DK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 JUBLJANA, MAREC 1986, LETNIK X X X V , STR. 37-66 Im GRADBENI VESTNIK US GIP »PIONIR« NOVO MESTO HOTEL »PLAZA« HERCEGNOVI 'SV s - N , . : ■: s ‘ Izdelava armiranobetonskih montažnih elementov, montažna gradnja industrijskih ob­ jektov in mostov, gradnja stanovanjskih, poslovnih, turističnih in različnih javnih zgradb. GIP »Pionir« Novo mesto, Kettejev drevored 37, tel.: 068/21-826 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 3 • LETNIK 35 • 1986 • Y U ISSNv0017-2774 1/SEDINA-COHITEHITS Članki, študije, razprave Slavko Guštin Articlec, Studies, Proceedings PIONIRJEVIH 40 LET Darko Derlink UPORABA KOMBINIRANEGA NAPENJANJA PRI GRADNJI MOSTOV ....... 42 , Toni Sečen RAZVOJ NAPRAV ZA PREIZKUS HIDRAVLIČNIH NAPRAV IN NJIHOVIH KOMPONENT......................................................................................................... 45 Janez Gabrijelčič ZNAČILNOSTI ORGANIZIRANOSTI GIP PIONIR NOVO MESTO ................... 47 Tone Grandovec RAZVOJ TOPLOZRAČNEGA OGREVANJA S KAMINI .................................... 48 Vladimir Leskovšek PROIZVODNJA INSTALACIJSKIH KOMPONENT IN PLOČEVINASTIH SKLOPOV ............................................................................................................... 50 Slavko Bračko HARMONIKA VRATA IN LESENI OPAŽNI NOSILCI........................................ 52 Tone Zupanc GRADNJA ARMIRANOBETONSKEGA VODNEGA STOLPA Z REZERVOAR­ JEM IZ PREDNAPETEGA BETONA.................................................................... 55 Poročila, obvestila IV. KONGRES ZVEZE DRUŠTEV ZA SEIZMIČNO GRADBENIŠTVO Reports, Informations JUGOSLAVIJE ........................................................................................................ 57 Iz delovnih kolektivov KRONIKA................................................................................................................. 58 From Our Enterprises Informacije Zavoda za raziskavo NOVO NA PODROČJU IZDELAVE DOMAČE LABORATORIJSKE OPREME ZA materiala in konstrukcij Ljubljana PREISKAVE V GRADBENIŠTVU ........................................................................ 63 Proceedings of the Institute for Material NOVO NA PODROČJU VAROVANJA ČISTEGA OKOLJA V PROIZVOD- and Structure Research Ljubljana NJI HIDRIRANEGA APNA ................................................................................... 65 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: VIKTOR BLAŽIČ Lektor: ALENKA RAIČ Uredniški odbor: FRANC ČAČA VIČ, VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, JOŽE ŠČAVNIČAR, BRANKA ZATLER-ZUPANČIČ Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina skupaj s članarino znaša 1000 din, za upokojence in študente 500 din, za podjetja, zavode in ustanove 9000 din, za inozemstvo 50.00 US dolarjev. Revija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije. Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljublana. Naš novi računalnik IBM 4361 Novi računalnik IBM 4361 predstavlja temelj našega računalniškega zasnovanega informacijskega sistema. Z njegovo pomočjo bomo povezali razvejano Pionirjevo dejavnost v učinkovito povezano omrežje m enoten sistem, ki bo proizvajal podatke, s katerimi bomo optimizirali proces odločanja na vseh ravneh. Zlasti po­ membno vlogo bo imel naš računalnik pri projektiranju in krmiljenju proizvodnega procesa ter racionalizaciji ostalih poslovnih funkcij. Pionirjevih 40 let Pred štiridesetimi leti, dne 29. 1. 1946, je Okrožni izvršni odbor za Dolenjsko izdal odločbo št. 246/1, s katero je bilo ustanovljeno gradbeno podjetje PIONIR v Novem mestu. Podjetje se je takoj vključilo v obnovo porušenih objektov in v izgradnjo prvih industrijskih objektov na Dolenjskem: Novoteks, Tovarna učil v Črnomlju, kmetijski objekti v Kočevju, Tovarna Đuro Salaj v Krškem ter objekte za potrebe JLA v Novem mestu. Od 230 zaposlednih ob ustanovitvi se je do leta 1956 povečalo število zaposlenih na 1600. Znana gospodarska kriza, zlasti v gradbeništvu, je takrat najbolj prizadela prav naše podjetje. Število zaposlenih se je prepolovilo. Iz podjetja so odšli nekateri najboljši kadri, odprodala se je odvečna mehanizacija in materiali, zamenjalo se je vodstvo podjetja. Za nas vse je bilo to veliko spoznanje, da je Dolenjska daleč premajhno področje za razvoj takšnega gradbenega podjetja. Svoje delovanje smo razširili na področje Ljubljane in Zagreba, pozneje v Istro, Reko, Bosno ter ostale predele Jugoslavije. Postali smo pravo jugoslovansko gradbeno podjetje, saj ni republike v Jugoslaviji, kjer ne bi zgradili kakšnega objekta. Zato nas poznejše krize in tudi današnja, kljub temu da je Dolenjsko še posebej prizadela, niso prizadele v tolikšni meri, da bi zavrle nadaljnji razvoj podjetja. Že pred 18 leti smo prvič prevzeli dela v inozemstvu in od takrat dalje naši gradbinci uspešno primerjajo svoje sposobnosti z gradbinci Francije, Nemčije, Finske, Švedske in celo vrsto vzhodnoevropskih podjetij. Kljub izredno zahtevnim inozemskim investitorjem smo strokovno in finančno uspešno zgradili objekte v Vzhodni in Zahodni Nemčiji, Poljski, Sovjetski zvezi in Libiji. Žal mnogih, ki so dali največji prispevek k razvoju delovne organizacije, ni več med nami. Iz naših vrst jih je iztrgala prezgodnja smrt, ker so se razdajali kolektivu in pozabljali nase. Med nami ni več Ivana Kočevarja, ki je dvajset let vodil delovno organizacijo in dal velik prispevek k usmeritvi današnjega Pionirja. Mnogo delavcev je izgubilo svoja življenja na gradbiščih doma in v tujini, več sto pa jih je postalo delovnih invalidov zaradi nesreč pri delu. Vse to govori o izrednih naporih in nevarnostih, ki so jim izpostavljeni naši delavci, za kar pa so veliko premalo nagrajeni. Vsem pa gre velika zahvala za uspehe, ki smo jih dosegli. Usmeritev Pionirja je v zadnjih letih zaradi omejevanja investicij na razvoju novih dejavnosti: kovinarstvo, pečarstvo, kamnoseštvo, proizvodnji novih izdelkov v lesnem obratu, instalaterstvo in izdelovanje armiranobetonskih prefabrikatov. Že v tem letu imamo 25 % delavcev zaposlenih zunaj gradbene dejavnosti. Za potrebe lastnih obratov smo zgradili v letih 1981-1985 prek 15.000 m2 proizvodnih hal, zato smo se upravičeno preimenovali iz SGP Pionir v GIP Pionir. Poudarek smo dali razvoju projektivnega biroja in inženiringa ter za te potrebe zgradili 4.900 neposlovnih prostorov. Ustanovili smo edino interno banko na Dolenjskem, ki ne deluje uspešno samo v okviru delovne organizacije, ampak tudi zunaj nje. Povečali smo vrednost osnovnih sredstev na sedem milijard petstodvajset milijonov novih din. Da bi pospešili svoj razvoj, sodelujemo z znanstvenoraziskovalnimi institucijami, m sicer - FAGG Ljubljana - Tehnično fakulteto Maribor - ZRMK Ljubljana - IGH Zagreb - Inštitutom tehničnih nauka Beograd - in mnogimi drugimi Organizirano imamo - razvojni oddelek - informacijsko-dokumentaciiski center - oddelek študija dela - laboratorij za kontrolo kakovosti m računalniški center Za razvojne programe smo v preteklem letu porabili 47.950.000 novih din. Veliko vlagamo tudi v družbeni standard, saj imamo v sodobnih samskih domovih 1350 ležišč m v počitniških domovih 260 ležišč Največj ugleda smo si pridobili pri naslednjih vrstah građeni - turistična gradnja - prek 25.000 postelj - stanovanjska gradnja - prek 24.000 stanovanj - industrijska gradnja - 590.000 m2 proizvodnih hal (Krka, Đuro Salaj, Žito Ljubljana. Novoles) - energetski objekti - termocentrala Brestanica in ljubljanska toplarna mostovi čez Savo. Krko, Kolpo. Lahinjo itd. f objekti za potrebe JLA. Imamo sodobno mehanizacijo velikih kapacitet, saj so naši stroji za zemeljska dela sposobni v osmih urah izkopati 27.000 m3, kapaciteta dvigal je 3000 ton metrov, betonarne so sposobne proizvesti prek 5000 m3 betona v osmih urah itd. Delovno organizacijo vodijo v podjetju vzgojeni in preizkušeni kadri. Skrb za kader je ena naših največjih nalog, ki ji posvečamo posebno mesto. Zlasti je pomembna vzgoja kadrov za vodenje gradbišč v tujim. V zadnjih petih letih je končalo šolanje 756 naših štipendistov. Leta 1981 smo imeli od vseh zaposlenih 40 % Slovencev in 60 % ostalih narodnosti Jugoslavije. Z razširitvijo obratov pa se je razmerje bistveno spremenilo, saj imamo sedaj 47 % Slovencev in 53 % delavcev ostalih narodnosti. Nacionalnih problemov ne poznamo. Delavci vseh narodnosti Jugoslavije se enat(0 počutijo, spremljajo m odločajo o razvoju podjetja, saj se zavedajo, da je s tem zagotovljena njihova prihodnost. V preteklem letu smo imeli celotnega prihodka prek 20 milijard novih dinarjev, kar je indeks 200. Prepričan sem, da bodo tudi ostali rezultati primerni. Zlasti dobri rezultati so doseženi na inozemskem trgu, kjer smo dosegli realizacijo v višini 17.000.000$, kar je indeks 170, ter izvoz blaga v višini 6.235.00 $, kar je indeks 188. Tudi v letu 1986 čakajo naše gradbince izredne naloge. Med drugim smo podpisali pogodbo največjega hotela, ki se v tem letu gradi na Jadranu. To je hotel Maestral v Novigradu z več kot 700 ležišči. Z gradnjo smo pričeli v februarju. 