernih za pogon žag na območju Kočevskega zgornjega urada. V prav takrat razglašenem mestu Kočevje se je pred letom 1494 naselil tudi domnevni Italijan s priimkom Talian; njegov priimek so leta 1574 zapisali kot Thalian, njegov morebitni sorodnik z enakim priimkom Thallian oziroma Thälian iz Mahov-nika, pravzaprav njegova vdova, pa je morala med drugim prenašati tudi pisma v Ribnico in Žužemberk.14 Med kočevskimi meščani tisti čas ni bilo s priimkom poudarjenega IViridischa, Vlaha, Srba ali Hrvata ('Hrovai), zato pa je bil Wendisch podložnik v bližnji vasi Mlaka (Kherndotf, Rain),15 Krabal pa v Borovcu. V Borovcu so njegovi potomci kmetovali še leta 1574.16 Viteško-koseških kmetij ni bilo na Kočevskem, zapisane pa so bile v premskem urbarju leta 1498: v Petelinju severno od Šempetra, Šempetru (današnji Pivki) in drugih naseljih gospostva Prem. To je mogoče pričakovati glede na poreklo priseljenih Kočevarjev; v njih prvotnih domovinah kosezov ni bilo. V uradih (Kočevska) Reka in Kočevski zgornji urad je leta 1494 in 1498 kmetovala ena sama družina s priimkom Turk. Leta 1498 so » ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 3*; ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 16r. 12 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 4r, 10r, 11*. 'S ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 21 \ 23v. m ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V; Wolsegger: Das IJrharium, fol. 150-151. 15 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 3V. « ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 12*; Wolsegger: Das IJrharium, str. 18. ga v Gotenici zapisali kot Turgko, nato so ga ob pisanju urbarja leta 1574 preimenovali v Turgg.17 Po drugi strani pa v uradih (Kočevska) Reka ali Kočevski zgornji urad leta 1494 ne najdemo priimkov Skok, Hrovatin ali Bezjak (Besiagk, Bosiagkh) v skupinah prebegov po padcu Bosne leta 1465. V Uradu (Kočevska) Reka so leta 1498 popisali Kos-telce, ko so jih Kočevarji imenovali Kostler (Kos-ler);18 ta družina je tri stoletja in pol pozneje zaslovela ob zemljevidu Kranjske Petra Kozlerja. V (Kočevski) Reki najdemo leta 1498 celo dva Kocherlina, leta 1574 pa so zapis njunega priimka spremenili v Khocherli.19 Bolj pričakovani so Kot-schewerji ali Gottschewerji, popisani v Zagorju ob Pivki ali v Rakeku.20 V obeh uradih, (Kočevski) Reki in Kočevskem zgornjem uradu, so prevladovale polovične hübe; le izjemoma jo je obdelovala več kot ena družina. Poleg deleža hübe so v (Kočevski) Reki navedene dajatve, podobno kot v urbarju Kočevskega zgornjega urada; zato lahko podatke za oba urada med seboj primerjamo. Prav tako utegne biti zanimiva primerjava kočevskega gospodarstva s sosednjimi gospostvi. Triinpetdeset oseb, bržkone s številnimi družinami, je leta 1494 plačevalo zemljiškemu gospodu najemnino za njive in/ali vrtove v mestu Kočevje. Med njimi je bilo nekaj plemičev, kot je bil kostelski graščak Michl Preinperger (Pramperger, Praunperger)21 sorodnik ljubljanskega župana. V mestu Kočevje sta imela najeto zemljo tudi Hanss Gruber (Grueberf2 in prednik poznejših protestantskih pridigarjev Ziegelfest;23 Marold so tisti čas živeli v Klečah in Starem Logu, nekaj kilometrov severno od mesta Kočevje.24 Drugi nosilci pozneje 17 Prav tam, fol. 9r; Wolsegger: Das IJrharium, str. 14. 18 Prav tam, fol. 4V, 12*. 19 Prav tam, fol. 2*, 3r; Wolsegger: Das IJrharium, str. 13. 20 Kos, M.: Srednjeveški urbarji ^a Slovenijo i, str. 92-93, 96-97, 248. 21 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V; Valvasor: Die Ehre 9, str. 217; Wolsegger: Das IJrharium, str. 156,157, 158. 22 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V. llanssovi potomci z enakim priimkom Grueber so imeli v najemu veliko njivo in vrt v Kočevju še leta 1574 (Wolsegger: Das IJrharium, str. 158). 23 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V. 24 V urbarju gospostva Vipava (1499) najdemo Benedikha, Jacoba in Venedikha Maroka v vasi Zemona pri Vipavi kot najemnike košenic v trgu Vipava; medtem je Vurban Ma- rolt leta 1523 plačeval 54 šilinge lovščine gospostvu Gorica za Gojače v župi Batuje v Vipavski dolini. Pawl Marol-titseh je kmetoval na hubi v Matenji vasi južno od Postojne po postojnskem urbarju za čas okoli leta 1400. 1-eta 1498 je Jacob Marallt kmetova! na (prej županovi) celi hubi Začetek popisa najemnikov emljiŠč v meslu Kočevje leta 1494 (MRJ, .-If 1, I 'icedomski urad Kranjsko, škatla 102, fasc. I/ 58, Ulera P — l 1, 1 a. Kočevski zgornji urad 1494, Fo/, 8'j. znamenitih priimkov so tisti čas še kmetovali na kočevskem podeželju, med njimi polnejši začetniki ljubljanske pivovarne Koslerji (Kostler, Koller) na (Kočevski) Reki in v Borovcu.25 Predniki poznejših baronov Erbergov, Verderberji, so konec 15. stoletja živeli predvsem v Knežji Lipi znotraj Kočevskega spodnjega urada, katerega urbar s konca 15. stoletja ni v evidenci; leta 1574 so Verderberje popisali v Maliovniku (Masctmild), v Knežji Lipi ('Graflindlen), na Bregu (Khemdorf und Rain) in ob bližnji Mlaki (Moss bei Khemdorjj.26 v Knežaku, ki je pripadala gospostvu Postojna (Kos, M.: Srednjeveški itrbaiji r-a Slovenijo i, str. 191, 199, 235, 259, 264—265). » ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, str. 8, 24. Wolsegger: Das Urbarinm, str. 149, 150, 168; 1111 StA, l'AA Ylll. C j ottschee A 15/nr. 28-48 Fach 2: 21, No. 29/1574. Preglednica 1: Rodovno drevo Praunspemriev (Pranbemr, <_> J. <_> i <_> hraunsbergerf-1 Lenart Praunsperger (f pred 1512), veletrgovec z južnim sadjem, ribami, suktiom iz furlanske plemiške rodovine, imenovane po gradu Prampero (Pramberg);28 ljubljanski mestni sodnik leta 1497/98 in po srebrnem pečatu shranjenem v Mestnem muzeju Ljubljana iz leta 1500; župan 1506/07 & Ana (t po 24. 12. 1519) 4 1. Franc (f 1519) trgovec 2. Miliael Pranberger (Michl Preinperger, * okoli 1470; f pred 1528) & Helena (* okoli 1470; f 1500), liči Martina Sclinitzenbauma, gospodarja Iga, in vdova Janeza Matsclirolla (Macarola), graščaka v Mačerolali pri Muljavi in Ivančni gorici —► Wal-purga & Jois pl. Matsclirolla z gospostva Mačerole && (okoli 1514) Mang Langenmantl (* okoli 1490; f 1538) 3. Jurij (f 1553), kanonik v Ljubljani 1505-1534 4. Žiga? 5. Katarina & (januar/februar 1508) Frančišek de Lantliieri 6. Viljem Praunsperger (* pred 1499; f konec marca/začetek aprila 1589), ljubljanski župan leta 1531/32,29 je med letoma 1581-1587 branil protestante v deželnem zboru; ljubljanski župan od sv. Marjete 1588. do sv. Marjete 1589., deželni vice-dom, graščak v Mali vasi, Novem gradu na Pešče-niku (Turn pri Višnji Gori) in Ponovičali. V knjižnici je med drugim hranil Plutarlia, Homerja, Horaca, Lutrovo postilo in slovenski evangelij z razlago Sebastijana Krelja && (1587) baronica Estera Egkli —► (1) Krištof, graščak Male vasi (1562); (2) Barbara & Feliks Ni-količ s Kozljaka (Kožljak, Waxenstein) v Istri, sin Jožefa ali Filipa in plemkinje Wem egkli Na štirih kmetijah Urada (Kočevska) Reka so leta 1498 gospodarile vdove brez zapisanega priimka; to so bile edine z osebnimi imeni znane Ko-čevarke iz Urada (Kočevska) Reka, omenjene pred 16. stoletjem. Ce prištejemo še Kočevski zgornji urad, so skupno šest kočevarskili kmetij upravljale vdove (Mala Gora, Gotenica, Gorenje (Obre/), Iniauf (f Iinlaufj), dve v Kočah) oziroma sinovi vdov (dveh v (Kočevski) Reki); to je domala vse, kar 27 Steska: Praunsperger; Smole: Graščine, str. 237, 283, 328, 663. 28 Bizjak — Preinfalk: Turjaška knjiga listin II., str. 620. 2<) 1'abjančič: Zupani II, str. 96. vemo o Kočevarkah s konca 15. stoletja. Bile so to Nesa, torej Neža oziroma Agnes iz Gorenja,30 Nesa iz Gotenice,31 Nesa in Gratha (Greta, Margareta) v »vasi vdov«, imenovani Koče,32 Steffannova vdova Marina v Inlaufu33 ter Petrova vdova Katra (Wittib),34 ki je svoj stan uživala na Mali gori. Glede na kostelske krste v 18. stoletju z izrazito prevlado imena Marija, so kostelske severne sosede Koče-varke očitno uporabljale veliko širšo paleto osebnih imen, najraje pa so bile Neže.35 Nabor priimkov dveh uradov gospostva Kočevje konec 15. stoletja kaže številne še danes prepoznavne družine, ki so se že tedaj kot najpogostejše pojavljale na dveh tretjinah Kočevske. Najpogostejši »priimki« so bili štirje nazivi dejavnosti družinskih očetov: Suppan (Supan, 11 družin), Schu-ester (Schuster, 9 družin, štiri izmed njih v naselju (Kočevska) Reka, ki je bila tako »pravo« čevljarsko naselje),36 Schmidt (Schmid)37 in Kramer (4).38 V Kočevskem zgornjem uradu je pisar popisal le enega Suppana v Stari Cerkvi, v Uradu (Kočevska) Reka pa so našteli kar deset županov;39 pri nekaterih je lahko postala ta zadolžitev obenem tudi priimek. V Starem Logu je pisar navedel starega župana,*' bržkone nekdanjega nosilca te prestižne funkcije; ta bi bil potem že kar dvanajsti med Sup-pani. Le eden med župani je imel naveden še poseben priimek (Gsell), in to v Gerovem leta 1498;41 drugi Gselli so živeli na območju Koprivnika (Neslthaal) in Hriba (Püchl) na Crmošnjiškem leta 1574.42 Nekatere pomembne vasi Urada Reka, med njimi celo (Kočevska) Reka, so ostale brez posebej navedenega župana, čeprav je eden izmed vaščanov gotovo moral opravljati to donosno dolžnost. 