4. julija pa smo ga predali investitorju. Le s strokovnim pristopom, dobro organizacijo in poostreno disciplino pri delu bomo kos takšnim podvigom tudi v prihodnje. Prepričan sem, da bomo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, zmanjšanjem investicijskih del doma in v tujim, z ugledom, ki smo si ga v 40 letih pridobili, tudi vnaprej uspešno podjetje. Predsednik poslovodnega odbora Slavko Guštin HOTEL »KASPAROWY« V ZAKOPANIH NA POLJSKEM - M i : . . . . . . . . . . . m m m & g I ; I /| ;i; ; \ i i;;;f i Uporaba kombiniranega napenjanja pri gradnji mostov UDK 624.2/8:624.042 Povzetek V članku je prikazana uporaba kombiniranega napenjanja ob pojavu velikih obtežb. Kombinirano napenjanje smo uporabili na prirejenih tipskih prednapetih »I« nosilcih, ki smo jih uporabili za mostne nosilce na mostu prek Krke v Dragi. OPIS MOSTU Zaradi dotrajanosti obstoječega lesenega mostu čez Kr­ ko v Dragi se je investitor Cestno podjetje Novo mesto odločilo za gradnjo novega mostu na isti lokaciji. Projekt so izdelali v Dolenjskem projektivnem biroju v Novem mestu v sodelovanju z razvojnim oddelkom GIP Pionir, izvajal pa ga je GIP Pionir, TOZD gr. sektor Novo mesto. Mostje namenjen za lokalni promet na cesti Draga-Ma- harovec. Temu je prirejen gabarit mostu. Vozišče je ši­ roko 5,50 m, celotna širina mostu je 7,40 m. Most prečka reko Krko v štirih razponih 21,10 + 2x21,70 + 21,10 m, kar daje celotno dolžino objekta, vštevši krila oporni­ kov, 105,40 m. Objekt je izveden v niveleti z vertikalno zaokrožitvijo R = 2000 m, tlorisno pa poteka v premi. Spodnjo nosilno konstrukcijo tvorita dva krajna, plitvo temeljena opornika in trije vmesni stebri premera 0 150 cm, temeljeni na pilotih istega premera. Desnob- režni opornik je temeljen na adaptiranem oporniku iz klesanega kamna starega mostu. Razponsko konstrukcijo objekta tvorijo štirje montažni prednapeti »I« nosilci v vsakem polju, položeni na pre­ čke stebrov v osnem razmaku 1,75 m. Ti z na mestu za­ betonirano voziščno ploščo tvorijo sovprežno konstruk­ cijo. OPIS HORIZONTALNE NOSILNOSTI KONSTRUKCIJE Za premostitev razponov mostu smo uporabili tipski prednapeti »I« nosilec višine 120 cm. Mostje dimenzio­ niran na prometno obtežbo po DIN 1072 SLW 60. Zaradi velike obremenitve nosilca smo tipski nosilec razširili in poleg adhezijskega napenjanja izvedli še naknadno na­ penjanje. Z razširitvijo nosilca za 4 cm smo dobili širino zgornje pasnice 54 cm, stojine v polju 16 cm in širino spodnje pasnice 34 cm. Statična dolžina nosilcev je 20,50 m, celotna dolžina nosilcev je 21,20 m. Za napenjanje smo izbrali stabilizirane jeklene vrvi pro­ izvajalca RO »Žica« Sarajevo. Te vrvi imajo majhen od­ stotek relaksacije: od 1 % do 2,5 %. Za predhodno (adhezijsko) napenjanje smo izbrali sedemžilne vrvi (premer žile 4,25 oziroma 4,15 mm) premera 12,5 mm, s karakteristiko jekla 6u2/6 m = 1477/1737 N/mm2. V spod­ nji pasnici je razvrščenih 14 vrvi, napetih s silo 98,4 kN. Avtor: Darko Derlink, dipl. gr. ing.. GIP »PIONIR« NOVO MESTO Tehnična služba. Oddelek za razvoj. DARKO DERLINK Za naknadno (kabelsko) napenjanje smo izbrali IMS si­ stem napenjanja z jeklenimi vrvmi. Nosilci so napeti s štirimi kabli tipa S4/15. En kabel je sestavljen iz štirih se- demžilnih vrvi (premer žile 5,15 oziroma 5,0 mm) pre­ mera 15,2 mm, s karakteristiko jekla 6(l ,/6m = 1420/1670 N/mm2. Vrvi smo napenjali posamično s silo 150,8 kN. Skupna sila v enem kablu je 603,5 kN. Elemente smo računali s pomočjo računalniškega pro­ grama FERMO po fazah, ki so bile predvidene v času gradnje. 1. faza: Na napenjalni progi smo izdelali elemente s predhodnim napenjanjem. V področju spodnje pasnice Slika 1. 2. Nosilci na deponiji v tovarni TOGREL potek napetosti v jeklu za prednapenjanje pri kombiniranem napenjanju potek nape tosti v betonu na zg. robu in sp. robu v posam ezn ih fazah fleksibilne cevi premera 42/44 mm. Projektirana marka betona je MB 45. Ko je beton dosegel trdnost MB 35, smo razrezali vrvi in obremenili nosilec z lastno težo. 2. faza: Po 28 dnevih, oziroma ko je beton dosegel pro­ jektirano trdnost, smo izvedli napenjanje naknadno na­ petih kablov. Napenjanje smo izvršili na deponiji v to­ varni Togrel. Napeli smo tri kable, četrtega pa smo na­ peli v naslednji fazi. Napenjanje smo izvršili enostran­ sko in vsako vrv posebej. Kable smo napenjali izmenič­ no. V tej fazi so bile tlačne in natezne napetosti v betonu izkoriščene. 3. faza: V tej fazi smo nosilec montirali na podporno konstrukcijo mostu, položili opažne plošče in zabetoni­ rali voziščno ploščo. S tem smo razbremenili nosilec. Ko je voziščna plošča dosegla določeno trdnost, smo napeli še četrti kabel v nosilcu. Nosilci so položeni na neoprenska ležišča dimenzije 200/300/65. Montažo nosilcev teže 162 kN smo izvedli z avtodvigalom nosilnosti 1000 kN. 4. faza: Končna faza. V tej fazi nastopi tudi koristna ob­ težba, ki deluje na sovprežno konstrukcijo, ki jo tvorita montažni nosilec in na mestu zabetonirana voziščna plošča. Derlink: Uporaba kombiniranega napenjanja vzdolžni prerez nosilca prečni prerez nosilca v podpori in v sredini J - 5 4 j A H j , A A Pri dimenzioniranju smo upoštevali predpise o sovprež- nih konstrukcijah, po katerih smo dobili več stremen v stiku nosilca in plošče kot do sedaj pri tovrstnih kon­ strukcijah. Zaradi tehnologije dela (kombinirano nape­ njanje) smo dobili v jeklu za predhodno napenjanje več­ je izgube napetosti kot pa običajno (okoli 30 %). Poleg običajnih izgub, ki nastanejo pri tem napenjanju, smo dobili še izgube napetosti v jeklu zaradi elastičnega skrčka betona ob naknadnem napenjanju. Pri naknad­ nem napenjanju so bile izgube napetosti običajne. Vertikalne komponente sile prednapenjanja, ki se po­ javljajo pri paraboličnem poteku naknadno napetih legenda : + predhodno (adhezijsko) napenjanje -f naknadno (kabelsko) napenjanje kablov, zmanjšujejo prečne sile. Nosilec, ki ima v pod­ ročju podpor relativno majhen prerez, lahko prevzame velike prečne sile. Strižne in glavne natezne napetosti zaradi tega niso bile problematične. Nekateri avtoiji v strokovni literaturi navajajo, da upo­ raba različnih sistemov napenjanja na istem elementu ni priporočljivo. V prikazanem primeru pa seje to pokaza­ lo kot zelo smotrno. Z majhnimi investicijami smo pri­ lagodili kalup nosilcev iz obstoječega programa in upo­ rabili opremo za izdelavo tipskega nosilca. Z uporabo predhodnega napenjanja je odpadla armatura za dvig nosilcev iz kalupa. Razvoj naprav za preizkus in kontrolo hidravličnih naprav in njihovih komponent UDK 621-22:624 TONI SEČEN V letu 1985 je GIP PIONIR predstavil širši javnosti del razvojne dejavnosti s področja strojništva. Gre za napra­ ve za preizkus in kontrolo hidravličnih naprav in njiho­ vih komponent. Te naprave smo strokovnjakom s pod­ ročja gradbene mehanizacije pokazali tudi na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni. Za eno od naprav je pre­ jel GIP PIONIR zlato medaljo kvalitete Radgonskega sejma. Gre za pomembno priznanje, ki pomeni spodbu­ do za še bolj poglobljeno delo na tem področju. Razvojno delo na področju merilnih naprav za hidravli­ ko se je pričelo pred približno dvema letoma. Razvoj v tej smeri je zahteval spremenjen gospodarski položaj, struktura gradbene mehanizacije in način vzdrževanja zahtevnih hidravličnih naprav. Glede na to smo posto­ poma pričeli z razvojem treh naprav za preizkus in kon­ trolo hidravličnih komponent, od katerih naj bi vsaka pokrivala svoj del področja uporabnosti. Naprej je bilo potrebno razmišljati o delu na terenu. Razviti je bilo po­ trebno instrument, ki naj bi bil primeren za uporabo na terenu. To pomeni, da mora biti ustrezne velikosti in pri­ merno težak, obenem pa mora dati osnovne podatke o okvari na hidravlični napravi. Glede na te zahteve smo razvili prenosni instrument za merjenje statičnega in di­ namičnega tlaka s štirimi manometri z nazivnimi ob­ močji do 25 bar, do 160 bar, do 400 bar in do 600 bar. Me­ rilna naprava omogoča zvezno merjenje tlakov od 0-280 bar in od 0-400 bar. Opremljena je z dvema priključko­ ma, ki omogočata medsebojno neodvisno merjenje tla­ kov na dveh kontrolnih mestih. Priključka sta standar­ dne izvedbe in ustrezna priključkom, s katerimi so op­ remljeni vsi sodobni stroji gradbene mehanizacije. V Slika 1. Prenosni merilni instrument za merjenje statičnega tlaka v hidravličnih napravah PNM-10 stroje starejše izvedbe je možno vgraditi enostavne vi­ jačne vmesnike, ki ob namestitvi ne vplivajo na natanč­ nost merjenja. Povezava med merilnim mestom in in­ štrumentom je izvedena s pomočjo kapilarnih cevi na­ zivnega premera 2 mm. Te cevi, ki so sicer izdelane iz umerne snovi in ojačene z vlakni, ki so prav tako iz umetne snovi, brez težav prenašajo še tako visoke tlake. Dolžina kapilarnih cevi je ustrezna potrebam pri merje­ nju tlakov na hidravličnih napravah gradbene mehani­ zacije. Potrebo po kakovostnejših pripomočkih za kontrolo hidravličnih komponent na terenu smo rešili z nekoliko večjo napravo, ki omogoča poleg merjenja tlakov v ob­ močju od 0-400 bar še ugotavljanje izgub pri pretokih in dopolnjevanje hidravličnega sistema z oljem. Velikost naprave je taka, dajo je možno prevažati z manjšimi ser­ visnimi vozili. Opremljena je z manjšim kompresorjem za zrak, ki ga poganja električni tok iz akumulatorja de­ lovnega stroja. Zato je primerna za uporabo na terenu, kjer ni možno naprave priključiti na električno omrežje. V napravo je vgrajena manjša ročna hidravlična črpal­ ka, ki omogoča doseganje tlakov do 400 bar in s tem pre­ izkus vseh komponent hidravlične instalacije. Tudi to napravo je možno prenesti v bližino delovnega mesta, vendar sta za to potrebna dva delavca. Za kontrolo in preizkus hidravličnih naprav in njihovih komponent v servisni delavnici je bila izdelana stabilna preizkusna miza. Konstruirana je tako, da je možno na njej kontrolirati istočasno več hidravličnih komponent. V si indikatorji veličin so podvojeni. Na ta način omogo­ ča naprava natančno definiranje okvar na sklopu, ki ga testiramo. Na delovni površini naprave so vgrajeni vpenjalni pripomočki, ki nam omogočajo nemoteno spreminjanje kontrolnih parametrov. Poleg kontrole tlakov v območju od 0 do 400 bar lahko na tej napravi kontroliramo tudi temperaturo hidravličnega medija, pretočne količine, ugotavljamo tesnost hidravlične ins- talcije in ustreznost električnih veličin, ki so potrebne za krmiljenje hidravličnih razvodnikov. V sklopu naprave je tudi hidravlična črpalka večjih kapacitet, ki pa je za­ radi robustnosti pripadajočih sestavnih delov namešče­ na zunaj najprave in delovnega prostora. Za razvoj treh naprav smo se odločili zaradi vedno za­ htevnejših postopkov vzdrževanja. Pri tem smo pazili, da se naprave med seboj dopolnjujejo, predvsem pa da ustrezajo zahtevam, ki smo sijih zastavili na začetku. Za uporabo naprav za preizkus in kontrolo hidravličnih si­ stemov in njihovih komponent smo racionalizirali po­ stopke vzdrževanja. Pristop k popravilu naprave, kije v okvari, nujno zahteva najprej aktiviranje znanja in šele nato ročnih spretnosti vzdrževalca. Seveda zahteva tak način odpravljanja okvar na delovnih sredstvih svoj prostor, ki smo ga urejevali vzporedno z izdelavo kon­ trolnih naprav. Ločili smo ga od običajnih delovnih pro- Slika 2. Stabilni merilni inst­ rument za merjenje statičnega tlaka v hidravličnih napravah štorov zaradi koncentracije, ki jo mora imeti delavec, ko popravlja take okvare, in čistoče, kije nujen pogoj za us­ pešno opravljeno delo. Z uvedbo naprave v proces vzdrževanja seveda razvoja na tem področju nismo končali. Novo znanje in nove komponente, ki se vedno pogosteje spreminjajo in izpo­ polnjujejo, je potrebno takoj vključiti v način dela, ki ga že obvladamo. Zato bomo nadaljnjemu razvoju postop­ kov na področju vzdrževanja hidravličnih sistemov po­ svetili še večjo pozornost. Značilnosti organiziranosti GIP Pionir Novo mesto UDK 331.1:624 Pioniijeva sedanja organiziranost je sad štiridesetletnih izkušenj iz prakse in teoretičnih znanstvenih spoznanj. Prešla je iz strogega linijskega modela medsebojnega povezovanja, prek štabnolinijskega in funkcionalnega do sodobnega projektno - matričnega načina. V vseh teh dolgih letih smo pri organizacijskih rešitvah skušali kombinirati načela učinkovitosti in zadovoljevati potre­ be in interese naših delavcev. Nikoli nismo pozabili dej­ stva, da organizacija ne sme biti sama sebi namen, tem­ več mora služiti ciljem nenehnega povečevanja produk­ tivnosti, istočasno pa povečevati tudi stopnjo humaniza­ cije dela. Tako smo zgradili samosvoj model organizacije in organiziranosti, katere glavne značilnosti bomo na kratko opisali. Pionirjev model organizacije vsebuje tako procese de­ mokratizacije kot decentralizacije in dogovorjene cen­ tralizacije. Upošteva koristi, potrebe in sposobnosti tako posameznika, skupine kakor tudi cele družbene skup­ nosti. Predvsem pa vzpostavlja med vsemi člani razve­ jenega Pionirjevega sistema taka medsebojna razmerja, ki porajajo učinkovito medsebojno sodelovanje. Temu organizacijskemu modelu je tuja vsakršna samozadost­ nost, egoistična miselnost ali privatno lastniško razmiš­ ljanje. Model teži k čimbolj neposredni medsebojni po­ vezanosti in soodvisnosti med vsemi organizacijskimi dejavniki. Na tej podlagi, ki ga utrjuje ustrezna organi­ zacijska kultura in kjer je še posebej izpostavljeno med­ sebojno zaupanje in spoštovanje, postanejo vsi člani or­ ganizacije resnično vsestranski in ustvarjalni sodelavci. JANEZ GABRIJELČIČ Pionirjeva organizacija s svojim demokratičnim vzduš­ jem spodbuja k novim in boljšim rešitvam. V tej obliki organizacije, v kateri vladajo argumenti sposobnosti in znanja, so vsi zaposleni enakopravni pri inovacijskih procesih in v takem okolju se lahko porajajo učinkovite rešitve. Sama logika te organizacije ne dopušča ležer­ nosti, pasivnosti, temveč teži k zagnanosti, delovni vne­ mi in vsestranski aktivnosti, k skupno določenim c i-. ljem. Če se pojavijo občasni nesporazumi, nasprotja in proble­ mi, se le-ti rešujejo takoj in v enakopravnem dialogu. Prevladuje prepričanje, da smo vsi zaposleni pri Pionir­ ju »mi« in da so »oni« naloge, težave in problemi, ki jih moramo vsakodnevno reševati in s katerimi se spopada­ mo. V taki klimi, kjer se potrebe in možnosti vseh delav­ cev ravnajo v skladu z dinamičnim ravnotežjem in kjer vsakdo skuša čim več prispevati k skupnemu uspehu, dejansko krepimo in pospešujemo prehod v tako imeno­ vano inovativno družbo. Še bolj pa nam bo opredelitev učinkovite Pionirjeve or­ ganizacije jasna, če si ogledamo temeljne smotre in cilje te, recimo ji, oplemenitene organizacije. Tako so najpomembnejši smotri naslednji: - želi razviti prvenstveno vse človeške ustvarjalne spo­ sobnosti, pa tudi materialne vire; - teži k zmanjšanju vseh vrst konfliktov na eni strani, po drugi strani pa k izboljšanju odnosov in razmerij med vsemi zaposlenimi; - usmerjena je k temu, da se odpravljajo obstoječi pro­ blemi in da se v poslovanje uvedejo taki postopki, rešit­ ve in mehanizmi, ki bodo že od vsega začetka prepreče­ vali nastajanje problemov, - pospešuje iskanje novih rešitev, predvsem na področ­ ju medsebojnega sožitja ekonomske učinkovitosti na eni ter čedalje večje, celovite in ustvarjalne rasti delavcev na drugi strani; - išče nova pota iz sedanjih kriznih časov in alienacije k ponovni reintegraciji delavca. V skladu s temi smotri želimo pri naši organizaciji doseči naslednje cilje: - omogočiti vsem zaposlenim, da čim bolj vsestransko zadovoljujejo svoje razvojne potrebe, zlasti še najvišje razvrščene potrebe, kot so samospoštovanje, samokon­ trola in razvoj samega sebe; - usklajevati interese in želje posameznikov ter skupin s predvidevanji in zahtevami višjih organizacijskih ravni. - odpravljati razne oblike odtujene prisilne in podreja­ nja ter namesto tega gojiti enakopravnost, samoaktiv- nost in samoprisilo; Slika 2. Pri gradnji energetskega objekta Toplarna Kulkwitz je sodeloval tudi Pionir, TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. V letu 1981 je izvajal vsa gradbena dela. Toplarna je bila zgrajena pred rokom in že obratuje s polno zmogljivostjo - krepiti zaupanje med vsemi zaposlenimi v organi­ zaciji; - spodbujati sodelovanje, povezovanje, prilagajanje in usklajevanje med posamezniki ter skupinami; prav tako pa tudi med raznimi organizacijskimi enotami; - vsakega zaposlenega je potrebno razumeti in z njim sodelovati kot s celovito osebnostjo, ki teži k ustvarjal­ nosti in učinkovitosti ter k razvoju svojih sposobnosti. Pri tem se nam zdi potrebno poudariti dejstvo, da delav­ ci podpirajo tisto, pri čemer so sodelovali in kar so po­ magali ustvariti. Tako vključujemo delavce v vse najpo­ membnejše organizacijske procese v celotni Pionirjevi reprodukcijski verigi. Zavedamo pa se, daje organizacija in organiziranost živ mehanizem, ki ga moramo nenehno prilagajati dogaja­ nju v okolju in dopolnjevati glede na zahteve znanstve- no-tehnološke revolucije. Razvoj toplozračnega ogrevanja s kamini UDK 697.38 + 697.2 GIP Pionir ima v okviru svojih dejavnosti tudi proiz­ vodnjo in montažo keramičnih peči. Njen nosilec je TOZD Keramika, kjer smo z rekonstrukcijo starega ob­ rata v 1. 1985 povečali proizvodnjo pečnic od 60.000 na 200.000 enot letno v različnih vzorcih in barvah. Vzpo­ redno z rekonstrukcijo pa smo razvili tudi sistem kami­ nov s toplozračnim ogrevanjem. Ogrevanje s kamini je praktično najstarejši način ogre­ vanja prostorov. Zaradi nastale ekonomsko-energetske krize se ponovno vračamo k najosnovnejšim oblikam ogrevanja, da bi privarčevali tam, kjer se še lahko da. Tako se pač vrti kolo časa. TONE GRANDOVEC Za primerjavo objavljamo točkovalno tabelo vrednote­ nja različnih sistemov ogravanja po raziskavah v ZR Nemčiji. Marsikdo se ne bo popolnoma strinjal z njo, se­ veda odvisno od tega, kje se bo v njej našel. . . Po posebnem točkovalnem sistemu so vrednotene na­ slednje karakteristike, ki bolj ali manj bistveno vplivajo na ugodje: sevanje, cirkulacija zraka, temperatura zraka, prašni vplivi, prezračevanje prostora, vlažnost zraka, iz­ koristek, stroški ogrevanja, onesnaževanje okolice itd. Maksimalno število točk je 69. Slika i. Širjenje toplote pri klasičnem kaminu Slika 2. Širjenje toplote v prostoru pri kaminu s toplozračnim ogrevanjem Zap. št. Sistem ogrevanja Zbrano št. točk i. radiatorsko ogrevanje 15 2. termoakumulacijske peči 16 3. stropno ogrevanje 18 4.. talno ogrevanje 19 5. železne peči 21 6. odprti kamini (z dodatki izkor. toplote) 58 7. kamini 66 Iz tega sledi, da so iz navedenih stališč kamini najust­ reznejša oblika modernega ogrevanja. Slika 3. Kamin s toplozračnim ogrevanjem Pri tem je seveda treba vedeti, da so pravilna zasnova prostorov, izbira velikosti kamina in njegova pravilna izvedba vključeni v to najustreznejšo rešitev. Iz tega sle­ di, da srce ogrevanju daje od začetka dalje snovalec raz­ poreditve prostorov, ki mora poznati vse različne oblike in možnosti in lepote, kijih nudi vgradnja kamina v am­ bient, ki je pač najprijetnejši. Ena izmed oblik nadaljnjega razvoja ogrevanja s kamini je toplozračno ogrevanje. Le-to nudi v primerjavi s kla­ sičnim sistemom še naslednje ugodnosti: - hitro segretje prostora, - nepotrebno prelaganje pečnic po določenem času eksploatacije, - hitra gradnja (montažni sistemi), - dobri izkoristki, ki se dosežejo z vgradnjo dodatnih grelnikov za izkoriščanje toplote dimnih plinov, - možnost izbire trajnožarnega sistema in odprtega ka­ mina v eni izvedbi.. Princip toplozračnega ogrevanja je v tem, da je v »ka­ min« vstavljen toplotni vložek - litoželezna ali jeklena peč na trdo kurjavo, ki ogreva zrak in pećnice. Za top­ lotnim vložkom pa je na strani dimnih plinov vgrajen vložek za izkoriščanje toplote dimnih plinov. Vložka sta vstavljena v kamin. Zrak se okoli njih segreje in gre prek rešetk v prostor ali pa prehaja toplota pri zaprtih rešet­ kah v prostor ali pa na pečnice. Odvisno od mesta vgrad­ nje kamina v samem prostoru je možno na tak način ogrevati enega ali več prostorov ter sobe iznad kaminov. Tako se je inventivna dejavnost v TOZD Keramika na področju toplozračnega ogrevanja razvila v dveh sme­ reh: 1. Izdelava toplozračnih kaminov z litoželeznim vlož­ kom »AMITY«. Ta vložek je zelo kakovosten in ličen ter prinaša uporabniku: - ugodno počutje pri odprtem kaminu, - ekonomično izkoriščanje goriva pri zaprtem kaminu (trajnožarna peč), - zagotovljen dovod svežega zraka, - dodatno izkoriščanje toplote, - dovolj toplote za prostore do 120 m3 volumna. 