30 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 2V. M ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 9\ 32 Prav tam, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 1", 17r. 37 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 1\ ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 8r, lO', llr. 38 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 8\ 18r, 21r. 39 Prav tam, fol. 17r. 40 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 7V. 41 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 23r. 42 Prav tam, fol. 23r; Wolsegger: Das IJrharium, str. 169,171. Med priimki, ki se niso nanašali na poklic in so se zagotovo obdržali v poznejših stoletjih, so leta 1494/1498 prevladovali Pleše (sedemkrat; Plesse, Blesche, Blessche, Plesche),43 Stamfelj (štirikrat; Stamp-he l, Stempfl, Stampfl, Stempfei)44 Kump45 (štirikrat, tudi Kuml), Kren (štirikrat; tudi Khren),¥> ob njih pa še Veber (štirikrat; Weber, Weberer).47 Družini Pleše in Stamfelj sta tudi danes močno navzoči v tem okolišu, tudi v hrvaškem Gorskem Kotarju onstran Kolpe. Pogostost priimka Pleše leta 1498 na območju (Kočevske) Reke nikakor ne preseneča glede na to, kako pomemben je ta priimek postal v Delnicah in drugod po Gorskem Kotarju v naslednjih generacijah.48 Po tri kočevarske družine so imele priimke: Heferle (sodobno Höfferle), Hueter (Huetter) 49 Svaj-ger (Smigei),m Speckl (Speck, Speckh),51 Lobe (.habe),52 Zurga (SurgaP Zungci>4), Osterman55 in Zappa (Zappe). Tri družine Zappa (Zappe) so leta 1494 kmetovale v Klinji vasi. Leta 1564 je bil Mathe Zappe na (Kočevski) Reki, leta 1574 pa mu je sledil Amtman(n) Zape, ki je imel sina v Gotenici; leta 1574 najdemo Petra Zappo v Kočevju, Zäpe pa je medtem kmetoval v Stari Cerkvi.56 Pozneje se je oblika priimka »Zappa« izgubila iz Kočevske, tako da je sodobni Kočevarji niti ne navajajo med svojimi rodovi. Družine »Zappa« ni mogoče odkriti v sosednjih pokrajinah Poljanske doline, Bele krajine, Kostela ali Hrvaške. 43 Prav tam, fol. 2\ 15r, 16r, 20r. 44 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 11', 16l, 17v. 45 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 1\ 8\ 9r. 46 Prav tam, fol. 2\ 8V. « ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 4*, 18r. 48 http://imehrvatsko.net/namepages/view/fami]y_name/ prezime-plese-2 (ogled 15. 4. 2012) 49 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8r. Priimek Hueter so v gospostvu Kostel pogosto slovenili v obliko Klobučar; možje tega rodu so v letih 1586, 1587 in 1594 tovorili klobuke skozi mitnico na Reki (Gestrin: Mitninske knjige, str. 254, 255, 269,293, 312 m 331). so ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 4', lO, 11*. 51 Prav tam, fol. 3r, 5r, 7r. 52 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 7V. 53 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 22*. 54 prav tam, fol. 24v. 55 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 3*; ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 16'. 5f> ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 6r, 6l; Wolsegger: Das IJrharium, str. 148. Po dve družini sta imeli te dandanes prepoznavne priimke: Kostler (enkrat Koskr, 1-krat Kostner),57 Durr(der), Plasman (Blassman), Marolt, Korcherlin (Kercherlin), Herman, Sager-Sagar,58 Schneider,59 Tomac (Thome, Thomasm) in Cinkole (Zingkale, Ziing-ka¥>x). Ob njih najdemo ponekod tudi po dva domnevna sorodnika, zapisana pri isti kmetiji z enakima priimkoma, med drugim Rabe62 oziroma Wetsch.63 Med 228 podložniki Urada (Kočevska) Reka iz leta 1498 jih je pisar devet napisal ob sostanovalcih. Le v enem primeru sta imela sostanovalca različen priimek v danes hrvaškem Gero-vem;64 bržkone sta si bila v svaštvu. Plasmani so leta 1494 imeli v najemu njivo v mestu Kočevje in mlin na Bregu (Rain),65 enega od skupno štirih mlinov ob Rinži, imenovani Grosser Wasser. Zgornji tok Rinže severno od mesta je ponujal dovolj padca za dober mlinarski dobiček. Leta 1526 sta kočevski vikar Nikolaj Plasman in mestni sodnik Leonard Graff poslala v Ljubljano zaklade, zbrane za obrambo proti Turkom;66 priimek Graff ni bil ne tedaj ne pozneje posebno pogost na Kočevskem, Graff pa je imel leta 1494 v najemu njivo v mestu Kočevje.67 Ob smrti Matevža Plasmana so leta 1650 popisali njegovo zapuščino; poleg graščine Pusti Gradec je imel tudi hišo v domačem mestu Kočevje. Pred poplemenitvijo v pl. Ostwindberga leta 1630 ni bil izpričan v virih, nato pa je zakupil kočevsko vicedomsko mitnico (1641— 1643); v njegovi zapuščini najdemo zapisane številne dolžnike.68 Med družinami z enim samim predstavnikom v Kočevskem zgornjem uradu leta 1494 in v Uradu Reka leta 1498 so danes prepoznavni priimki: Gruber (Grueber),69 GselQ{) Knaws (Knaus),71 Kneif- 57 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 12v. 58 Prav tam, fol. 2T', 23v. 5" Prav tam, fol. 13*; ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8r. « ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 12/, 26r. 61 Prav tam, fol. 5r, 14v. 62 Prav tam, fol. 20r. 63 Prav tam, fol. 23r. 64 Prav tam, fol. 23r. ® ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8r, 9r. «• IMDK1895, str. 246-248. « ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V. 68 Goleč: Trgi, ki jih ni bilo?, str. 615. 69 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V. to ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 23'. 71 Prav tam, fol. 6r. fell72 (Knafelj), Kostner (sodobno Köstner), Kra-bat,73 Kräl,74 Lesthner75 (Lesser), Osterlin,76 Paternoster,77 Püchsenmeister,78 Tschine, Thunck,79 Lo-sar,80 Tomac (-dvakrat Thomas,81 Thome, Thomel), Pogorelič (Pogari/ifsch),82 Preinperger,83 Kvaternik (Quaternick),84 Subic (Schubil%)8S Stangl (Stangel)86 Staretz (Starec) 87 Väller,88 Ziegelfest89 in Zimerman (Zimmermann) 90 Pisar je 42 podložnikov zapisal le z imeni brez priimkov, to pa je veliko manj od precej številnejših zapisov oseb brez priimkov v kostelskem urbarju za leto 1494, ko domala tri četrtine Kostelcev še ni dobilo zapisanih priimkov. Nadaljnjih devet podložnikov Urada (Kočevska) Reka je pisar leta 1498 zaznamoval kot sinove osebe, navedene le z osebnim imenom brez priimka. Po ena kmetija je bila zapuščena tako v Uradu (Kočevska) Reka leta 1498 kot v Kočevskem zgornjem uradu leta 1494. Pisar je priimek Pleše (Blesshe, Plesche) zapisal šestkrat in enkrat pri dvojici na isti kmetiji;91 priimek Šuštar (Schuester) v Dolenji Brigi in predvsem na Reki najdemo petkrat,92 Kramerje93 in Stamflje (Stampfl) pa 72 Prav tam, fol. 24r. 73 Prav tam, fol. 12v. 74 Prav tam, fol. 10r. 75 Prav tam, fol. 19r. 76 Prav tam, fol. 19v. 77 Leta 1494 je Paternoster kmetova] na Mali Gori (ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 4V), leta 1574 pa je njegov potomec z enakim priimkom obdeloval veliko njivo ob cerkvi Presvetega rešnjega telesa (Gotts ].eichnambs Kirchen) v bližnjem mestu Kočevje na Trati (Wolsegger: Das IJrharium, str. 154), ki se prvič omenja že leta 1471 (http://www. kocevje.si/turizem-cerkve-sv-resnjega-telesa, ogled 13. 3. 2012). 78 Naveden dvakrat, pozneje kot Püxenmaister v mestu Kočevje leta 1574, torej Büxenmaister oziroma puškar (Wolsegger: Das Urbanim, str. 157, 177-178). 79 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 12'. so prav tam, fol. 5r. 81 Prav tam, fol. 12r, 26r. 82 Prav tam, fol. 21r. 83 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V. 84 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 24'. 85 Prav tam, fol. 22r. 86 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V. 87 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 21'. 88 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V. 89 Prav tam, fol. 2', 8V'. 90 Prav tam, fol. 4. 91 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 2\ llv, 15r, 2». 92 Prav tam, fol. 3v-4r, 17r. 93 Prav tam, fol. 2', 8V, 18', 21'. štirikrat. Trije priimki se pojavijo po trikrat (Schmidt,94 Zurga (Surga),95 Svajger (S (ch)migei)?6 šest pa se jih pojavi po dvakrat (Huet(er), Kosler,97 Losar oziroma Lesar,98 Thome,99 Thomel100 in Weber101). Danes znani priimek Marin(č) opazimo trikrat v Gotenici znotraj Urada (Kočevska) Reka.102 Tako je bilo leta 1498 kar 137 različnih priimkov na Uradu (Kočevska) Reka. Od teh se jih je skoraj polovica ohranila še pozneje, leta 1564 in 1574, številni pa celo do danes; med njimi so prepoznavni priimki Bezgar (Besgar),103 Blaževič ('BIasemlsch),1(H Gerrdina,105 Jurman 0urmann),106 Knaus (Knaws),107 Hrovat (Krabat),lm Mandl109 v vasi, ki se danes na hrvaški strani Cabranke imenuje po njegovem priimku, Werrle,lw Muhič (MuchitNojman (Noy-man),112 Ogrizek (PgrisacM),ni Ožanič (Osan),lu Os-mak (Ossmack),115 Osterlin,116 Osterman,117 Pogore-lič (Pogarillilsch),118 Preklar (Precklar),119 Kvaternik (Quaternick)}2{} Žagar (Sager-Sagar),121 Zbašnik (Swaslhniekh), Subic (Shubi^),122 Znidar ('Schneidet),123 Turk (Tufgk), Cinkelj (Thunckl), Butina (Whlani)12* in Vukovič ('WuckomtscIi).l2S 94 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 7*, 8r; ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 8r, 10*, 11>\ m ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 22*. 96 Prav tam, fol. 4r, 10r, llv. 97 Prav tam, fol. 4*, 12v. 98 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 3% ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 2% 5r. 99 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 12'. 100 prav tam, f0]_ 4r 101 Prav tam, fol. 4*, 18r. 1« Prav tam, fol. 6r, 1\ 8r. 103 p^ tam, fol. 21r. 104 p^ tam> f0]. 23*. 105 Prav tam, fol. 23r. 106 p^ tam, fol. 3r. 107 Prav tam, fol. 6r. 108 Prav tam, fol. 12*. K-19 Prav tam, fol. 24*. 110 Prav tam, fol. 17r. 111 Prav tam, fol. 22r. 112 Prav tam, fol. 19*. 113 Prav tam, fol. 23r. im Prav tam, fol. 23*. 115 Prav tam, fol. 21r. 116 Prav tam, fol. 19*. Ii" Prav tam, fol. 16r. ris Prav tam, fol. 21r 119 Prav tam, fol. 11r. Prav tam, fol. 24*. 121 Prav tam, M 21*, 23*. 122 Prav tam, fol. 22r. 1» Prav tam, fol. 13*; ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8r. i« ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 19*. 125 Prav tam, fol. 23*. Pogovorni jezik Kaj nam urbarja s konca 15. stoletja povesta o jezikovni rabi na tedanjem Kočevskem? Najstarejši pisni dokumenti o Kočevarjih so nastali v času, ko je bila Kočevska v lasti Ortenburžanov iz Orten-burga pri Spittalu na Koroškem. Vzpon Ortenburžanov je postal očiten že v 12. stoletju; območje med Ribnico in Kolpo, kjer je dotlej gospodaril Konrad Turjaški, je oglejski patriarh Bertold Andeški leta 1247 dal v dedni fevd tastu prav takrat umrlega Konrada, samostojnemu deželnemu gospodu, grofu Hermanu 11. Ortenburškemu (* 1192; f 1256). Ortenburžani so v 13. in 14. stoletju že imeli velike fevde na Koroškem in Kranjskem, svojo oblast pa so širili iz kočevske smeri proti Kolpi.126 Leta 1263 sta si posesti delila mlada Her-manova sinova Henrik IV. (* 1254; f 1271) in Friderik L (* 1254; f 1304); gozdnata in redko naseljena Kočevska je pripadla Frideriku.127 Ni bila ravno povsem prazna, a delovnih rok je tako zelo primanjkovalo, da sta Friderikova sinova Majnhard L in Oton V. Ortenburžan (* 1292; f 1343) začela na Kočevsko naseljevati živelj s svojih severnejših posesti; za njima se je podobnih podvigov lotil še Majnhardov sin Herman IV.128 Med letoma 1339 in 1363 in še pozneje v 15. stoletju sta Oton V. in njegov nečak Oton VI. naselila nemško in slovansko govoreče podložnike; najprej sta jih navdušeno novačila s svojih posesti na Koroškem in vzhodnem Tirolskem, nato pa iz Bavarske in deloma Frankovske, Svabske129 ali celo Češke;130 številni Cehi so naseljevali gospodarsko obetavne soseščine Kočevarjev vse do karolinške ceste v Gorskem Ko-tarju.131 V letih 1349—1400 so Ortenburžani dova-žali na Kočevsko uporne turinške kmete, poražene v vojni proti cesarju; tako je naselitev dejansko končal komaj zadnji Ortenburžan, Friderik 111. Številne bolj izobražene tujce so privabili kočevski grofje Khisli med tridesetletno vojno, ko je Kranjska predstavljala svojevrstno zatišje pred morijo v nemških deželah. Dr. Zmaga Kumer je prepoznala v slovenskih različicah pesmi o Margetici, pridru- i» Widmer: Gottschee 1406-1627, str. 3. 127 Simonie: Zgodovina mesta Kočevje, str. 7; Lucijan: Donesek, str. 8; Dolinar - Lerenc - Resman - Seražin - Zupan: Sakralna dediščina, str. 28; Hrker: Geschichtiche Daten, str. 98. 128 Makarovič: Crmošnjiško-poljanska dolina, str. 23. 129 Ambrožič: Pozabljena preteklost župnije Kočevska Reka, str. 11; Kren: Heimat Gottschee, str. 152. 130 Iz Češke izvira kamniški, pozneje črmošnjiško-poljanski priimek Dralka (Makarovič: Crmošnjiško-poljanska dolina, str. 308, 358). 131 Burič: Povijesna antroponimija Gorskog kotara, str. 28. ženi kralju Matjažu, odmev nemške balade Geburt in Walde, ki so jo med Slovence prinesli kočevarski kolonisti Otona V. in Otona VI. v 14. stoletju.132 Ortenburžani so h Kolpi raje vabili kmete s hrvaškega in slovenskega naselitvenega območja. Germanske koloniste so s pridom naseljevali na ozemlje nemškega viteškega reda, pa tudi v Kostel in Poljane. Mlini ob Kolpi v Žlebih, Grglju in Bilpi so bili del nemške poselitve pod območjem župnije Mozelj oziroma njene poznejše ekspoziture na Zdihovem. Ker je župnija z enakim imenom »Mozelj« tudi na Koroškem, je bil del tamkajšnjih nemških naseljencev morda Korošcev in so si naziv kraja izposodili iz svoje prvotne domovine, podobno so novi naseljenci tedaj počeli v Ameriki, pozneje pa v Avstraliji. Del fare Mozelj ob Kolpi so naselili Žagarji; Wittine so se ustalili v Skrilju, Sne-bergerji v Rebri, tirolski Verderberji pa v Ver-drengu (Podlesje) in Grglju.133 Po turških napadih naj bi številni Nemci zapustili Obkolpje,134 ki je ostalo del gospostev Kostel in Poljane. Slovani so prodrli v okoliške višje ležeče vasi Zapuže, Gorenji, Srednji in Dolenji Potok ter Podstene, prav tako pa v sosednji kočevarski Hinterland s središčem v (Kočevski) Reki. Nova sela, Banja Loka, Ajbelj ali Kuželj so slovenske naselbine s pogostimi priimki kočevarskega izvora, kot so Curl (Zun), Stajdohar (Slaudachet), Ulle v Lazah in Kužlju po letu 1852, Žagar (Sagar)135 ali Stamfel. Število in izvor nemških prišlekov sta 600 let po naselitvi Kočevarjev postala in ostala jabolko spora med nemškimi in slovenskimi zgodovinarji, predvsem pa med politiki. Okoli razmerij med številom slovansko govorečih staroselcev in množico pretežno nemško govorečih doseljencev na Kočevskem se je dobrih pol tisočletja po ortenburški naselitvi vnel hud politično obarvan spor, ki še tli. Kot vedno pri prepirih te vrste pogosto ni bilo resnega znanstvenega ločevanja med pravilnim in nepravilnim, saj je prevladovala predvsem politična delitev na naše in »nenaše«. Ivan Simonič (* 7. 7. 1905 Vinji Vrh pri Semiču; f 8. 1. 1979 Ljubljana) na eni strani in Josef Oberg-föll (* 1853; f 1922)136 na nasprotni strani sta rada preštevala kočevarske priimke, seveda predvsem na osnovi urbarja iz leta 1574; skušala sta dognati, 132 Kumer: Slovenska ljudska pesem, str. 148. 133 Hrker: Geschichtiche Daten, str. 52, 60; Hrker: Das Jubiläum des Gottscheerlandes, str. 120. 134 Tschinkel: Die Geschichte der Sprachinsel C j ottschee, str. 25. 135 Grothe: Die deutsche Sprachinsel, str. 206. 136 Obergföll: Die Gottscheer Familiennamen', Simonič: Migracije na Kočevskem. kolikšen odstotek prebivalstva bi lahko bil slo-ve(a)nskega, kolikšen pa nemškega (germanskega) rodu. Njuna nasprotovanja seveda niso bila brez politične osti. Z analizo urbarjev iz obdobja 1494— 1498 se seveda veliko bolj približamo prvotni naselitvi Kočevarjev na ortenburško posest, saj imamo v tedanjih popisih morebiti celo opravka s kakšnim ostarelim podložnikom, ki je kot dojenček sam doživel selitev; vsekakor pa so v urbarjih iz let 1494/98 popisani pravnuki in vnuki ljudi, ki so v zadnjih dveh tretjinah 14. stoletja po ortenburških navodilih prišli s severa in naselili Kočevsko. Duh priseljenih tako še vedno veje iz obeh urbarjev za leti 1494 in 1498, prav tako pa iz kostelskega urbarja za leto 1494; bržkone ga bomo odkrili tudi v tedanjem poljanskem urbarju ali v urbarju za Kočevski spodnji urad, če ju bomo kdaj našli. Kako je potemtakem z novimi dognanji mogoče razrešiti stoletno uganko o jezikovni pripadnosti med zgodnjim ortenburškim mešanjem prebivalstva na Kočevskem? Petinpetdeset družin samega mesta Kočevje leta 1494 gotovo ne kaže izključno nemške narave, čeravno je tudi tam nemško zveneča kočevarščina počasi morala postajati lingua franca. Še manj germanskih oziroma nemških prvin je mogoče najti v jugozahodnem delu Urada (Kočevska) Reka, predvsem v župah Gerovo ali Osilnica. Tam so še danes pogosti nemško zveneči priimki, kot sta Pleše ali Štamfelj, vendar pa ob bregovih Kolpe in Cabranke nemški govorci nikoli niso prevladovali. To bi lahko pomenilo, da se Kočevarji niso priselili s porečij večjih rek na severu; tako jih naseljevanje ob Kolpi ni posebno privlačilo, vse dokler jih h kolpskim mlinom in žagam v Kostelu ni privabila gospodarska nuja. Oskrbniki Fridrihštajna Piersi in prvi napadi »dednih sovragov« Turkov Habsburžani so obdržali Poljane ob Kolpi s Kočevsko vred poldrugo stoletje kot deželnoknežji gospostvi in ju dajali v zakup. Leta 1457 je cesar Friderik III. imenoval Nikolaja Piersa (Niklas Pyrsch) za dosmrtnega oskrbnika Fridrihštajna, da bi skrbel za utrdbo. Nikolaj je bil celjski fevdnik137 Katarine, vdove pokneženega grofa Ulrika Celjskega. Dne 18. 2. 1458 je cesar Kočevje z mitnico vred predal župniku štajerskega mesta Laško (Tüffer) in celjskemu vicedomu Georgu Denstri; poldrugo leto pozneje (24. 11. 1459) je galantno plačal vdovi Katarini 100 funtov denaričev za prevzem gospostva 137 Jakič: Sto gradov na Slovenskem, str. 46. Kočevje. Župnik Laškega (Tiiffer) je bil verjetno že tedaj Friedrich Apprecher (Aprecli), ki mu je cesar Friderik III. v sredo 22. 10. 1466 kot celjskemu deželnemu glavarju potrdil prejem zakupljenih treh uradov kočevskega gospostva. Poldrugo leto pozneje, 16. 2. 1468, je cesar pisal metliškemu deželnemu glavarju Andreju Hohenwartu o oskrbnikih Kočevja Hansu in Niklasu Apprecherju (Aprecli), obenem pa o Fröschnu kot oskrbniku (Kočevske) Reke.138 Dne 20. 10. 1468 je cesar Friderik III. iz Gradca zapovedal svojemu kočevskemu oskrbniku Petrit-zu, naj pošlje 200 fl za plačilo habsburškega gradu Mehovo, ki ga je leta 1472 oskrboval Ludvik pl. Kozjak. Dne 28. 6. 1476 je cesar v Novem mestu prepustil Casparju, Jörgu in Malchiorju Petritzu rudarjenje in železarstvo v Kostelu, Osilnici, osil-niških vodah in drugih krajih. Dovolil jim je utrjevanje za varovanje kovačnic in plavžev, prav tako pa uporabo gozdov, lesa, kamna, voda in mostov s prodajo železa vred. Seveda si je pridržal pravico do tega, da jih bo pozneje pritisnil z davki. Caspar Petritz očitno ni ravno obogatel z železarstvom, saj je že 2. 4. 1479 cesarju prodal svojo kočevsko hišo;139 tako njegova družina pozneje ni bilo več pomembna na Kočevskem. Leta 1494 je pisar navedel der Petrit^e Hoffslal, obremenjeno z dajatvami 26 ß, v mestu Kočevje;140 iz zapisa ni povsem gotovo, ali je zemljišče, imenovano po Petritzih, še imel v zakupu kateri od Petritzev, je pa to močno verjetno. Nedvomno pomeni delovanje Petričev (Petrit$ začetek organiziranega železarstva na Kočevskem, ob Kolpi in Cabranki; posel je nato nadaljeval Ungnad, vrh tamkajšnjega železarstva pa je dosegla čabran-ska železarna Zrinjskih. Dne 14. 