2. Izdelava toplozračnih kaminov z litoželeznim vlož­ kom, imenovanim »MERLIN«, ki je razvit na osnovi lastne konstrukcije in izkušenj z vgradnjami podobnih sistemov v ZR Nemčiji. Le-ta je uporabnejši za prostore velikosti do 160 m3 in ne nudi možnosti odprtega kami­ na. Daje pa različne položaje vgradnje in tudi možnost strege s hodnika, tako da ni strahu pred pepelom (za go­ spodinje, ki tega v dnevni sobi ne trpe). Z nadaljnjim delom na tem področju si prizadevamo iz­ delati še: - elemente za toplovodno ogrevanje (radiatorji), - elemente za pripravo tople vode, ki bi se nadgrajevali na sedanje sisteme. Iz dosedanjih izkušenj sledi, da je tudi tu, čeprav je ka­ min vsakomur znan mogoče že od rojstva, potreben nadaljnji razvoj možnosti. Za to pa so potrebni tudi stro­ kovnjaki, ki žele izpeljati oziroma prenesti izkušnje v prakso oziroma izpopolnjevati sisteme tudi v sodelova­ nju s priznanimi institucijami. Proizvodnja instalacijskih komponent in pločevinastih sklopov UDK 696 VLADIMIR LESKOVŠEK Tehnološka in operativna uvrstitev strojnih instalacij v GIP PIONIR Novo mesto v celoti izključuje samo kvan­ titativno širjenje DO. Jasno je, da s svojim pojavom omogoča strukturno prilagajanje delovne sile na eni strani in v nadaljevanju nudi smotrna stališča in princi­ pe vodenja, ki jih zahteva projekt v fazah trženja, pro­ jektiranja, izvajanja, pričetka eksploatacije in informa­ cijskega spremljanja od začetka do konca. Omenjena dejavnost je seveda člen v verigi reprodukcijske celote naše DO, člen, ki je s svojo 'vlogo pri graditvi objektov znan po svoji problematiki, zato ga nameravamo še bolje tehnološko in sistematično dopolniti. Dejavnost strojnih instalacij organizacijsko posluje v TOZD MKI (mehanizacija, kovinarstvo in instalacije) kot sektor s sedežem na Mali Cikavi 25 v Novem mestu. Zgornja lokacija je trenutna in po planu razvoja osnova za obravnavanje vseh vrst instalacij v naši DO. Poveza­ va s sistemom vodenja in izvajanja blagovnega prometa sektorja SI poteka prek komercialnih in finančnih aktiv­ nosti TOZD MKI do TOZD TKI (Tehnična komercijala in inženiring) in ostalih služb v DO, ki po načelih svobod­ ne menjave dela dopolnjujejo oziroma zaključujejo po­ slovni proces. Strojne instalacije so pri nas zelo raznovrstne. Take jih pač narekujejo potrebe projektov oziroma zastavljene naloge. Pri načrtovanju organizacijske sheme sektorja je bilo upoštevati specifičnost stroke, ki jo v podobnih pri- Vladimir Leskovšek, str. tehnik, Pionir Novo mesto merih poznamo kot poslovno in organizacijsko enovito ali povezano v temeljno organizacijsko enoto v združe­ nem delu in seveda ohraniti temeljne cilje, omenjene na začetku. Slika 1. Elektrorazdelilna omara Slika 2. Proizvodnja razde­ lilnih omar Omenjena specifičnost je opredeljena v oddelkih: »OVIZ« - instalacije vodovoda, ogrevalnih naprav, ter- motehnične instalacije, instalacije tehničnih plinov in termoizolacije cevovodov in opreme. »PRKL« - instalacije prezračevalnih sistemov, instalaci­ je ventilacijskih transportov in izvedba stavbno klepar­ skih del. »PPI« - proizvodnja pločevinastih izdelkov, kije usmer­ jena v proizvodnjo izdelkov, vključenih v potrebe osta­ lih instalacijskih dejavnosti. Naloga za zmanjševanje stroškov oziroma nudenje kon­ kurenčne storitve je opredeljeno strukturo prisilila na sistematično pripravo o delavnicah. Danes ni težko ugo­ toviti, da so ti principi koristno uveljavljeni in da so bili programsko pravilno zastavljeni. Delo na terenu je s tem dobilo popolnoma drugačen vi­ dez, izvajalni čas na terenu je bistveno krajši. S tem je lažje ugoditi rokom, terminskim planom, ki so narejeni na temelju planov kupca, ki večkrat ne upošteva v celoti normalnih časov izvajanja. Danes ni težko ugotoviti, da lahko GIP »PIONIR« Novo mesto ponudi s področja strojnih instalacij kakovosten proizvod, predhodno pri­ pravljen sklop toplotne postaje, kotlovnice, cevni sistem za tekoče ali plinaste medije, prezračevalne kanale z di­ fuzijskima elementi, elektro-razdelilna ohišja, hidrantne omare, vse vrste osnovnih in pomožnih elementov iz tanjše pločevine (vseh vrst in kakovosti). Osnovna dejavnost - instalacija - nam do danes daje ugoden seštevek referenc, ob njem pa ugotovitev, da opravljena dela obsegajo vse vrste instalacij po zahtev­ nosti in količini, pri spremljavi eksploatacije objektov pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da naš monter-instala­ ter daje iz svojih rok tisto, kar od njega pričakujemo. Harmonika vrata in leseni opažni nosilci UDK 692.81 + 694.6 SLAVKO BRAČKO Pred nekako dvajsetimi leti seje takratni lesni obrat, se­ daj TOZD v GIP PIONIR Novo mesto, odločil razviti nov program in izbral je program harmonika vrat. Za­ četki so bili zaradi zahtevne tehnologije težki, vendar se je s pridobitvijo nove tehnologije problem sorazmerno hitro rešil. Glas o harmonika vratih seje na jugoslovan­ skem trgu hitro širil, ko pa so projektanti spoznali njiho­ vo funkcionalnost, so se naročila iz leta v leto večala. Izdelujemo dve izvedbi z več tipi, tako da so enoizmen­ ske kapacitete 22.000 m2 harmonika vrat in 8000 m2 harmonika preklopnih vrat. Proizvodnja ima z manjšimi korekcijami zmogljivost do 45.000 m2. Zaradi tega smo se resno lotili obdelave zuna­ njega trga, kjer smo dosegli kljub zelo močni konkurenci Dancev, Holandcev, Nemcev, Špancev in Italijanov ze­ lo lepe uspehe. Tako so sedaj vrata Pionirja v Iraku, Egiptu, Libiji, Nigeriji, Bolgariji, Madžarski, DDR, Sov­ jetski zvezi, Avstriji, Franciji, Z. Nemčiji in deželah Skandinavije. Sam program harmonika vrat dopolnjujemo, ker smo spoznali, da samo s široko zasnovano ponudbo lahko ugodimo kupcu in s tem seveda tudi izkoristimo svoje zmogljivosti. Slavko Bračko, dipl. ing. Pionir Novo mesto Da smo dosegli lepe uspehe na domačem in tujem trgu, je bilo treba pokazati vsestransko poslovnost. Tega pa ne moremo trditi za dobavitelje repromaterialov, ki nam nikakor ne sledijo s kakovostjo materialov, dobavami, obupno pa je njihovo obnašanje glede cen. Cene mate­ rialov so trenutno take, daje že vprašljiv izvoz na zahod­ no konvertibilno tržišče. Za ta trg vsi vemo, da ne dovoli nikakršne neposlovnosti, kazen pa je običajno ta, da ku­ pec stornira naročilo. Proizvodni program je z grobo predstavitvijo tak: Harmonika vrata Pionir TIP STANDARD se lahko vgrajujejo kot gibljive pregradne stene v stanovanjih, šolah, konferenčnih dvoranah, športnih dvoranah, hote­ lih in tako naprej. Izdelujemo jih po naročilu od širine 90 cm pa do 40 m ter višine do 6 m, v izjemnih primerih celo 7 m. Vrata so lahko enokrilna, dvokrilna s simetričnimi krili, na obojestransko odpiranje, z nadsvetlobo ali polnilom enake izvedbe kot vrata. Vrsta obdelave je v vseh vrstah furnirjev naravnih barv ali luženo po vzorcu, ultrapasih ali v umetnem usnju. Vrata so vodena zgoraj in spodaj. Harmonika vrata Pionir TIP LAMEL imajo enako na­ membnost kot STANDARD. So tudi v enakih obdela- Slika 1. Harmonika vrata »PIONIR«, tip »STANDARD« 20 0 Slika 1. Leseni lepljeni opažni nosilci Pionir 20 DOPUSTNI RAZPONI LESENEGA NOSILCA .PIONIR 20" DEBELINA * SEKUNDARNI NOS. PRIMARNI NOS. PL05ČE OBTEŽBA A(m) c (m ) 0'5010'625| 075 1001 125 150 175 200 7251 25013001750 KN/m B (m!1 D(m) 10 410 344 720 301 774 254 233 215 202 190 180 154 132 12 462 377 304 786 260 241 221 205 192 180 166 139 118 14 514 313 290 774 248 231 2'11 195 182 168 151 126 108 1G 566 301 779 263 239 720 202 186 173 153 138 115 099 18 618 790 770 253 731 712 189 179 159 142 127 106 091 20 670 781 261 246 223 204 186 169 148 131 118 098 085 22 7'22 274 253 239 216 197 180 157 138 122 110 091 079 24 774 706 747 737 712 191 172 148 129 115 103 087 074 26 826 Z60 741 227 206 185 162 139 121 108 097 081 069 28 878 753 738 221 201 180 153 131 115 102 091 077 065 30 930 248 230 216 196 175 145 124 109 096 086 072 062 * - TEŽA BETONA • KORISTNA OBTEŽBA T50 "n2 A - RAZMAK MED SEKUNDARNIMI NOSILCI B - DOPUSTNI RAZPON SEKUNDARNIH NOSILCEV C - RAZMAK MED PRIMARNIMI NOSILCI D - DOPUSTNI RAZPON PRH ARNIH NOSILCEV Slika 2. Tabela dopustnih razponov nosilca Pionir 20 vah. Razlika je samo v tem, da so vrata vodena - obeše­ na samo zgoraj, oziroma se vgrajujejo brez spodnjega vodila, kar je izredno pomembno v stanovanjski izgrad­ nji. Ta tip vrat ima omenjeno proizvodno širino od 90 cm pa do 3 m oziroma 5 m, če so dvokrilna, in višino do 270 cm. Harmonika preklopna vrata Pionir TIP PIOSTIL so v prvi vrsti namenjena za odprtine manjših dimenzij, ven­ dar jih za vgradnjo v stanovanja dobavljamo v dimenzi­ jah po naročilu širine od 65 cm do 240 cm in višine do 270 cm. Vrata so lahko v enakih izvedbah obdelav kot predhod­ no navedeni modeli, lahko so prav tako enokrilna ali dvokrilna, s polnilom ali nadsvetlobo. Harmonika preklopna vrata Pionir TIP PIOSTIL tip­ skih dimenzij (JUS) so v enaki izvedbi kot HP V STAN­ DARD. Razlika je samo v tem, da so dimenzije v okviru JUS, in sicer širine 71,81 in 91 cm in višine 198 cm. Mož­ no je naročiti tudi širino 61 in 101 cm. Površinska obdelava je tipizirana v hrastovem narav­ nem furnirju, mahagoniju in hrastovem furnirju, luže- nem na temno. Prednost teh vrat je v tem, da so prilagojena za vgradnjo v obstoječi okvir klasičnih vrat in jih lahko montira vsak kupec sam na podlagi priloženega navodila. Ta model se dobavlja brez spodnjega vodila, na posebno željo kupca pa nudimo tudi to. Pri obdelavi zahodnega trga smo prišli do popolnoma drugačnih zahtev kupcev in odločili smo se, da se z za­ htevami tega trga spopademo in uspeli smo. Razvili smo nove modele preklopnih vrat, kjer so estet­ sko najlepše zasnovana vrata modela PIOGLAS. Vrata model PIOMET so prav tako lepa, izredno kako­ vostna in na zahodnem trgu najbolj cenjena. V rata model PIOPLAN so izdelana v cenejši varianti za­ radi površinske obdelave v PVC foliji, vendar so zelo le­ pa, kvalitetna in uporabna tudi v kopalniških prostorih. V proizvodnem programu TOZD Lesni obrat je tudi lep­ ljeni I. nosilec, ki se je na prvih uporabah v gradbeni Gradnja armiranobetonskega vodnega stolpa z rezervoarjem iz prednapetega betona UDK 624.012.45+624.97 1.0 Uvod: GIP Pionirje z gradbeno dejavnostjo v Libiji pričel pred osmimi leti, ko seje ob upadanju gospodarske rasti začel zmanjševati obseg investicijskih del na domačem trgu. V času svojega delovanja smo si pridobili izkušnje, ki so potrebne za nastop na zahtevnem tujem trgu. Ob veliki konkurenci vzhodnih, zahodno-evropskih in azijskih gradbenih firm, za katere je zanimiv bogat libijski trg, se pojavijo na afriških tleh še zahtevni klimatski pogoji, ki jim je potrebno podrediti tehnologijo gradnje. Med grad­ beno zahtevnejšimi objekti, ki jih je v Libiji izvajal GIP Pionir, je tehnološko najzanimivejša gradnja armirano­ betonskega vodnega stolpa z rezervoarjem iz prednape­ tega betona. 2.0 Tehnični podatki: Prerez vodnega stolpa z glavnimi konstrukcijskimi ele­ menti je prikazan na sliki 1. Armiranobetonska temeljna plošča je krožne oblike debeline 1,8 m. Nosilno steblo stolpa predstavlja armiranobetonski valj višine 25 m z debelino stene 30 cm. V notranjosti stebla so za dostop izdelane krožne konzolne armiranobetonske stopnice. Vodni rezervoarje izdelan v obliki obrnjenega priseka­ nega stožca z vertikalnim prehodom v sredini. Plašč vo­ dotesnega rezervoarja je po višini prednapet s šestinpet­ desetimi krožnimi kabli. Za potrebe sidranja kablov je plašč stožca ojačen s štirimi vertikalnimi rebri. Kapaci­ teta rezervoarja vodnega stolpa je cca 400 m3. Pokrov rezervoarja tvori prisekan armiranobetonski stožec s krovno ploščo. Tone Zupanc, dipl. gr. ing., Pionir Novo mesto operativi pri opaženju pokazal zelo uporaben in vsest­ ransko racionalen. Razvili smo ga skupaj s strokovnjaki razvoja. V naši proizvodnji izdelujemo tudi razne vrste oblog in spuščenih stropov tako, daje naša paletna proizvodnja dokaj široka. Naš razvoj seveda s tem še ni zaključen. Še naprej raz­ vijamo program v smeri premičnih sten, delamo pa tudi na posodabljanju tehnologije specifične za proizvodnjo navedenih vrat, kjer sodeluje večje število delavcev na­ še TOZD. To je kratka predstavitev TOZD oziroma kolektiva, kije izredno fleksibilen in se hitro prilagaja potrebam vsega. TONE ZUPANC 3.0 Tehnologija gradnje: Pri tehnologiji gradnje moramo na prvem mestu omeni­ ti kratek rok izgradnje in takoj za tem kakovost, saj je bi­ la za rezervoar zahtevana vodotesnost betonov. Gradnja vodnega stolpa je potekala od januarja 1985, ko so bili dogovorjeni finančni pogoji, do pričetka maja, ko nastopijo tako visoke temperature, do 50° C v senci, da ni več mogoče izvajati kakovostnih betonskih del. Za dosego kratkega roka in kakovosti so bili izdelani tehno­ loški projekti gradnje, katerih glavni deli so bili organi­ zacija del, kakovost betonov, opaži, armatura in izvedba prednapenjanja. Gradnjo vodnega stolpa lahko razdelimo na izdelavo no­ silnega stebla in na izdelavo vodnega rezervoarja. 3.1 Steblo vodnega stolpa: Armiranobetonsko steblo vodnega stolpa je bilo izdela­ no s pomočjo krožnih jekleno-lesenih plezajočih opažev. Opaži so bili višine 2,30 m in so se v notranjem delu steb­ la podpirali s samonosilnim prestavljivim podestom. Na zunanjem delu stebla je bil izdelan nosilni oder iz fasad­ nih cevi, ki je bil hkrati tudi delovni pod armiračem in kasneje nosilni oder opaža rezervoarja stolpa. Najzah­ tevnejša pri gradnji stebla je bila organizacija del. Kra­ tek rok je zahteval eno- do dvodnevni takt betoniranja. Dela so tako potekala v treh etažah od zgoraj navzdol po naslednjem vrstnem redu: izdelava nosilnega odra, montaža z varjenjem armature, tesarska dela in vgrad­ nja betona. Hkrati z napredovanjem gradnje stebla so se Slika 1. Armiranobetonski vodni stolp Slika 2. Gradnja vodnega stolpa v Libiji. Višina objekta 34 m, spodnji konus rezervoarja iz prednapetega betona, čas grad­ nje 3 mesece v notranjosti za dostop gradile krožne konzolne armira­ nobetonske stopnice. Izdelava je potekala z jeklenim krožnim kalupom, ki seje v tridnevnem taktu s pomočjo žeijava spiralno premikal navzgor. 3.2 Rezervoar vodnega stolpa: Po končani gradnji stebla stolpa je bil na višini 25 m iz­ delan horizontalni nosilni pod za opaž rezervoarja. Na zemlji je bilo sestavljenih šestnajst remenatov iz jekle­ no-lesenega opaža, ki so bili z nosilno konstrukcijo iz fa­ sadnih cevi dvignjeni z žerjavom na delovni pod (fotografija). Izdelavi zunanjega opaža je sledila montaža armature in zaščitnih PVC cevi kablov za prednapenja- nje. Tudi notranji del opaža rezervoarja je bil sestavljen iz šestnajstih remenatov in vstop rega vertikalnega va­ lja. Pred betonažo so bile v zaščitne cevi uvlečeni jekleni kabli. Vgradnja betona v opaž školjke rezervoarja je po­ tekala prek vstopnih odprtin notranjega opaža inje bila najzahtevnejši del izgradnje stolpa, saj je bilo potrebno doseči vodotesnost. Izdelava zgornjega armiranobe­ tonskega prisekanega stožca - pokrova je potekala s po­ močjo enakih krožnih remenatov, ki so bili oprti na no­ silno konstrukcijo v notranjosti školjke. Po dvajsetih dneh, ko je beton dosegel predpisano trdnost, je sledilo prednapenjanje kablov. Uporabljen je bil sistem IMS-Beograd. Isti sistem uporablja naša de­ lovna organizacija tudi doma, tako da ni bilo problemov s prednapenjanjem in zalivanjem kablov. Potrebno je poudariti, da so bili prvič pri sistemu IMS uporabljene PVC cevi za zaščito kablov in da je bila zaščita kablov izvedena brez dodatnih cevi s pomočjo šobe prek sidrne glave. 4.0 Zaključek: Pri preizkusni obremenitvi rezervoarja stolpa v skladu s PPAB se niso pojavile vidne razpoke ali prekomerne deformacije betona. Prav tako ni prišlo do zamakanja vodotesnih betonov. Vodni stolp je bil v roku treh me­ secev in v zahtevani kakovosti dokončan, kar je prineslo tudi želen finančni rezultat. VESTI IN INFORMACIJE IV. KONGRES ZVEZE DRUŠTEV ZA SEIZMIČNO GRADBENIŠTVO JUGOSLAVIJE V Cavtatu v hotelu Croatia je bil od 23. do 25. aprila 1986 IV. kongres Zveze društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije. Kongresa seje udeležilo okrog 200 udeležencev iz vseh republik SFRJ. Za kongres je bilo pripravljeno 89 referatov, ki so bili razpore­ jeni v naslednje strokovne skupine: A Registracija močnih potresov, potresna nevarnost in potres­ ni riziko (9 ref.) B Stabilnost tal, temeljenje, mikrorajonizacija, interakcija tal in konstrukcija (11 ref.) C Projektiranje in analiza konstrukcij visoke gradnje (16 ref.) D Projektiranje in analiza inženirskih objektov (12 ref.) E Eksperimentalne metode in preiskava elementov konstruk­ cij (22 ref.) F Rekonstrukcije, ojačitve in sanacije obstoječih in od potresa poškodovanih objektov (12 ref.) G Študije ranljivosti (7 ref.) Kongres je pokazal, da se potresno inženirstvo v zadnjih letih uspešno razvija v vseh republikah Jugoslavije. Podano je bilo veliko kakovostnih referatov tako s področja dinamike kon­ strukcij kakor tudi s področja protipotresne zaščite posameznih objektov. Prikazani so bili konkretni gradbeno-tehnični ukrepi v zvezi s sanacijo poškodovanih zgradb in tudi primeri preven­ tivnega ojačevanja starejših zgradb, ki so bili izvršeni zlasti v Ljubljani. Obravnavano je bilo tudi precej interdisciplinarnih tem s pod­ ročja seizmologije in inženirske seizmologije. Podani so bili re­ ferati o seizmičnem riziku, potresni ranljivosti, interakciji tal in konstrukciji, mikrorajonizaciji in še o drugih problemih, zveza­ nih s protipotresno zaščito. Posebna seja je bila namenjena obravnavi naših predpisov za gradnjo v seizmičnih območjih. Poudarjeno je bilo, da moramo naše predpise čimprej uskladiti z določbami mednarodnega ISO predpisa DP 3010 o projektnih seizmičnih obremenitvah konstrukcij. Ugotovljeno je bilo, daje Jugoslovanski zavod za standardizacijo že ustanovil strokovno komisijo z nalogo, da pri­ pravi spremembe in dopolnitve sedaj veljavnih predpisov za gradnjo v seizmičnih območjih tako, da bi te predpise uskladili z mednarodnim ISO predpisom. Ne samo v strokovnem pogledu, temveč tudi organizacijsko