1. 1614 so Mo-zeljčani v prošnji Zieglfestovi komisiji oziroma cesarju navedli tudi »Peterleinov rudnik« ob hribu, imenovanem Alble (Aibel).141 Vas Ajbelj v Kostelu na meji z Uradom (Kočevska) Reka je bržkone druga lokacija, saj je Mozelj spadal h Kočevskemu spodnjemu uradu. Leta 1469 so Turki ob bojnih klicih osemde-setletnega »volka kristjanov«, bosanskega paše bega Weiha, prvič napadli Kočevje; izropali so trg in opustošili okolico.142 Zato so Kočevje ponovno pozidali in utrdili na varnejšem, desnem bregu i'8 Widmer: Gottschee 1406-1627, str. 5, 33-35. i'9 Widmer: Gottschee 1406-1627, str. 5, 34-36; Malnar: Povijest čaharskog kraja, str. 44. 140 ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, Littera P - VI, la, Kočevski zgornji urad 1494, fol. 8V. i-" Widmer: Gottschee 1406-1627, str. 159. 142 Kos, M.: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, str. 42; Valvasor: Die Ehre 4, str. 369. Rinže in v meandru dodali prekop;143 cesar Friderik III. je že v petek po veliki noči leta 1471 povzdignil območno sodišče Fridrihštajna v prvo kranjsko mesto novega (vojaškega) tipa144 za dve leti za plačilo 32 dukatov na leto. Odločitev je radodarno potrdil še leta 1493.145 Ni prav veliko pomagalo, saj so Turki leta 1471 kar trikrat napadli Kočevje. Dne 15. 1. 1479 je dobrohotni cesar Friderik III. mesto Kočevje s šestimi miljami okolice oprostil plačevanja cestnine in carine.146 Vojaška mesta so po Kočevju v 70-ih letih postala še Krško, Lož (8. 3. 1477), Višnja Gora in Radovljica. Ob njih so se na Kranjskem in Primorskem z mestnimi pravicami postavljali še Novo mesto od leta 1365, Kranj (1050/1065), Ljubljana (1112/1125), Stara Loka (973) in Gorica (1001); naselitev istrskih mest je seveda starejša.147 Martolozi so predstavljali stalno grožnjo ljudem ob Kolpi in na Kočevskem; tako so kraju na Kočevskem celo dali ime Martolozi.148 Leta 1501 je imelo Kočevje zaradi revščine še zmeraj le napol zgrajeno mestno obzidje, zato mu je vladar Maksimilijan spregledal plačevanje obveznosti za eno leto.149 Leta 1532 je bilo ukazano, naj opozorilne kresove prižigajo na krajih streljanja z možnarji; oba načina obveščanja o turški nevarnosti odtlej nista bila več prostorsko ločena na Fridrihštajnu. Zaradi težavnih razmer je cesar Friderik III. Habsburški 23. 10. 1492 v Linzu dovolil vsem pod-ložnikom kočevskega zemljiškega urada trgovati na Hrvaškem in drugje. Do preklica so smeli prodajati svojo živino, platno in drugo, kar so sami vzgojili in pridelali. S potrditvami leta 1571, 1596, 1774 in 1780 je ta blagodejni ukrep postal osnova za krošnjarstvo tudi v Ribnici ali Kostelu, tam pa so se iznajdljivi trgovci zvito postavili Kočevarjem ob bok in tako postali dodatni tekmeci meščanom Kočevja.150 143 Hrker: Geschichtiche Daten, str. 98. 144 Nared: Debela— knestanovi, str. 171. 145 Simonič: Kočevsko ozemlje, str. 70; Widmer: Gottschee 1406-1627, str. 6. 146 Ambrožič: Pozabljena preteklost župnije Kočevska Reka, str. 17. 147 Nared: Recenzija dela: Miha Kosi: Zgodnja zgodovina srednjeveških mest, str. 564; Kosi: Zgodnja zgodovina srednjeveških mest, str. 64. 148 Prelesnik: Vodni viri na Kočevskem. 149 Nared: Debela — kne^ - stanovi, str. 176; Goleč: Družba v mestih in trgih, str. 144. 150 Dne 27. 4. 1785 sta guverner Anton grof Khevenhüller in Ludvik baron Rechbach pod št. 123 notranjeavstrijskega gubernija v Gradcu izdala dovoljenje Kočevarjem za pro- dajo banan, pomaranč, limon, citron, granatnih jabolk, ma- relic, datljev, fig, mandljev, grozdičev oziroma debelih rozin (Weinherlen), kostanja, rožičevcev, orehov, kapre, riža, Pod cesarjem Friderikom III. je bil oskrbnik Urada (Kočevske) Reke, Poljan in Planine Balthasar Wagen. Med Wagnovim oskrbovanjem Urada (Kočevska) Reka je cesar 30. 4. 1478 oprostil Urad (Kočevska) Reka vseh davščin zaradi slabih časov,151 danes bi rekli »recesije«; žal novodobni oblastniki nikakor nočejo posnemati dobrohotnega cesarja. Istega leta je cesar ostro pisal kočevskemu sodniku in njegovim svetovalcem, naj plačajo letne davke v znesku 1700 gld. Kočevarji naj bi zasra-movali njegovega tržaškega stotnika Nikolaja Rav-barja, ki je prišel terjat davek. Ker kočevski sodnik kljub temu ni izplačal dolga, so ga odstavili in nastavili Piersa; ta je za pomembni položaj rade volje odštel 32 ogrskih zlatnikov. Problemov z davki odtlej ni bilo; tako je cesar leta 1478 ukazal kranjskemu vicedomu, naj pošlje Kočevarjem streliva, da se bodo lahko branili pred nevarnim Janezom Frankopanom.152 Dne 30. 5. 1478 je oskrbnik Fridrihštajna postal Nikolajev nečak Sigmund Piers, ki je prevzel tudi službo kočevskega deželnega sodnika. Istega leta je dobil v zastavo še deželno sodišče z Uradom (Kočevska) Reka za 60 funtov de-naričev, obenem pa je postal metliški glavar in lastnik Ribnice skupaj s sinom Janezom; Ribnico je med letoma 1478 inl493 dal v zakup celjskemu deželnemu glavarju Andreju pi. Hohenwartu.153 Dne 25. 8. 1503 je z dovoljenjem kralja Maksimilijana oskrbnik Fridrihštajna postal najstarejši Sigmundov sin Michael Piers; oblast si je delil z ostarelim očetom, ki je potem živel vsaj še tri leta.154 V nasprotju s sosednjim gospostvom Kostel in siceršnjimi navadami na Kranjskem so Habsbur- lovorovih listov, želv, sardelic, ostrig, školjk, lignjev in tako imenovanega vina iz Drage (Dragatvein) po vaseh; niso pa smeli kupčevati po mestih in trgih ob semnjih in praznikih, saj bi njihovo hav^iranje obravnavali kot tihotapstvo z grožnjo z zaplembo blaga. Omenjena Draga seveda ni bila neposeljena planota na zahodu Kočevske, ki je ležala previsoko za dober pridelek trte. Dne 4. 7. 1787 so dunajske oblasti Kočevarjem in Ribničanom znova dovolile kroš-njarstvo, med drugim z nekaterimi tujimi sadeži in ribami (llauffen: Die deutsche Sprachinsel Gottschee, str. 28; Sorn: Začetki industrije, str. 41; Otorepec: Doneski k zgodovini Ribnice, str. 83; Skubic: Zgodovina Ribnice-, Simonič: Kočevsko ozemlje, str. 70 z napakami). 151 Simonič: Kočevsko ozemlje, str. 68, 69; Widmer: Gottschee 1406-1627, su. 5,36. 152 Wolsegger: Zur Geschichte der Stadt Gottschee, str. 36; Steska: Kočevje, str. 183. 153 Smole: Graščine, str. 421. « Widmer: Gottschee 1406-1627, str. 5, 39, 161-162; Widmer: Bausteine, str. 45; Skubic: Zgodovina Ribnice, str. 343; Simonič: Kočevsko ozemlje, str. 75. žani včasih zastavljali grad Fridrihštajn posebej, ločeno od preostalih delov gospostva Kočevje. V času izdelave urbarjev, leta 1494 in 1498, je bil zastavni imetnik Fridrihštajna Michael pi. Piers (f po 1506) po letu 1475/78. Zastavni imetnik Kočevske je bil tisti čas tržaški, postojnski, devinski in reški glavar Gašper pl. Ravbar (Rauber, Raubar, f 1497) med letoma 1491 in 1497; obenem je bil graščak v Postojni od leta 1490 in zastavni imetnik Kostela od leta 1493. Po Gašperjevi smrti so zastavno imetje podedovali njegovi sinovi Janez, Erazem in tržaški stotnik Nikolaj.155 Erazem pl. Ravbar je bil us koški glavar leta 1531, pa tudi zastavni gospod Planine pri Rakeku leta 1556;156 njegov sorodnik Gašper Ravbar je bil med letoma 1530 in 1576 posestnik gospostva Kravjek. Rav-barji so zakup Kočevske leta 1466 oziroma 1491 prepustili Frederiku pl. Apprecherju,157 leta 1497 pa Viljemu pl. Turjaškemu (»bogati« Auersperg, f 10. 10. 1506), cesarskemu svetniku, kranjskemu deželnemu glavarju (14. 1. 1483—1501) in deželnemu vicedomu (1489—1497) kot upravitelju deželno-knežje posesti.158 Tako so Turjaški gospodarili na Kočevskem v treh presledkih: pred Ortenburžani in pred Thurnom kot zakupniki, v treh stoletjih pred 2. svetovno voljno pa kot lastniki. V poznem obdobju samostojne vladavine Maksimilijana I. je kočevsko gospostvo oskrboval Jurij Stržen; vsekakor je zanj skrbel bolj slabo glede na to, da sta leta 1515 postala z graščakom žrtvi ne ravno podložnih kočevarskih podložnikov.159 Cerkvena ureditev pod Habsburžani Prve kočevske župnije so spadale pod naddia-konat Slovenske marke ali krajine (Kranjske). Najstarejša župnija na ortenburški posesti južno od Ljubljane je bila v Ribnici; od tam so še dolgo vodili posvetno in cerkveno oskrbo celotne pokrajine. Dne 1. 9. 1339 je oglejski patriarh Bernard dovolil Otonu V. Ortenburškemu (* 1292; f 1343), sinu Friderika I., postavitev duhovnika v mooswaldski kapeli sv. Jerneja na območju današnjega Kočevja. Dne 1. 5. 1363 je oglejski patriarh Ludvik 11. della Torre (* 1338; f 1365) v Vidmu dovolil Otonovemu nečaku Otonu VI. Ortenburškemu 155 Nared: Debela- kne7— stanovi, str. 162. 156 Simonič: Kočevsko ozemlje, str. 69. 157 Jakič: Sto gradov na Slovenskem, str. 46; Widmer: Gottschee '1406-1627, str. 5. 158 Preinfalk: Auerspergi, str. 74, 509; Simonič: Kočevsko ozemlje, str. 75. 159 http:/ / sl.wikipedia.org/wiki/ Kočevje (* 1338; f 29. 1. 