je bil ta kongres na mednarodni višini. Vsi materiali so bili že pred kongresom publicirani in predani udeležencem v dveh ličnih knjigah, skupaj 722 strani. Pogram prikazovanja referatov je bil skrbno pripravljen in na­ tančno realiziran. Predvajanje je bilo v dveh dvoranah, ki sta bi­ li ustrezno tehnično opremljeni. Organizatori kongresa so bili: Zveza društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije (ZDSGJ) - predsednik prof. dr. Peter Fajfar in Društvo za potresno gradjevinarstvo Hrvatske (DPGH) - pred­ sednik prof. dr. Dražen Aničič. Zlasti slednji je s svojim nesebičnim delom in izkušnjami naj­ več prispeval k izrednemu uspehu tega kongresa. Pokrovitelj kongresa, ki je tudi finančno podprl organizacijo kongresa, je bil koordinacijski odbor sedmih inštitutov, ki ga sestavljajo naslednje raziskovalne organizacije: - Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana - Gradjevinski institut, Zagreb - Institut za ispitivanje materijala, Banja Luka - Institut za materijale i konstrukcije gradjevinskog fakulteta, Sarajevo - Institut za ispitivanje materijala SR Srbije, - Institut za zemijotresno inženjerstvo i inženirsko seizmologi­ jo, Skopje - Gradežni institut »Makedonija«, Skopje Med kongresom je bila letna skupščina Zveze društev za seiz­ mično gradbeništvo Jugoslavije, na kateri je predsednik ZDSGJ poročal o aktivnosti Zveze o preteklem obdobju in predložil okvirni plan aktivnosti v prihodnjem letu. V članstvo je bilo sprejeto novoustanovljeno Društvo za seizmično gradbe­ ništvo Črne Gore. Za prvega častnega člana Zveze je bil izvoljen prof. Sergej Bubnov. Kongres je pokazal, daje seizmično gradbeništvo v Jugoslaviji v teoriji in praksi doseglo svetovno raven. Policentrični razvoj te veje gradbeništva pri nas omogoča ustrezno protipotresno varnost na celotnem ozemlju Jugoslavije. S. B. POPRAVEK V članku inž. Vladimirja Čadeža Vpliv državnih organov na graditev objektov, objavljenem v Gradbenem vestniku št. 1,2, 1986, je nekaj napak, ki jih želimo popraviti. Tako se na strani 21, v zadnjem odstavku Uvoda, stavek pravil­ no glasi: Pristojnosti, organi in pravice gradbene inspekcije so bile spočetka 1.1948 predpisane v posebni zvezni uredbi, nato pa na različne načine v raznih zveznih in republiških zakonih. Na isti strani, na začetku zadnjega odstavka v prvi koloni je prav takole: V republiki in okrajih so bile ustanovljene posebne komisije za revizijo investicijskih programov in komisije za revizijo projektov. V drugi koloni na isti strani, se tretji odstavek od spodaj pravil­ no glasi: Tako kot industrijskim podjetjem je novi zakon omogočil tu­ di delovnim organizacijam, da nastopajo kot proizvajalci, to je, da gradijo določene objekte za trg. In takoj je naslednji stavek: TZGIOje dal pooblastilo republikam, da lahko določijo s svo­ jimi predpisi tehnične ukrepe, norme in pogoje, če ne izda predpisov pristojni zvezni sekretariat. na 22. strani na začetku druge kolone: L. 1981, ko so nastale izjemne razmere na področju investi­ cij, je bil po hitrem postopku sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, kije ponovno pred­ pisal kontrolo investicijskih programov po komisijah za oce­ no investicije. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP SLOVENIJA CESTE, TEHNIKA, OBNOVA Na gradbišču Karavanškega predora Na Belem Pofju pri Hrušici so pripravljalna dela v polnem teku. Postavili so delavsko naselje in utrdili zemljišče. Predno se je zares začela gradnja predora je bilo potrebno prestaviti vodo­ vod med Hrušico in Jesenicami, urediti dostopne poti in odko­ pati okrog dvesto tisoč prostorninskih metrov zemeljskega ma­ teriala pred pilotsko shemo, kjer seje začelo vrtanje. Vrednost pripravljalnih del bo nekaj nad dvesto miljjonov dinarjev, pred­ računska vrednost celotnega jugoslovanskega dela predora v dolžini 3450 metrov, pa bo predvidoma 60.103 milijarde dinar­ jev. Geološke raziskave naše strani Karavank kažejo, da bo to ena najzahtevnejših gradenj predorov doslej. Predor pod Karavankami, ki bo dolg 9864 metrov, od tega na ju­ goslovanski strani 3450 metrov. Vhod pri Hrušici je na nadmor­ ski višini 655 metrov, pri Podroščici na avstrijski strani pa na vi­ šini 625 metrov nad morjem. Prečni presek predora je okoli 90 kvadratnih metrov, cestišče pa bo široko 7 metrov in pol (dva vozna pasova po 3,75 metrov). Ob obeh straneh bosta 85 centi­ metrov široka pločnika pokrita z litim asfaltom. V predoru bodo vsakih 850 metrov niše za odstavljanje vozil, približno na sredi­ ni predora pa bo predor tako razširjen, da bodo vozila lahko obr­ nila. Niše za klic v sili bodo na vsakih 212 metrov. Predor bo raz­ svetljen, opremljen z indikatorji za merjenje količine ogljikove­ ga monoksida, dima ali požara, promet, signalizacija in delova­ nje naprav bo računalniško krmiljeno, televizijske kamere pa bodo omogočale stalen nadzor. Prvi stanovalci soseske »Rapova jama« že vseljeni V Ljubljani za Bežigradom pravo podobo dobiva nova stano­ vanjska soseska BS2/2 - Rapova jama. V petih popolnoma ena­ kih stolpičih s pritličjem, štirimi nadstropji in dvema mansarda­ ma bo zgrajenih skupaj 290 novih stanovanj. Objekta 4 in 5 že imata uporabno dovoljenje, zato so se novi stanovalci že vselili. Objekti 1, 2 in 3 pa so v zaključni fazi, izvajajo se še obrtniška in instalacijska dela, rok za vselitev pa je 15. april. Razbijalna kladiva in naprave V Mengšu je bila demonstracija delovanja novega razbijalnega kladiva, ki je bil razvit in izdelan skupaj z železarno Ravne. Hid­ ravlično razbijalno kladivo ima skupno težo 1100 kilogramov in je v tistem rangu velikosti, ki ga gradbinci najbolj uporabljajo. Hidravlična razbijalna kladiva se uporabljajo kot orodje na bag­ rih za razbijanje skal, betonov in v metalurgiji ter na samostoj­ nih fiksnih hidravličnih napravah, na primer primarnih rešet­ kah v kamnolomih itd. V roku dveh mesecev bodo skupaj z Železarno Ravne dali v uporabo še eno kladivo skupne teže 550 kilogramov, ki bo primemo za montažo na mapjše bagre in v za­ četku 1987. leta še tretje, ki bo težko približno 250 kilogramov in se bo lahko uporabljalo na rovokopačih. Skupaj s kladivi raz­ vijajo še krmilni del iz domačih elementov, ki se prigradi na bagre za delovanje naštetih kladiv. Bolj pomembni in v celoti iz­ delani v SCT sta novi hidravični razbijalni napravi, kijih do se­ daj v Jugoslaviji ni nihče izdeloval. Stanovanjska gradnja na barjanskih tleh Lične vrstne hiše na Jurčkovi poti ob desni strani Ljubljanice, ki so jih delavci SCT zgradili do podaljšane tretje gradbene faze, so kupci že prevzeli. Gre za 32 objektov različnih tipov, s povr­ šino od 72 do 140 kvadratnih metrov. V si imajo na spodnjem de­ lu atrij in vrtno lopo, v neposredni bližini pa so tudi garažne hi­ še. Fasade do polovice višine objekta so v lesu, spodnji del fa­ sade pa je demit fasada. Zadnji deli hiš so obloženi s silikatno opeko, atriji pa so ograjeni z lesenimi posebnimi deskami. Not­ ranjost objektov je do omenjene gradbene faze urejena brez predelnih sten, instalacij in podobno, kar pomeni, daje dokon­ čanje prepuščeno potrebam, željam in okusu kupcev. Naj še po­ vemo, da bo isti projekt uporabljen tudi za podobno gradnjo na Galjeviei. Uspešna gradnja naših prvih projektov v Jordaniji V Jordaniji SCT sodeluje pri gradnji štiripasovne ceste, obvoz­ nice mesta Zarqa v dolžini 18,5 kilometra. Trenutno je polože­ nega 5 kilometrov asfalta, v pripravi pa so še nadaljnje površine. Na tem projektu je zaposlenih skupaj 100 naših delavcev in pri­ bližno 100 Jordancev. Naši delavci stanujejo v najetih stano­ vanjskih hišah v mestu Zarqa, ki so oddaljene približno 15 ki­ lometrov od gradbišča, zato je prevoz na delo organiziran z last­ nimi avtobusi, prehrana pa je v lastni režiji. Predstavljeno delo je vredno približno 5,5 milijona ameriških dolarjev, je za SCT izredno pomembno, saj z njimi prodirajo na jordansko tržišče, kjer je plačilno sredstvo - jordanski dinar - konvertibilno. Na tem področju si prizadevajo pridobiti še nova dela in tako to tržišče ohraniti. Po informacijah smo bili konkretno najcenejši na licitaciji za industrijsko cono Sahab. Vrednost tega dela zna­ ša 5 milijonov ameriških dolarjev, predstavlja pa milijon kubič­ nih metrov izkopov in 25 tisoč kubičnih metrov betona. V tem primeru gre za pripravo platojev za bodoča skladišča. Razpisana je tudi predvalifikacija za obvoznico okrog Aqabe. Gre za avtocesto, ki bo dolga 31 kilometrov, investicijska vred­ nost tega projekta pa znaša 34 milijonov ameriških dolarjev. Za učinkovitejšo ponudbo Oddelek za marketing v tozdu Inženiring, je konec februarja pripravil izpopolnjeno izdgjo kataloga nizkih gradenj v angleš­ čini, ker je prav po kakovostnem referenčnem materialu za to­ vrstna dela največ povpraševanja. Istočasno tečejo zadnje pri­ prave za novo izdajo splošnega kataloga SCT, ki bo prvič izšel tudi v francoščini. Prav tako pa bodo letos prvič izdali tudi po­ slovno poročilo - nekakšen skrajšan referenčni katalog s po­ datki in posnetki najpomembnejših projektov vseh dejavnosti SCT v zadnjem petletnem obdobju. Drobilnica in separacija v Jordanijo V veliki proizvodni hali Mehaničnih obratov v Ljubljani so v pr­ vi polovici marca opravili poskusno montažo opreme, ki so jo iz­ delali za firmo Jordan Valey Authority. Naročilo za izdelavo in dobavo drobilnice in separacije z zmogljivostjo do 300 kubičnih metrov na uro so strojegradniki dobili preko mednarodnega razpisa in lokalnega posrednika. Pomembna referenca je bila tudi naša drobilnica v Zarqi, ki