1374), možu grofice Ane Celjske, predlagati duhovnike v potrditev nadrejenemu ribniškemu župniku pri cerkvah v kočevskem Moos-waldu, Poljanah, Kostelu, Osilnici in (Kočevski) Reki, v dokumentu imenovani kar Gotenica.160 Pisanja ni mogoče imeti za pričevanje o ustanovitvi naštetih župnij ali celo o pozidavi tamkajšnjih cerkva. V Starem trgu pri Poljanah je stala cerkev že vsaj stoletje prej: Koprivnik je dobil župnijo leta 1400, Osilnica pa šele leta 1509. Župnija Gotenica je bila ustanovljena komaj leta 1845, pred letom 1786 pa tam sploh ni bilo duhovnika, tako da je Ludvik II. gotovo imel v mislih sosednjo (Kočevsko) Reko, kjer je župnik Johannes Zink (Zengg, * Memmingen; f 1415), prvotno pisar Margarete Teške, pasel duše že pred letom 1377 kot naslednik župnika Mel-hiorja, ki je izpričan za leto 1375.161 Nabriti Zink je pridelal kar nekaj otrok.162 Clement Zingkale, morebiti Zinkov pravnuk, je bil vpisan med zadnjimi podložniki v (Kočevski) Reki, kjer je leta 1498 obdeloval polovico hübe.163 Peter Zingkh, torej oseba s podobnim priimkom, je leta 1494 kmetoval v vasi Rajhenau, ki je spadala pod Kočevski zgornji urad. Johannes Zink je edini iz skupine švabskih koče-varskih naseljencev, čigar usoda se nam kaže v vsej svoji prvobitnosti. Zinkova dejanja in nehanja je opisal njegov nečak Burkard Zink (* 1396 Memmingen; f 1474/75 Augsburg), ki je leta 1407 pred mačehino kuhalnico nič hudega sluteč pribežal k vrlemu stricu, potem pa je sedem dolgih let žulil znamenite ribniške šolske klopi.164 V drugi polovici 15. stoletja so kočevske fare tudi formalno prišle pod ribniški naddiakonat.165 Leta 1751 so ukinili oglejski patriarhat, njegovo ozemlje habsburških dednih dežel pa je prevzela goriška nadškofija s kočevskimi župnijami znotraj ribniškega naddiakonata166 — obdržal se je vse do leta 1787. 160 Schumi: Die Ansiedlung in Gottschee, str. 31; Steska: Kočevje, str. 117-118; Žagar - Jagrov: Kastel\ str. 140; Ožura: Osilnica, str, 9; Widmer: Gottschee 1406-1627, str. 15; Ambrožič: Pozabljena preteklost župnije Kočevska Reka, str. 12-13, 15-16. Lucijan: Donesek, str. 12 (navaja Otona VI. Ortenburškega kot Otona VIL). 161 Troha: Kočevski Nema, str. 17; Schröer: Wörterbuch, str. 16— 17; Hlze: Gotschee, str. 8. 162 Ambrožič: Pozabljena preteklost župnije Kočevska Reka, str. 26; Steska: Kočevje, str. 118-119; Skubic: Zgodovina Ribnice, str. 52, 632-633. 163 ARS, AS 11, šk. 23, Urbar Kočevska Reka 1498, fol. 5r. 164 Ambrožič: Pozabljena preteklost župnije Kočevska Reka, str. 26; Schröer: Wörterbuch, str. 18. 165 Skubic: Zgodovina Ribnice, str. 97, 92; Ambrožič: Pozabljena preteklost župnije Kočevska Reka, str. 18. 166 Dolinar - Ferenc - Resman - Seražin - Zupan: Sakralna dediščina, str. 11. Urbar deželnoknežjega gospostva. Kočevski zgornji urad (1494) Urad (Kočevska) Reka je leta 1498 obsegal tudi Osilnico in Gerovo; Gerovo je dobro desetletje pozneje pripadlo hrvaškim sorodnikom Helene Fran-kopan (f 1520), soproge kočevskega graščaka Thur-na. Ob urbarju za Urad (Kočevska) Reka iz leta 1498 je bil pozneje vezan še sočasno nastali urbar za Zumberk, ki je tedaj še pripadal Kranjski. Urbarja je morda pisala ista roka pred letom 1501, nista pa nujno nastala hkrati. Urbarja za druga dva urada Kočevskega gospostva sta dolgo veljala za izgubljena, čeprav sta bila konec 15. stoletja zapisana v dveh izvodih.167 Ob doktoratu dr. Borisa Golca (1999) in znova pred letom 2009 ob restavraciji urbarja se je izkazalo, da je bil urbar za Kočevski zgornji urad sestavljen leta 1494; obenem so datirali tudi urbar za sosednje gospostvo Kostel. Urbar za Kočevski zgornji urad je bil pomotoma vstavljen v fascikel gospostva Prem, tako da se prvih osem listov in začetek devetega nanaša na Kočevje, nadaljevanje do zaključne strani 37 pa na vasi gospostva Prem; tako je večina knjige vendarle posvečena Pre-mu. Na prvih osmih delno poškodovanih vezanih listih je pisar popisal Kočevsko začenši s šestimi hubami Stare Cerkve (Nlillerdorj), prek Klinje vasi do mesta Kočevje.168 Leta 1494 med vasmi pogrešamo predvsem Slovensko vas (Windishdorj), ki je omenjena le v zvezi z mlinom na Rinži, in Ma-hovnik ('Mooswald), ki je imel osem desetletij pozneje, leta 1574, kar deset hub in je bil tako največja vas Kočevskega zgornjega urada.169 Ni verjetno, da vas Mahovnik leta 1494 ne bi bila poseljena; možno pa je, da so davki tamkajšnjih pod-ložnikov leta 1494 pripadli župniji in ne graščini, kot se je vse do poznega 17. stoletja dogajalo v kostelskih vaseh Fara, Lipovac ali Sela. Prav tako ne gre zanemariti možnosti, da bi bil Mooswald kot prvotni naziv lokacije cerkve mesta Kočevje leta 1494 popisan znotraj samega mesta. 167 Umek: Reformirani urbarji, str. 312, 313; Kos, D.: Urbarji %aBelo krajino, str. 20, 87. 168 Žnidaršič Goleč - Cargo Juričič: Vodnik po urbarjih, str. 123, 124, 224; Goleč: Družba v mestih in trgih. Goleč: elektronsko sporočilo dne 7. 3. 2011; Goleč: Senožeče in Prem, str. 280; Goleč: Družba v mestih in trgih; Kos, M.: Srednjeveški urbarji Slovenijo 3, str. 240-250 (Prem). 169 Wolsegger: Das Urbarium der Herrschaft Gottschee. Močno poškodovani -začetek popisa Stare Cerkve (Aditter-dorf) v Kočevskem -gornjem uradu leta 1494 (MR.-If t, Šk. / 02,jase. 1/58, Ullera P- T 1, I a. Urbar Kočevski gornji urad 1494,fol. 1'). Trije mlini gospostva Prem so našteti pozneje,17" kjer je tik pred tem v odstavku o vinskih pravicah (\Veinrecht) pisar izrecno izpostavil, da popisuje gospostvo Prem.171 Domnevno kočevski štirje mlini so navedeni pod razmeroma kočevarsko zvenečimi imeni najemnikov njiv in vrtov; zato in zaradi zveznega prehoda iz popisa »žiteljev« mesta Kočevje je mogoče sklepati, da gre za mline ob reki Ritiži in je prav ta sicer ne prav mogočna reka tam imenovana Grosser Wasser. Tedanji urbar za Kočevski spodnji urad z Dolgo vasjo, Livoldom, Cvišlerji, Salko vasjo, Mozljem in vasmi okoli Crmošnjic in Poljan onstran Roga za zdaj še ni v evidenci. Kos, M.: Srednjeveški urbarji »a Slovenijo 3, str. 249; ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, J.ittera P - VI, la. Urbar Prem 1494, fol. 18'\ ARS, AS 1, šk. 102, fasc. 1/58, l.ittera P - VI, la. Urbar Prem 1494, 17* spodaj. Urbar deželnoknežjega gospostva Kočevje (1498) za Urad (Kočevska) Reka172 Ohranjeni urbar za Kočevsko leto iz leta 1498 je napisan v nemški gotski kurzivi. Številke so rimske s posebno oznako za V2, ki je bila v kočevskih urbarjih za leti 1498 in 1568 zapisana podobno znaku za seštevanje. Besedilo je zapisano na papirju italijanske izdelave, ki ima vodni znak s tehtnico v krogu premera 4 cm, podobnega vodnim znakom papirja, uporabljenega za urbar Kočevskega zgornjega urada. Urbar (Kočevske) Reke se začne s folijem 2 in teče do folija 25 oziroma do končne strani 49; tako je domala trikrat daljši od urbarja za Kočevski zgornji urad. l'blije so sešite skupaj, pozneje pa jim je bil priključen urbar gospostva Zumberk na štirinaj stili folijah oziroma sedmih polali z drugačnim vodnim znakom, sidrom z dvema rogljema v krogu s premerom 4 cm. Ohranjene so platnice zvezka enake velikosti kot foliji, vendar je vezava v vihri stoletij že popustila. Na naslovni platnici je s črnim črnilom zapisano: »Rieck vnd Sichelberg, A'o 2«. Pred prvim foli-jem sta dva ozka lističa, na katerih so bili okoli leta 1501 z drugačno pisavo in svetlejšim črnilom posebej sešteti dohodki za (Kočevsko) Reko in posebej za Zumberk. Nato je vstavljen še list z razmerji med žitnimi merami in denarjem: 1 veliko mero (pšenice?) dobimo v Metliki za 20 ß (soldo v) 1 ß (sold) je vreden 2 črna šilinga (denariča) 120 ß je 1 lb (libernik, beneški) Rž računamo po 3 den(ariče) Oves obračunavamo za polovico zgornjega (tj. 1,5 denariča). Škaf prosa je veljal 4 denariče v Uradu (Kočevska) Reka. V Kočevskem zgornjem uradu je bil povesem prediva vreden 7/20 soldo v, saj so 20 povesmov prediva cenili na 7 ß v Stari Cerkvi ali Gotenici; tri kokoši so v (Kočevski) Reki veljale dva ß, enako kot 16 jajc. Očitno je bil ß (sold) vreden 2/3 krajcarja, saj je krajcar veljal 3 črne denariče. Dajatve so sčasoma raje spremenili v gotovino, saj so podložniki na osnovi dovoljenja cesarja Friderika III. (23. 10. 1492), izdanega tik pred urbarjem (1494), vedno bolj trgovali in manj sejali. Dodajmo še, da je prvotna liuba v Kočevskih Poljanah znotraj Kočevskega spodnjega urada me- ARS, AS 11, šk. 23. rila okoli 50 ha,173 v Kočah znotraj Urada (Kočevska) Reka pa 61,4 ha.174 Po drugih virih je cela huba obsegala 17 ha, od tega polovico ali pa le 3,5 ha njiv.175 V tem gotovo prenizkem računu so bile morda izpuščene gozdne površine. Kočevske hübe niso mogle meriti zgolj 1 do 6 oralov; za oral so uporabljali avstrijske (Tagbau, 0,57554 ha) ali bavarske enote (0,34 ha), ob njih celo angleško jutro (0,40477 ha) in druge mere. Tako skopo odmerjene površine bi bile gotovo premajhne za kmetovanje na kočevski hubi, saj je leta 1574 preživljala povprečno po osemnajst ljudi. Maloštevilne okrajšave so značilne za urbar Urada (Kočevska) Reka. Urbar za Kočevsko Reko iz leta 1498 je bil leta 2009. prvič objavljen v celoti. Objava je izpod peresa pisca teh vrstic. Posamezne leta 1498 zapisane priimke so obravnavali Mal-nar,176 Simonič,177 Kos178 in Makarovičeva.179 Dajatve v (Kočevski) Reki (Hinterland) in Kočevskem (ober) zgornjem uradu Gospodarstvo kočevskega gospostva iz let 1494/1499 lahko primerjamo s sočasnimi gmotnimi okoliščinami podobnih nemških naseljencev v Bitnjah znotraj freisinškega gospostva Skofja Loka, poslovanjem drugih kranjskih gospostev, z gospodarstvom celotne habsburške monarhije oziroma Evrope.180 Preglednica 2: Vrednosti kmetijskih pridelkov v gramih o j J o srebra po Kosu181 Artikel gramov srebra 1001 pšenice 49 100 1 ovsa 24 1001 prosa 36 Ovca 15,5 Kokoš/Piščanec 3,4 100 jajc 3 Kilogramov prediva 4,4 Preglednica 3: Dajatve Kostelcev in Kočevarjev leta 1494 in 1498 DAJATVE: Kostel 1494 Kostel 1570 Kočevska 1494/98 Kočevski zgornji urad 1494 Urad Koč. Reka 1498 Črnili denaričev 15076 17782 gld:kr:den 92:54:0 48:20669:160 47:19320:128 1:1349:32 Kontribucija 0 0 0 0 0 Prašičev 62 66 12 0 12 Ovac 62 66 0 0 0 Veder vina182 66 67 0 0 0 Škafov prosa183 198 246 118,6+169 ß 169 ß 118,6 Škafov žita (pšenica) 0 0 229,6 156 73,6 Škafov ovsa 0 0 500,6 414 86,6 Tajc 610 726 825 106 719 Kokoši184 0 0 619 353 266 173 Makarovič: Crmošnfiško-poljanska dolina, str. 25, 413. "4 Kordiš - Škufca - Melik: Peter Koller, 1996, str. 13. 175 Widmer: Bausteine, str. 48, 49, 54. 176 Južnič: Dvig pragozda, Malnar: Povijest čabarskog kraja, str. 25. 177 Simonič: Kočevsko ozemlje, str. 71. 178 Kos, D.: Urbarji ^a Belo krajino, str. 20—21. 179 Kos, D.: Urbarji ^a Belo krajino, str. 20—21. «o Bizjak: Ratio facta est, str. 179, 259, 261, 263. 181 Kos, D.: Urbarji Belo krajino, str. 21. Vrednosti florinta in kmetijskih pridelkov v gramih srebra so po sodobnih raziskavah nekoliko nižje od Kosovih (Bizjak: Ratio facta est, str. 89, 267—269). 182 Vedro je imelo prostornino 56,6 1. 183 Škaf s prostornino 60,56 1. 184 Za primerjavo: piščanec je leta 1467 na posesti krških škofov veljal 3 dw (dunajske veljave, Bizjak: Ratio facta est, str. 89, 104) oziroma 0,375 g srebra; na Bledu je bila leta 1464 kokoš vredna dva ali tri oglejska solda, 10 jajc pa je veljalo en oglejski sold. Ovca je bila po 14 ß leta 1476 v loškem gospostvu (Bizjak: Rjitio facta est, str. 104), oziroma 28 oglejskih ß leta 1464 (Bizjak: Urbarji briksenske škofije, str. 74). Povesem prediva je veljal 26 g srebra. 4,4 g srebra je bilo tako treba odšteti za 1 kg prediva, saj je povesem meril 28 g in čehulja 280 g kot ustaljena načina povezovanja, medtem ko je imel funt maso 560 g (Kos, D.: Urbarji ^a Belo krajino, str. 175; Bizjak: Urbarji briksenske škofije, str. 70). 0,5 gld je bilo treba plačati za 100 1 pšenice (Bizjak, Matjaž: Ratio facta est, str. 103), torej 0,14 g srebra za 1 1 pšenice. Škaf je meri] 60,56 1, v Žumberku in v Metliki pa so leta 1498 točili Voz drv 0 880 0 0 0 Predivo185 0 0 2701 2120 581 Panjev čebel 0 0 0 0 0 Voz sena 19 0 0 0 0 Preglednica 4: Vsota dajatev celotno gospostvo Kastel leta 1494 po cenitvah D. Kosa186 o j \> o J J Dajatev Količina g srebra po enoti skupaj g srebra SKUPAJ 7538 ß-7740 ß187 (8841) 0,309 2410-2329 Prašičev 62-67 (66) 15,5 961-1038 Lagnjet 62-67188 (66) 15,5 961-1038 Proso 198 škafov189 (246) 0,36 g/l 5494-4317 610 jajc19« (634) 0,03 18,3 Suma 94 (tlaka Jakšiči)191 0,7 65,8 27 FanfHand 0,7 18,9 Ribolov (Stelnik) 400192 0,7 140 SKUPAJ »TLAKA« 311 224,7 Vozovi sena I9193 8 152 SKUPAJ 10121-10294 kobale oziroma kvartale (Kos, D.: Urbarß ^a Belo krajino, str. 171). 0,36 g srebra je kazalo plačati za 1 liter prosa, po drugi strani pa so 0,2 gld odšteli za 1001 ovsa prosa med letoma 1493 in 1500 v Skofji Loki (Bizjak: Ratio facta est, str. 103). 13 ß je bilo leta 1494 vredno okoli 4 g srebra, leta 1578 pa za skoraj 50% manj (Kos, D.: Urbarji Belo krajino, str. 167). I.eta 1484 so začeli kovati goldinarje, a so bili že 1517. zelo redki, in sicer za ceno 1 gld = 60 kr = 240 belih denaričev oziroma 1 gld = 90 ß = 180 črnih denaričev; 1 lb = 120 ß = 240 črnih denaričev. Dunajski beli denarič je bil leta 1494 vreden 0,00313 fl, leta 1498 pa le še 0,00303 fl (Bizjak: Ratio facta est, str. 84, 267-269). Kranjska veljava se je uveljavila po letu 1460 za: 1 ß severnoitalijanski = 2 črna denariča = 2,36 dunajskega belega denariča, konec 15. stoletja pa je 1 ß veljal več kot 2,6 belega dunajskega denariča (Bizjak: Ratio facta est, str. 84, 267). 185 V povesmih konoplje. 186 Vrednosti dajatev kostelskih podložnikov iz leta 1494 so v tabeli zapisane v gramih srebra. Kjer je bilo mogoče, smo cene posameznih dobrin povzeli po urbarju sosednjega gospostva Poljane iz leta 1576. Večina denarnih enot za desetino, to-vornino, mitnino in prevoznino vina (Weinfari) urbarja gospostva Kostel za leto 1494 je bila navedena v soldih (ß), vendar so uporabljali tudi druge enote: 1 mark ß (soldov) = 160 ß (dvakrat Banja Loka in Vrh, enkrat Zapuže); 1 lb ß (funt soldov) = 120 ß (Potok, Vrh); gld (goldinar) in mark Schilling (mark denaričev) pri navedbi mitnine (Urbar Kostel 1494, str. 13, 18, 24). Po reformah cesarja Maksimilijana so uporabljali ta sistem: 1 goldinar (Sib gld (silver fl = 60 kreu^ers (kr) =180 črnih den (pfennig, dinar, denarius) — 240 belih den. Uporabljali so tudi druge denarne enote: 1 libra (Beneški lihernik, pfund) = 13,33 kr kranjske veljave (erainisehe wehrung); 1 sold (ß, solidus, schilling) = 2 črna denariča (pfennig); 1 libra (lihernik) = 19,995 _/?; 1 thaler (tl) = funtov sold = 240 ß= 480 črnih den (pfennig); rheinisch gulden (rh ^/italijanska Ura; krona ( = 2 fl); gros ( = 12 kr) in golden ducat (= 2 gld 40 kr). 1 ß = 2/3 kr; 90 ß = 1 gld (Bizjak: Urbarji briksenske škofije, str. 72, 91; Kos, D.: Urbarji ^a Belo krajino, str. 165, nekoliko drugače: 1 goldinar (gulden)= 96 soldov). Škaf prosa je bil lahko merjen v ljubljanski enoti z začetka 16. stoletja (40 1) ali po metliški enoti iz leta 1594 (60,56 1, Kos, D.: Urbarji %a Belo krajino, str. 142-143,167-168, 170). Za urbar gospostva Kostel (1494) in Kočevske (1494, 1498) smo privzeli poznejšo metliško enoto na osnovi pripombe iz urbarja Kočevska reka in Zumberk za leto 1498: »1 veliko mero dobimo v Metliki za 20 ß«. 187 Zins (denarna pravda, desetina; poleg dajatev za kmetije in mline je prišteta tudi vsa tovomina) je znašala 62 lb den (libernikov denaričev, glej Kos, D.: Urbarß ^a Belo krajino, str. 165) in 98 ß (Urbar Kostel 1494, str. 25). Skupno je to 7538 soldov. Pravilna vsota je za 3% višja: 6570 soldov desetine + 1170 soldov tovornine = 7740 soldov = 64 lb den in 60 ß. K desetini je štetih tudi 128 ß dajatev od enajstih mlinov, štirje od teh v urbarju niso imeli zapisanih dajatev. »Vinarino« v skupnem znesku 60 ß so plačevali le v kostelskih vaseh Kaptol, Briga in Puc. 188 Pravilni seštevek je 67. 189 Natančen seštevek je 252 škafov prostornine po 60,56 1 (Kos, D.: Urbarß ^a Belo krajino, str. 168). 190 600 jajc in 10, torej skupno 610. Hden redkih pravilnih seštevkov v urbarju Kostela za leto 1494. 191 Suma 94 »furl« (Urbar Kostel 1494, str. 25), tlaka, z enakim znakom označena pri vseh devetnajstih straneh popisa. Ix; v vasi Am Pergt (Jakšiči) s tremi mlini znese 94 enot, to pa je tudi končna vsota. Dajatev je vpisana pri strani glavnega besedila urbarja ob navedbi mlinov (Urbar Kostel 1494, str. 7). Brez enote je bila zapisana »Fanflland« pri zadnji kmetiji v Banji Loki (Urbar Kostel 1494, str. 13). Pri preračunavanju vrednosti v grame srebra smo »Suma 94 Furl« in »27 Lanfl land« šteli k tlaki. 192 y Urbarju so navedli le 200 rib, vendar jih pri mlinarjih na Stelniku lahko naštejemo skupno 400 (Urbar Kostel 1494, str. 17, 18). 193 9 vozov so pripeljali iz vasi Narerchy, ki je bržkone današnji Gotenc. Preostalo seno so zbrali v vaseh Hrib, Jakšiči, Potok, Tišenpolj, Padovo in Dren (2 voza). Hnovprežni voz je meril 220 kg, dvovprežni pa do dvakrat več (Urbar Kostel 1494; Kos, D.: Urbaß Belo krajino, str. 175). 316_Članki in razprave_ARHIVI 35 (2012), št. 2 Stanislav Južnič: Kočevski Slovenci in Nemci v 15. stoletju, str. 301-322 Preglednica 5: Dajatve Kočevatjev na dveh od skupno treh uradov leta 1494 in 1498 Dajatev Število enot g srebra po enoti skupaj g srebra SKUPAJ gotovina (gld:ß:den) 48:20669:160 0,309'94 8191,281 (lb je 120 ß) Jagnjet 12 15,5 186 Oves 30316,336 0,24 7275,92 Pšenica v litrih 13904,576 0,49 6813,24 Proso v litrih in ß 7182,416+169 ß 0,36 2637,891 Jajc 825 0,03 24,75 Predivo v kg (povesem po 26 g; 4,4 g Srebra za kg prediva) 70,226 4,4 309 Kokoši 619 3,4 2104,6 VSE SKUPAJ 27542,682 Skupaj denarne dajatve mesta Kočevje (gld:ß:den) 47: 1762:15(lb je 120 ß) 2289,5355 Skupaj denarne dajatve obeh uradov brez mesta Kočevje 1:18907:145 5901,7455 Skupaj denarne dajatve Urada (Kočevska) Reka 1: 1349: 32 458,865 Preglednica 6: Dajatvepodlo^nikov Urada (Kočevskaj Reka leta 1498 Dajatev Število g srebra Skupaj enot po enoti g srebra SKUPAJ gotovina 1:1349:32 0,309 458,865 Prašičev 0 0 0 Jagnjet 12 15,5 186 Oves 5244,496 0,24 1258,68 Pšenica v litrih 4457,216 0,49 2184,036 Proso v litrih in ß 7182,416 0,36 2585,67 Tajc 190 0,03 5,7 Predivo v kg (povesem po 26 g) 15,106266 4,4 66,47 Kokoši 266 3,4 904,4 VSE SKUPAJ 7649,821 Preglednica 7: Primerjava j sosednjimi gospostvi iste dobeV)S o j J o J Gospostvo: Kostel Žumberk Reka in Kočevski zgornji urad Kočevski zgornji urad Urad (Kočevska) Reka Kostel Kostel Poljane 1494 1498 1494/98 1494 1498 1528/38 1570 1576 Vsi denarni prihodki (g srebra) 2329 303 8191,281 458,865 2732 2859 Pšenica (1) 0 2543 229,6*60,56= 13904,576 73,6*60,56 =4457,216 848 3226 194 Vrednost enote v g srebra: 0,309 g srebra za ß; 1 gld = 90 ß = 180 črnih denaričev; 1 lb = 120 ß = 240 črnih denaričev. Med letoma 1472 in 1518 je 1 ß veljal 2 črna denariča (Kos, D.: Urbarji ^a Belo krajino, str. 167). Za gospostva Žumberk (1498), Kamnik (1477-1494), Turjak (1485-1510) ali NVR (1490) je veljalo: 1 ti ali lb den = 120 soldov (Kos, D.: Urbarji Belo krajino, str. 165). 