so jo postavili za gradnjo tam­ kajšnje obvoznice. Naprave so vredne dobrih 100 tisoč ameriš­ kih dolaijev, v Aqabo pa jih bomo odpremili v naslednjih dneh v »polprevoznem« stanju, sprojektirali in izdelali so jih v 60 dneh. Štirje drobilci potujejo v Iran Delavci Mehaničnih obratov na Kavčičevi ulici v Ljubljani so naložili na vlak štiri čeljustne drobilce in rezervne dele, ki sojih izdelali pred kratkim. Preko firme BHS jih bodo izvozili v Iran, kjer že uspešno deluje pet podobnih izdelkov naše strojegrad­ nje. Poleg dveh drobilcev CD 900 x 710 in dveh ČD 1100 x 900, so izdelali in odpremili tudi rezervne dele zanje. Vrednost op­ reme je 800 tisoč nemških mark. Marina v Luciji se povečuje Portoroška hotelska turistična organizacija TOP se zaveda po­ mena navtičnega turizma. Zato se je odločila, da poveča zmog­ ljivosti in v ta namen zgradi vrsto novih objektov. Tam bodo uredili hrib ob restavraciji, plato marine, zunanji plato pred no­ vim hangarjem, meteorno in fekalno kanalizacijo. Vgradili bo­ do 16 tisoč kubičnih metrov lomljenca, 16 tisoč kubikov tampo­ na, hkrati pa odrinili in odpeljali že 7 tisoč kubičnih metrov ja­ lovine in 9 tisoč kubikov humusa. Predračunska vrednost del je 17 milijonov dinarjev. Vir: SCT Ljubljana GP GROSUPLJE Posodobitev proizvodnih prostorov Livarne sive in modularne litine v Ivančni gorici Gradbišče se nahaja neposredno ob obstoječi proizvodni hali, katero so že razširili za 1200 m2 z novo armiranobetonsko halo. Takoj po montaži hale so začeli tudi z zidanjem obodnih zidov in montažo jeklene nadstrešnice. Tako je bil objekt v slabih šti­ rih mesecih zasilno zaprt. Predračunska vrednost gradbeno-obrtniških in instalacijskih del je 393 milijonov dinarjev, od tega je gradbenih del za skoraj 124 milijonov. Vir: Glasilo GP Grosuplje GRADIS LJUBLJANA Drino in Lim bo premostil Gradis Ob gradnji hidroelektrarne pri Višegradu bo potrebno prestavi­ ti nekaj cest. Gradisov tozd Nizke gradnje Maribor je bil najus­ pešnejši na natečaju za štiri mostove. Dva objekta na Drini in dva na Limu naj bi veljala milijardo in dvajset milijonov dinar­ jev, pričeli pa naj bi jih graditi letos maja. Kot zanimivost je, da bodo vse elemente za mostove izdelali do­ ma v Mariboru in jih po železnici pripeljali do Priboja. Od tam jih bodo po stari cesti pripeljali do gradbišča, kjer jih bodo se­ stavili, zlepili, napeli in zalili z betonom. Prav tako bodo sesta­ vili tudi nosilne stebre. Na klasične temelje bodo sestavili posa­ mezne elemente visoke 1 meter ter široke 2,5 metra, kijih bodo povezali z armaturo ter na kraju samem tudi zalili z betonom. Tako bodo na dan napredovali za 10 metrov. V vse štiri premostitvene objekte bodo vgradili 7000 prostor­ skih metrov betona, od tega bo v elemente izdelane v Mariboru vgrajenih 5000 prostorskih metrov betona. Z gradnjo štirih mos­ tov naj bi končali konec tega leta. Stroj za obnovo asfaltne prevleke V Mariboru v Gradisovem tozdu Kovinski obrati so si že pred leti zadali nalogo, da bodo olajšali cestaijem delo in omogočili hitrejšo popravilo cest. Izdelali so stroj, ki obnovi star okrušen asfalt in ga v desetih minutah predela v novo uporabno asfaltno maso - in to kar na cestišču. Gradisov stroj ima vgrajen lasten agregat za sušenje poškodo­ vanega cestišča, zmogljivost pa je odvisna od materiala in znaša nekako od 3 do 6 ton materiala na uro, ki ga stroj segreje na 140 do 180 stopinj z gorilnikom na kurilno olje. Upravlja ga en sam delavec, v ekipi pa naj bi bil še voznik manjšega vlečnega vo­ zila, ker stroj nima lastnega pogona, ter dva delavca - asfalterja. Proizvodnjo so že v celoti osvojili, tako da na stroju ni niti enega uvoženega dela. Lani so jih izdelali skoraj 60 in od tega 40 celo izvozili. V vročini in prahu Angažiranost koroškega tozda Gradisa v izgradnji ravenske že­ lezarne je postala že tradicionalna. Poleg novih investicijskih del je vedno več adaptacijskih posegov. Trenutno zaključujejo dela na prečni hali valjarne (adjustaža). Pripravljajo temelje za strojno opremo, polagajo tlake in urejajo zunanjost z dovozno cesto. V tozdu Jeklarna pa izvajajo sanacijska dela, dograjujejo garderobe in sanitarije. Tretnutno najzahtevnejše delo je gradnja temelja žarilne peči »Allino«. Zaradi kraktega izvedbenega roka potekajo dela v treh imenah in to med obratovanjem valjarne v vročini in prahu. Te­ melj je vodotesen in sega globoko v podtalnico. Vanj je vgraje­ nih 900 kubičnih metrov betona in nad 80 ton železa ter zanj po­ stavljenih nad 3200 kvadratnih metrov opaža. Proizvodna dvorana za Agroservis Delavci tozda Maribor so končali montažo nove proizvodne dvorane v 18 dneh. Proizvodna dvorana ima 1236 kvadratnih metrov površine, prizidek pa nekaj več kot 400 kvadratnih met­ rov. Delavci Agroservisa bodo v novih prostorih izdelovali iz­ delke iz nerjaveče pločevine za potrebe prevozov živilske in­ dustrije. Fasada je prav tako montažna in ima 870 kvadratnih metrov po­ vršine. S proizvodnjo v novi dvorani bodo pričeli v drugi polo­ vici letošnjega leta. Vir: Gradis Ljubljana KONSTRUKTOR MARIBOR l Nadaljujemo z delom na Madžarskem Po večletnem premoru so ponovno prodrli na madžarsko trži­ šče. V Budimpešti opravljajo gradbeno-obrtniška in instalacij­ ska dela pri rekonstrukciji petih zgradb, medtem ko bo šesta do­ končana meseca maja naslednje leto. Vrednost teh del znaša skoraj milijon ameriških dolarjev. Oktobra 1985 so delavci tozda Gradbenik pričeli z obnovitvenimi deli na treh zgradbah in si­ cer v Ikervryju, Ivancu in Büku. Dela na teh objektih morajo bi­ ti dokonačana do oktobra 1986. Vrednost del znaša 700 tisoč do­ larjev, kijih bodo izplačali v dinarjih, in sicer v okviru blagovne menjave. Gradnja hotela Korintija v Baški na Krku V roku so investitorju podali nov hotel s 360 ležišči, od tega 48 apartmajev. Celotna vrednost do sedaj opravljenih del je 320 milijonov di­ narjev. Sedaj so v teku dela, da bi objekt bil pripravljen za spre­ jem prvih gostov 31. marca, za kar je po izračunanih potrebnih še dodatnih 400 milijonov din. Zaključna dela v Gregorčičevi Na objektih poslovno-stanovanjskega objekta v Gregorčičevi ulici v Mariboru delavci Konstruktorja zaključujejo dela. Gradbinci so zgradili 128 stanovanj, 54 pokritih garaž, pet zaklo­ nišč za 550 oseb in 2300 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v srednjem traktu ter 2500 kvadratnih metrov pritličnih prosto­ rov za razne lokale. Nazadnje so delavci še zgradili vzhodni del Gregorčičeve, kjer se nahaja 45 stanovanj. Vanje so se že začeli vseljevati prvi sta­ novalci. Viri: Konstruktor Maribor IMP LJUBLJANA V pripravi so trije novi programi IMP Metall je zadnja leta predvsem povečeval obseg trgovske­ ga poslovanja, toda že od vsega začetka je bila usmeritev, da je potrebno povečati tudi obseg proizvodnje, da bi lahko okrepili stabilnost firme. Seveda pa priprava proizvodnih programov traja določen čas, kajti nihče ni želel eksperimentirati, da se ne bi ponovno opekli kot na začetku. Zdaj so novi program izoblikovali, da bi jih uvedli v proizvodnjo, pa so v IMP Metali tudi sezidali 700 kvadratnih metrov velik prizidek k proizvodni hali. Glede proizvodne usmeritve ne predvidevajo gradnjo velikih obratov z mnogo opreme. Iščejo programe, ki bi jih zasnovali na sodelovanju z avstrijskimi firmami in predvsme z IMP tozdi, ta­ ko da bi v Šentjakobu imeli dodelavo, montažo in kompletira­ nje artiklov s komponentami, ki bi jih sicer morali v Jugoslavijo uvažati. Novi programi, ki bodo stekli v letošnjem letu so: vitel in hid­ ravlični sekač za hlode. Pri proizvodnji teh dveh izdelkov sode- luje Metali s tovarno opreme Mežica, ki je po njihovih načrtih že naredila prototipe. Oba prototipa sta že prodana, naročil pa imajo že za dvesto tovrstnih strojev. Zdaj se v Metallu priprav­ ljajo, da bi stroja ponudili tudi v ZR Nemčiji, Italiji in Švici, medtem ko ju bo Tovarna opreme Mežica prodajala v Jugosla­ viji in na vzhodnoevropskem trgu. Drugi od novih proizvodov je regoterm. Ta program je name­ njen izključno za avstrijski trg. To je naprava za izkoriščanje od­ padne toplote zrak-zrak, ki jo bodo delali v kooperaciji s šved­ sko firmo Svenskaflekt. Največ pa si v Metallu obetajo od proizvodnje adsorpcijskih hla­ dilnih agregatov v sodelovanju s firmo Carrier International Corporation iz Siracuse, ZDA. Hladilni kompresor je naprava za hlajenje, ki se vgrajuje v kli- matizacijske sisteme - zlasti v bolnišnicah, poslovnih stavbah in seveda tudi pri vseh industrijskih procesih, kjer je potrebno hla­ jenje. Carieijev hladilni kompresorje izdelan tako, daje ener­ getsko skrajno varčen. IMP-jeva interna banka IMP-jeva banka je v letu 1985 dobro poslovala. Interna banka je vse leto vsem IMP-jevim organizacijam zagotavljala v okviru dogovoijenih limitov, izpeljala tudi združevanje za investicije in solidarnostno zagotovitev skupne porabe, odigrala je pomemb­ no vlogo pri sanaciji nekaterih organizacij in v okviru možnosti je s prelivanjem v IMP zagotavljala tudi devizno likvidnost. In­ terna banka je ustvarila skoraj 310,5 milijona skupnega dohod­ ka, od katerega bo po sklepu Zbora nakazano na žiro račune toz­ dov 157 milijonov. Splošna likvidnost poslovnega sistema IMP je bila lani nadpovprečna. Sejala bo že to jesen Panonija je v okviru dolgoročnega sodelovanja s Pegorarom in ob pomoči italijanskih sodelavcev izdelala žitno sejalnico, ki je primerna predvsem za zahodno evropsko tržišče - za nekatere afriške države in za domači trg. Prvi prototipi sejalnice so že iz­ delani in jih bodo pokazali na