195 Kos, D.: Urbarji ^a Belo krajino, str. 158-159. Blejsko gospostvo je imelo leta 1464 celotni prihodek 10,9 kg srebra, proštijsko gospostvo pa leta 1458 le 2,3 kg srebra (Bizjak: Urbarji briksenske škofije, str. 89, 176). Realizirani letni urbarialni dohodki turjaškega gospostva leta 1503/1504 so bili 960 funtov oziroma 700 dukatov, letni dohodki freisinškega loškega gospostva z blizu 1200 hubami pa so bili konec 15. stoletja 2115 dukatov (83,5 kg srebra), od okoli 1000 hub gomjegrajskega gospostva pa je ljubljanska škofija letno iztržila po 1750 dukatov (69,1 kg srebra). Dukat je od srede 14. stoletja do konca 15. stoletja vseboval 3,52 g zlata, to pa je veljalo 39,49 g srebra, saj je bilo zlato 11,22-krat dražje od srebra (Bizjak: Trije urbarji «j turjaškega arhiva, str. 145; Bizjak: Ratio facta est, str. 93). Proso (1) 11991 2543 169B+118,6*60,56 =7182,4+169 ß 118,6*60,5 6=7182,41 6 14898 3531 Oves (T) 0 2786 500,6*60,56= 30316,336 86,6*60,56 =5244,496 295 11416 Jagnjet 1038 0 12 12 934 0 Prašičev 1038 15 66 14 Druge živine 0 0 581 2 Vino ® 0 197-262 1340 23847 Jajc 610 108 825 190 634 190 Tlaka (dni na hubo) 321 0 0 746 Tovornina 1170 ß 0 0 746 Voz sena 19 0 0 112 Voz drv 0 0 880 0 Predivo(kg) p 0 2701*0,026 g= 70.226 581*0,026 g=15.106 2,5 22 Kokoši 0 80 619 266 15 365,5 Drugo 242 rž, 40 pogač 162 pogač Skupaj kg srebra 10,1 27,5 19,9 7,6 10,7 10,6 Preglednica 8: Primerjava med prihodki gospostev Skojja Loka, Kosfei in Kočevje leta 1494j 1498s6 Skupaj hub g srebra po hubi Skofja Loka 1494 1687 m ß = 269920 ß = 539840 črnih denaričev = 83 kg srebra blizu 1200 70 Kostel 1494 10,1 kg srebra 4 136 Kočevski zgornji urad 1494 7,6 kg srebra 61 +mesto Mesto Kočevje 1494 2,3 kg srebra Kočevski zgornji urad brez mesta 1494 5,3 kg srebra 61 87 Urad (Kočevska) Reka 1498 19,9 kg srebra 154,5 129 Celotna Kočevska leta 1786 542,4197 Gospostvo Škofja Loka198 je prinašalo svojim fevdnim gospodom precej manj dohodka na hubo od Kočevske ali celo Kostela. To nikakor ne pomeni, da bi bili Ločani siromašnejši; prej si lahko mislimo, da so loški gospodarji pač precej manj izkoriščali svoje podložnike. Prihodek loškega gospostva na hubo je bil skorajda dvakrat nižji, to pa pomeni, da so Kočevarji in Kostelci potegnili kratko, čeravno kaže upoštevati tudi morebitne razlike v velikosti hub. Izžemanje kostelskih in kočevarskih podložnikov se ni zmanjšalo niti v naslednjih stoletjih, to pa je seveda prililo olja na ogenj tamkajšnjih uporov. Preglednica 9: Skupni obseg Urada (Kočevska) Reka leta 1498 Župa Naselij Hub Dvojnih hub Enojnih Polovičnih Reka 20 98,5 0 19 159 Osiltiica 11 32 1 27 6 Gerovo 7 24 0 20 8 SKUPAJ 38 154,5 1 66 173 IM Bizjak 197 Smole 19« Bizjak Ratio facta est, str. 84, 276. Graščine, str. 221. Ratio pacta est, str. 84. Konec popisa podk^nikov v vasi (Kočevska) Reka in raček k popisa podb^nikov v Gotenici pri reškem uradu Kočevske leta 1498 (1RS, .-IS 11, Šk. 23, Urbar urada (Kočevska) Reka 1498, Fol. 9-6'). -si-»™*-« -— * tj—i -^wcill'i1 r -.. ■ ft r« jvy-iM , w: "V-rt *$: vt\ f trf ^ Cj>sttn^ jcj ßtt&n0 L ---------fwi^i c^r--jjt/r «h1— —1 im i l AH Hl (p^i — - — ^ | V . ('.«ivff&iill •j / j-yt.. qprm)-. — fj^S--■ Zaradi preglednosti in predstave sodobnega bralca smo dajatve pretvorili v grame srebra.199 Zupa (Kočevska) Reka je imela leta 1498 že veliko bolj razdrobljeno posest kot za pol manjših kraji ob Kolpi znotraj istega reškega urada v župali Gerovo in Osilnica. To bržkone pomeni, da se je fevdalna delitev (Kočevske) Reke začela nekaj generacij prej. Leta 1574 so se razmere spremenile tudi na Osil-niškem, kjer so se cele liube obdržale le v manjših vaseh, kot sta bih Bezgovica ah Grintovec. Čeprav je imel Urad (Kočevska) Reka dvakrat več liub kot Kočevski zgornji urad, je Kočevski zgornji urad v graščakovo blagajno prispeval štirikrat več gotovine in prediva. Se večje razlike so bile pri ovsu, pri preostalih vrstah žita pa so s Kočevskega zgornjega urada prispevali »samo« dvakrat več žita od sosedov iz Urada (Kočevska) Reka. Edini dajatvi, ki sta bolj bremenili Urad (Kočevska) Reka kot Kočevski zgornji urad, sta bili jajca in mladice ovac. Bistveni del gotovinskih dajatev so prispevali najemniki njiv in vrtov v mestu Kočevje. Zanje so plačevali precej več kot drugi Kočevarji za cele liu- 1 Slb gld (srebrni goldinar) = 60 kr = 19,4 g srebra (Kos, D.: Urbarji r-a Belo krajino, str. 167). Ni povsem gotova velikost enote weinfart. Ta je v urbarju za leto 1494 zapisana kar v soldih (po 20 ß), leta 1570 pa brez enote. Morda gre za vedro vina prostornine nekoliko nad 10 1. be. Zemljišče v mestu je bilo očitno že pred stoletji veliko dražje od podeželskega, pri tem pa nekatere najete obdelovalne površine v mestu Kočevje nikakor niso bile majhne. Zaključek Urbarja iz let 1494 in 1498 sta najstarejša zapisa o Kočevarjili, saj pisnih dokumentov o poldrugo stoletje starejših priselitvah ni na voljo. Tako sta prav zapisa iz let 1494 in 1498 ključnega pomena pri razumevanju nastajanja nemške manjšine, ki se je na Kočevskem obdržala več kot šest stoletij, njeni sledovi pa so temeljnega pomena za sodobne potomce Nemcev v današnji Sloveniji. Oba dokumenta pričata o naselitvah, ki so začele povzročati zagate po stopnjevanju narodnostnih čustev na nemški in slovenski strani v drugi polovici 19. stoletja in so pod Hitlerjevo oblastjo botrovala domala uničenju nemške manjšine na Kočevskem. Podobno kot nekoč za poknežene celjske grofe je tudi za Kočevarje v veliki meri obveljala tista žalostna: Včeraj, danes in nikoli več. Viri in literatura Viri Arhiv Republike Slovenije (ARS) Stan. = Deželni stanovi za Kranjsko, 1. registra-tura (AS 2, Stan. A1). - Urbar Kostel, 1494 = Vermercht das Urbar Register zum Costel, num.2, 1494 (ARS, ASI , Vic. fasc.1/48, lit.G. XV1/4)./ Vermercht das Vrbar register %um Costel, num. 2. 1494. AS, Vic. fasc.1/48, lit. G. XVI/4. - Kočevski zgornji urad 1494 = brez posebnega naslova (ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, škatia 102, fasc. 1/58, Litera P — VI, la). - Urbar Prem 1494 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, škatla 102, fasc. 1/58, Litera P-VI, la. - Urbar Prem 1498 ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, škatla 102, fasc. 1/58, Litera P - VI, 2. Papir, 95 listov, 29,5 x 22 cm. - Urbar Kočevska Reka 1498 = Urbar Register des ambts Riegkh vnd Sichelberg (zadnji dve besedi zapisani z drugačno pisavo!) gehorund, so von ro.ko.mt.reformieren vnd raten beritten vnd verschöben worden ist, anno etc.collatio-niert LXXXXV111 (ARS, AS 11, Komisija za fevdne zadeve, škatia 23 (Urbar za (Kočevsko) Reko in Zumberk za leto 1498))./ Urbar Register des ambts Rienkh vnd Sichelben sehorund, so von o o o ro. ko. mt. reformieren vnd raten beritten vnd versehriben worden ist, anno efc.collafioniertLXXXXVIII). - Urbar Kostel 1528/1538 = Urbar za Kostel iz let prve polovice 16. stoletja, pozneje napačno datiran 1603 (ARS, AS, Vic. šk.75, fasc. 1/43, Lit.C)./ Urbar %ur Costel Geraul Graffen-wardt an der Kullp Mang hangemantl (AS, Vic. šk. 75, fasc.1/43, Lit. C). - Urbar Kočevska 1564 = Urbar gospostva Kočevje za leto 1564 (ARS, AS, Vic. fasc. 1/46, lit G, V/5, šk. 80) (AS, Vic. fasc. 1/46, lit G, V/5, šk. 80). - Urbar Kočevska 1568 = Urbar gospostva Kočevje za leto 1568 (ARS, AS, Vic. fasc. 1/46, lit G, V, šk. 80), citiran v Umek (1982, 313314, 316) in Makarovič (2005, 27-31) (AS, Vic. fasc. 1/46, lit G, V, 1/46, šk. 80). - Urbar Kostel 1570 = Graffenweriher vel Cos tier Urbarialia, Rubrica Cammerale et Ur-bariale, 1570 (ARS, AS, Vic. fasc. 1/48, litG. XVI/3, šk.83). 77 strani nepaginiranega urbarja in popis zbirke dokumentov na 13 straneh./ ARS, AS, Vic. fasc. 1/48, lit G. XV1/3, šk. 83. Österreichisches Staatsarchiv. Haus-, Hof- und Staats-archiv. Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv. (HHStA. I AA; HHStA, FAA VllL Gottschee A 15/nr. 28-48 fach 2: 21 — Kočevski Urbarji in registri 1550— 1757: No. 29/1574 (Urbar Kočevska 1574 = Transkripciji Wolsegger, 1890; Wolsegger, 1891). Landesregierungsarchiv Innsbruck Urbar Prem malo pred letom 1500, leta 1500 in 1501. 275/2 (napačno datirano 1539), 95 listov folio. Internet www2.arnes.si/~ospivka/Krpan/Petel.htm http://www.rcpe.ac.uk/journal/issue/jou01al_ 41_3/ex-libris.pdf http://imehrvatsko.net/namepages/view/ famil y_name/prezime-plese-2 http://www.kocevje.si/ turizem-cerkve-sv-resnjega-telesa http://sl.wikipedia.org/ wiki/Kočevje Literatura Ambrožič, Matjaž: Pozabljena preteklost župnije Kočevska Reka v očeh njenih duhovnih pastirjev. V: V objemu stoletij (ur. Matjaž Ambrožič, Mitja Ferenc, Gojko Zupan). Ljubljana: Družina, 2007, str. 9-177. Bizjak, Matjaž: Ratio facta est. Gospodarska struktura in poslovanje po^nosrednjeveŠkih gospostev na Slovenskem. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC S AZU, 2003. Bizjak, Matjaž: Urbaji briksenske Škofije. Srednjeveški urbarji Slovenijo 5. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2006. Bizjak, Matjaž — Preinfalk, Miha: Turjaska knjiga listin II. Dokumenti 15. stoletja. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009. Burič, Anton: Povijesna antroponimija Gorskog kotam u Hrvatsko/. Goranskapre^imena kro\povijest. Ri-jeka: Društvo za zaštitu prirodnekulturne in po-vijesne baštine Gorskog Kotara, 1979. Dolinar, France Martin — Ferenc, Mitja — Res-man, Blaž — Seražin, Helena — Zupan, Gojko: Sakralna dediščina na Kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, 2006. Fabjančič, Vladislav: Zupani in sodniki 1504— 1605. Zgodovina ljubljanskih sodnikov in fytpanov: 1269—1820. 2. zvezek, (ur. Ema Umek, Janez Kos, Barbara Zabota in Damjan Hančič). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2003. Ferenc, Mitja: Kočevska pusta in pralna, Ljubljana: Modrijan, 2005. Gestrin, Ferdo: Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: SAZU, 1972. Goleč, Boris: Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznem srednjem veka do srede 18. stoletja. j j \> o J o J Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1999. Grothe, Hugo: Die deutsche Sprachinsel Gottschee in Slowenien. Munster in Westfalen: Aschendorffsche Verlagsbuchhandlung, 1931. Hauffen, Adolf: Die deutsche Sprachinsel Gottschee. Graz: k. k. Universitäts-Buchdruckerei und Verlags-Buchhandlung »Styria«, 1895. Jakič, Ivan: Sto gradov na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 2001. Južnič, Stanislav: Zgodovina Kostela 1500—1900. Fara: Občina Kostel, 2008. Južnič, Stanislav: Dvig iz pragozda in zaton vanj: Ra^voj Kočevske in sosednjih dolin (OsilniŠka, Dragarska, Poljanska) (1498-2009). Fara: samozaložba, 2009. Kordiš, Ivan — Skufca, Irena — Melik, Vasilij: Peter Kozjerin prvi zemljevid slovenskega ozemlja: »Po hribih, po dolih razširjen njih rod«. Kočevje: Muzej, 1996. Kos, Dušan: Urbani zfl Belo krajino in Zumberk. Ljubljana: SAZU, 1991. Kos, Milko: Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. Ljubljana: Umetnostnozgodovinsko društvo, 1931. Kos, Milko: Srednjeveški urbarji zfl Slovenijo. Urbarji slovenskega primorja. 2. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti, 1954. Kosi, Miha: Zgjdnja zgodovina srednjeveških mest na Slovenskem. Primerjalna Študija o neagrarnih naselbinskih središčih od zgodnjega srednjega veka do 13. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2009. Kren, Ludwig: Heimat Gottschee. V: Gottschee 1330-1941. Die ehemalige deutsche Sprachinsel. Weilheim: Oberbayern, 1990, str. 143—166. Kumer, Zmaga: Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. Makarovič, Marija: CrmoŠnjiŠko-poljanska dolina in njeni ljudje Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost. Ljubljana: ZRC SAZU, 2005. Malnar, Slavko: Povijest čabarskog kraja, Cabar: Matica Hrvatska ogranak Cabar, 2007. Nared, Andrej: Dežela — kne\ — stanovi: oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518. Ljubljana: ARS & ZRC SAZU, 2009. Nared, Andrej: Recenzija: Miha Kosi: Zgodnja zgodovina srednjeveških mest na Slovenskem. Primerjalna študija o neagrarnih naselbinskih središčih od zgodnjega srednjega veka do 13. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2009, 176 strani. V: Kronika 57 (2009), št. 3, str. 563-566. Obergföll, Josef: Die Gottscheer Familiennamen, Festgabe zur Feier des 10jähr. Bestandes des k. k. Staatsgymnasiums zu Gottschee am 28. Oktober 1882. Gottschee, 1882. Preinfalk, Miha: Auerspem po sledeh momnem tura, 1 j o J o o Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005. Prelesnik, Anton: Vodni viri na Kočevskem. Ljubljana: Društvo Kočevarjev staroselcev, 2007. Schröer, Karl Julius: Wörterbuch der Mundart von Gottschee. Wien: k. k. Hof- und Staatsdruckerei, 1870. Simonič, Ivan: Kočevsko ozemlje (zemljepis in zgodovina). Zgodovina kočevskega ozemlja. V: Kočevski zbornik: razprave o Kočevski in njenih ljudeh. Ljubljana: Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda, 1939, str. 45-130. Simonič, Ivan: Zgodovina mesta Kočevje in Kočevske. V: 500 let mesta Kočevje. Kočevje: Skupščina občine, 1971, str. 5—51. Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in Ribniške pokrajine. Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS, 1982. Sorn, Jože: Začetki industrije na Slovenskem. Maribor: Obzorja, 1984. Troha, Zdravko: Kočevski Nemci — partizani. Ljubljana: Slovensko Kočevarsko društvo Peter Kozler, 2003. Valvasor, Janez Vajkard: Die Ehre dess Hertzpg-thums Crain. Laibach-Nürnberg: Moritz Endter, 1689. Weiss, Boris Anton (ur.) — Kraškovič Kunaver, Jelka — Madronič, Petra: Poljanska dolina ob Kolpi, Kočevje: Občina, 2010. Widmer, Georg: Gottschee 1406—1627 Feudal Domain on the Frontier of Empire. Denver: Gottscheer Heritage and Genealogy Association, 2001. Zadnikar, Marijan: Gradivo zfl umetnostno topografijo Kočevske. Ljubljana: Zavod za spomeniško varstvo SRS, 1968. Zadnikar, Marijan: Slovenska znamenja, Ljubljana: Družina, 1991. Žagar - Jagrov, Jože: Kostel, Ljudje in zemija Kolpi. Kočevje: Kulturna skupnost občine, 1983. Žnidaršič Goleč, Lilij ana — Cargo Juričič, Danijela: Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2009. Časopisi Elze, Theodor: Gotschee und die Gotschewer. V: Jahresheft für Krainischen Landesmuseums 3 (1862), str. 1—66. Erker, Josef: Das Jubiläum des Gottscheer-landes. V: G.Kai (1930), str. 119-121. Erker Josef: Geschichtiche Daten über die Stadt Gottschee. V: Jubilaums-Festbuch der Gottscheer 600-Jahrfester. Gottschee (1930) 248-254; G.Kai. (1931), str. 98-101. G.Kai. = Gotts cheer Kalender, Gottschee 1921— 1941 (tisk: J. Pavliček 1921-1925, Celje 1926-1936, Novi Sad 1937-1941). Goleč, Boris: Senožeče in Prem — nenavadni trški naselbini na ti. Kraških gospostvih. V: Kronika 54 (2006), str. 365-384. Goleč, Boris: Trgi, ki jih ni bilo? Prezrta trška naselja Bele krajine in njen nikoli obstoječi trg. V: Kronika 58 (2010), št. 3, str. 593-630. IM K = Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Lucijan, Adam: Donesek k zgodovini Orten-buržanov na Dolenjskem. V: Kronika 43 (1995), št. 3, str. 7-13. Otorepec, Božo: Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku. Kronika 30 (1982), str. 79-86. Ožura, Jože: Osilnica in dolina v preteklosti. V: OsilniŠka dolina (1995), št. 4, str. 9-11; (1995), št. 5, str. 11-12; (1996), št. 6, str. 10-11. Schumi, Franc: Die Ansiedlung in Gottschee. V: Archiv für Ileimats künde (1882), str. 30—31. Simonič, Ivan: Migracije na Kočevskem v luči priimkov. V: Srpski etnografski gornik Ljubljana, (1934), str. 106-135. Steska, Viktor: Kočevje. V: Dom in Svet 9 (1896), str. 116-119, 182-184, 210-213, 243-245, 278282. Steska, Viktor: Praunsperger (geslo). V: SBL 2, (1952), str. 275-277. Tschinkel, Hans: Die Geschichte der Sprachinsel Gottschee und seine Bewohner. V: G. Kai (1922), str. 21-28. Umek, Erna: Reformirani urbarji deželnoknežjih gospostev na Kranjskem. V: ZC 36 (1982), str. 311-320. Widmer, Georg: Bausteine zur Geschichte des Gottscheerländchens. V: G.Kai. (1934), str. 43—54. Widmer, Georg: Der Wert der Herrschaft Gottschee in der zweiten Hälfte des 16. Jahrhundert. V: G.Kai. (1935), str. 43-55; (1936), str. 45-54. Wolsegger, Peter: Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574. V: MMK 3 (1890), str. 140-183. Wolsegger, Peter: Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574. V: MMK 4 (1891), str. 13-45. Wolsegger, Peter: Zur Geschichte der Stadt Gottschee bis zum Jahre 1493. V: G.Kai. (1923), str. 29-39. Zusammenfassung GOTTSCHEER SLOWENEN UND DEUTSCHE IM 15. JAHRHUNDERT Behandelt wird das landesfürstliche Urbar für das Gottscheer Oberamt aus dem Jahr 1494, das lange als verloren galt aufgrund eines Fehlers der damaligen Beamten, die es irrtümlich falsch gebunden hatten. Es wird mit dem Urbar für die benachbarten Gebiete (Hinterland) des Amtes Rieg (Kočevska Reka, 1498) und der Herrschaft Grafenwarth (Kostel, 1494) verglichen, die in der Historiographie bereits näher erforscht worden sind. Hervorgehoben werden die Familiennamen der Untertanen und auch deren Abgaben. Die jährlichen Einnahmen in der Gottschee und in Grafenwarth Ende des 15. Jahrhunderts sind mit den Einnahmen anderer Herrschaften im Herzogtum Krain vergleichbar. Auf diese Weise wurden die wirtschaftlichen Merkmale des Gottscheer Landes im späten 15. Jahrhundert herausgearbeitet. Die Familiennamen der damaligen Gottscheer können mit den späteren Familien dieses und der benachbarten Bezirke in Verbindung gebracht werden. So kann festgestellt werden, inwieweit die ursprüngliche Ansiedelung der Gottscheer rund ein Jahrhundert vor dem behandelten Urbar deutsch (germanisch) und inwieweit slowenisch (slawisch) war. Dieses Thema wird für den slowenischen Alltag immer mehr zur Kernfrage, obwohl es von zwei gegensätzlichen Forschergruppen bereits vor Hunderten Jahren bis zum Uberdruss diskutiert worden war. Noch immer fehlt das Urbar vom Ende des 15. Jahrhunderts für den dritten Teil der damaligen Gottschee, das Gottscheer Unteramt. So ist die Darstellung der frühen Gottscheer auch dieses Mal unvollständig, bietet jedoch mit der vorliegenden Abhandlung viel klarere Erkenntnisse als die bisherigen, die vornehmlich aus dem reformierten Gottscheer Urbar für das Jahr 1574 ausgegangen waren. Endlich kann etwas Greifbareres über die ursprünglichen Gottscheer ausgesagt werden, die aus dem Norden von den Ortenburgern angesiedelt wurden. Die Angaben über die Gottscheer aus dem Jahr 1494 und insbesondere das Verzeichnis der besteuerten Bevölkerung der zur Stadt erhobenen Siedlung Gottschee (Kočevje) bieten einen Ein- blick in den Mechanismus des Entstehens militärischer Städte an der damaligen türkischen Grenze knapp vor der Reformation. Zugleich lassen sich die Anfänge der Reformation erahnen, stand doch gerade im Gottscheer Land eines ihrer Zentren unter der Führung des Barons Hans Ungnad, was aber von der bisherigen slowenischen Historiographie aufgrund der vermuteten nationalslowenischen Orientierung des Krainer Protestantismus häufig nicht anerkannt wurde. Gleich- zeitig bietet das Urbar von 1494 einen Einblick in die materielle Lage in der Gottschee knapp vor dem großen Bauernaufstand im Jahr 1515, in dem Ungnads Schwiegersohn, der Gottscheer Burgherr Thum, erschossen wurde. Dass die Burgherrn die Gottscheer Untertanen im Vergleich zu den Freisinger Herren von Bischofslack (Skofja Loka) mehr ausgesaugt haben, wird mit der Höhe der durchschnittlichen Abgaben je Hube, umgerechnet in Gramm Silber, nachgewiesen.