letošnjih mednarodnih spomlad - lanskih sejmih: S. I. M. A. v Parizu inE. I. M. A. v Veroni. V red­ no proizvodnjo jih bodo dali že za letošnjo jesensko setev. Bobnasti Hiter in aparat za dodelavo medu Ruški Alchrom je izdelal dva bobnasta filtra za filtriranje tehno­ loške vode v papirni industriji in dva aparata za vakuumsko ku­ hanje, mešanje in dodelavo medu ter ostalih izdelkov na osnovi medu. Bobnasti filter, ki gaje tozd Alchrom izdelal za tovarno papiija Sladkogorska Sladki vrh, se uporablja za ločitev celuloznih vla­ ken (ki bi drugače propadla) od tehnološke vode. Pri tem je do­ sežen dvojni namen: - večji izkoristek celulozne surovine, - čistejša odpadna tehnološka voda. To napravo je ruški tozd razvil skupaj z razvojno službo Slad­ kogorske. Dobre kvaliHkacije a preveč režije V Klimatu je zaposlenih 241 delavcev - od teh je 113 proizvod­ nih in 128 režijskih delavcev. Poleg teh pa ima delovna organi­ zacija v svoji proizvodnji še povprečno 25 sposojenih proizvod­ nih delavcev po pogodbi med ozdi tako, daje v zadnjih dveh le­ tih razmerje 52 : 48 odstotkov v korist proizvodnih delavcev. V novem srednjeročnem obdobju pa so si v Klimatu zastavili, da bodo zmanjšali število sposojenih delavcev in jih nadomestili z zaposlovanjem lastnih proizvodnih delavcev. Vir: Glasnik IMP Ljubljana SGP PRIMORJE Vodovod Planina Z gradbenimi deli za drugo etapo vodovoda Ajdovščina - Pla­ nina - Šmarje dovodni vod Marci - Lisjak in Štrancarji - Tevče v dolžini 5200 m so pričeli v začetku oktobra 1985. Le izkop tra­ se in temelje za objekte so pričeli s težko gradbeno mehaniza­ cijo. Zaradi slabega terena IV. in V. kategorije zemljišča je os­ talo 50 % izkupa, ki so ga morali vrtati in minirati. Na ročnem izkopu čiščenja po miniranju ter vrtanju in priprav­ ljanju zemeljske posteljice za polaganje cevovoda pomagajo enote JLA, ki uspešno in odgovorno opravljajo svoje naloge. Za potrebe vodovoda gradijo več objektov; rezervoar Štrancarji 50 m3, protirezervoar Lisjaki 100 m3, razbremenilnik Tevče in še vrsto manjših objektov, ki so razvrščeni na trasi vodovoda. Dela bi morali zaključiti konec marca 1986. III. etapa vodovoda, o gradnji katere razgovori še potekajo, bo speljana iz zaselka Lisjaki v Vrtovce, Šmarje in Zavino. Računalniška podpora upravljanju in poslovanju Elektronska obdelava podatkov omogoča, da zaposleni ne opravljajo več dolgotrajnih rutinskih del, ki jih namesto njih lahko opravi stroj. V DO so ob nakupu lastne računalniške opreme poleg prenosa obdelave za potrebe obračuna osebnih dohodkov in prejemkov ter osnovnih sredstev z obračunom najemnin izdelali finančni in računovodski informacijski sistem FIRIS. Finančni in računovodski informacijski sistem, ki temelji na so­ dobni interaktivni računalniški tehnologiji, omogoča obdelave in posredovanja informacij, ki bi jih s klasičnim računovodskim sistemom zmogli le z neprimerno večjim številom delavcev. Uporabnost in kvalitete sistema, ki so ga vsa leta dograjevali in izpopolnjevali, so dejansko potrdili vedno številnejši kupci. SGP Primoije Ajdovščina VEGRAD TITOVO VELENJE Bili so uspešni Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in težavam, s katerimi se sooča celotno jugoslovansko gradbeništvo, lahko na splošno ugotovimo, daje Vegrad v letu 1985 posloval uspešno. Vegrad kot celota je v letu 1985 ustvaril 10.923.807.393 din celotnega prihodka in s tem povečal obseg 1984. leta nominalno za 97 %, realno za 5 %, letni plan pa je nominalno presežen za 62 %. No­ minalni porast celotnega prihodka v primeijavi s predhodnim letom zasledimo v tozdu Gradnja Velenje za 116 % v tozdu Za­ ključna dela za 106 %, tozd Keramičarstvo za 105 %, v tozd Gradnja Beograd. V tozd Projektivni biro pa se je obseg poslo­ vanja realno zmanjšal. Vir: Glasilo Vegrad Titovo Velenje Lojze Cepuš INFORMACIJE 269 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXVII — 3 MAREC 1986 Novo na področju izdelave domače laboratorijske opreme za preiskave v gradbeništvu in nekaterih drugih industrijskih področjih V zadnjem obdobju (od leta 1983 do polovice leta 1985) smo na ZRMK, TOZD STROJNIŠTVO Ljub­ ljana — poleg uporabnikom že dobro poznanega asortimenta — razvili nove izdelke laboratorijske opreme, ki bi jih radi v najbolj strnjeni obliki pred­ stavili, interesentom pa je, seveda, na voljo tudi prospektni material. Dve napravi predstavljamo tudi s fotografijama prototipov. Nove izdelke prikazujemo v nadaljeva­ nju razvrščene po vrsti materiala, za katerega pre­ iskave so namenjeni. 123 1 Cement 1.1 Laboratorijski aparat za homogenizacijo ce- mentnovodne zmesi (Preizkusna naprava za razvoj nove tehnologije) 1.2 Avtomatska naprava za preiskavo cementa po VICAT-u (za preiskave po JUS B.C8.010). 2 Agregat 2.1 Laboratorijska sušilna komora do temp. 110° C, za sušenje do 0,2 m3 zemljin oz. kamnin, gra­ nulacije do 60 mm in vlažnosti do 30 °/o. 2.2 Naprava za posredno ugotavljanje (ocenjeva­ nje) trdnosti kamnin (Standard v pripravi). 2.3 Naprava za brušenje in poliranje mineralnih vzorcev. 3 Beton 3.1 Sklerometer za ugotavjanje trdnosti (nede- struktivno) betona (standard v pripravi). 3.2 Naprava za ugotavljanje trdnosti (destruktiv­ no) betona z IZVLEČENJEM (posebne razis­ kave). 3.3 Avtomatska naprava za preizkus vodonepro- pustnosti betona (preizkus po JUS U.M1.015). 3.4 Naprava za merjenje zračne prepustnosti beto­ na (posebne raziskave). 3.5 Naprava za vakuumsko nasičenje betona z vo­ do (posebne raziskave). 3.6 Naprava za ugotavljanje krčenja tlačno obre­ menjenih betonskih gredic v daljšem časov­ nem razdoblju (za preiskavo po JUS U.M1.027). 3.7 Zmrzovalna skrinja 500 dm3 za časovno pro­ gramirano, ciklično, segrevalno-zmrzovalno obdelavo betonskih preizkušancev v temp. ob­ močju + 60 (z vodo) — 30» C (JUS U. M l. 016 — Preizkus odpornosti betona proti učinku mraza). 3.8 Elektromagnetni pulzator za preizkus vzorcev nosilnih plasti vozišč. Obremenitve so lahko dinamične ali statične (za nove raziskave). 4 Mavec 4.1. Merilec trdote mavca. 5 Asfalt 5.1 Laboratorijska centrifuga s kiveto premera 120 mm in štev. vrtljajev 10.000 v/min, za ločevanje veziva in topila od polnila (za preiskave po JUS U.M8.105). 6 Zemljine 6.1 Elektronski konusni penetrometer za določanje meje židkosti zemljin in določanje nedrenira- ne, nekonsolidarne strižne trdnosti koherent­ nih zemljin (preiskave po JUS U.BI.020 in tujih standardih). 6.2 Naprava za vibro-pnevmatsko pripravo zem- ljinskih vzorcev (zgoščevanje) (posebne razis­ kave). 6.3 Inklinometer za ugotavljanje lezenja in pose­ danja zemljin (v nasipih in podobnem) (poseb­ ne raziskave). Slika 1. Elektronski konusni penetrometer Slika 2. Merilec trdote kovin po Rockwellu 7 Kovine 7.1 Merilec trdote kovin z elektronsko indikacijo, za merjenje po metodi Rockwell A, B, C, F, G (metodo merjenja določa JUS M.ZO.501). 8 Les 8.1 Naprava za ugotavljanje strižne trdnosti lesa (za preiskave po JUS D .A l.053). 9 Gradbeni polizdelki 9.1 Naprava za upogibne preizkuse plošč ali gre­ dic iz penobetona. Največja širina preizkušan- ca 1 m, dolžina pa 6 m. Obremenilni obsegi: 20, 50 100 kN (za preiskave po JUS U.N1.302). 10 Večnamenske naprave 10.1 Žaga za obrezovanje betonskih vzorcev in ka­ mnin do debeline (višine) 110 mm. 10.2 Žaga za obrezovanje vzorcev iz siporeksa do debeline (višine) 160 mm. 10.3 Naprava za dolgotrajno tlačno obremenjevanje in opazovanje skrčkov raznih vzorcev. V vsaki od 3 skupin s po 6 vzorcev 4 X 4 X 16 cm lahko povzročimo iztočasno poljubno tlačno silo do 64 kN oz. tlačno napetost do 40 N/mm2. 10.4 Prevozna hidravlična naprava za vrtine 0 100 do 0 300 mm, globine do 450 mm za vrtenje v asfalt, beton in podobne gradbene materiale. V skladu z novimi preiskovalnimi metodami ali do­ polnitvami starih razvijamo novo in dop«lnjeno ob­ stoječo laboratorijsko opremo. V okviru potreb in možnosti razširjamo svojo dejavnost za potrebe gradbeništva kakor tudi za druga področja. Značil­ nost našega delovanja je v tem, da skušamo zado­ voljiti tudi individualne potrebe preiskovalnih la­ boratorijev. Veselilo nas bo, če bomo lahko sodelovali pri reše­ vanju problemov naših cenjenih naročnikov. Ivo Cerovšek, inž. stroj. Andrej Gamberger, dipl. inž. stroj. Novo na področju varovanja čistega okolja v proizvodnji hidriranega apna TEKOČINSKI FILTER S PENO 1. NAMEN Tekočinski filter s peno posebne izvedbe smo raz­ vili za čiščenje zraka in pare delcev hidrata, da bi zmanjšali emisijo le-teh pri proizvodnji hi­ driranega apna. Naprava je plod razvojno-raziskovalnega dela raziskovalcev ZRMK, ob pomoči Raziskovalne skupnosti in s sodelovanjem industrije gradbene­ ga materiala. 2. OBRATOVALNE RAZMERE PRI HIDRACIJI APNA V hidracijsko napravo kapacitete 12,6 t/h dova­ jamo približno 9,45 t/h zdrobljenega žganega ap­ na in 6,3 t/h vode. Polovica vode se veže na pro­ izvod, druga polovica pa v obliki pare z zrakom uhaja skozi dimnik na prosto. Ta tok nosi s se­ boj tudi najfinejše delce hidrata, ki onesnažuje­ jo okolje. Delce skušamo zadržati, kar nam slab­ še uspeva — po starem načinu — s prhami v dimniku, dosti bolje pa v novem tekočinskem filtru s peno. Pri obeh načinih uporabljamo teh­ nološko vodo, namenjeno za opisani proces. Na voljo je torej le toliko vode, kolikor jo potrebu­ je proces. 3. OPIS IN TEHNIČNE ZNAČILNOSTI NOVE NAPRAVE Pri starem načinu čiščenja skušamo delce zadr­ žati s prhami. Ker gostota prh ni velika, žal, mnogo prahu »pobegne«. Precej uspešnejše je zadrževanje delcev z vodno peno, ki nastane na perforirani plošči nove či­ stilne naprave. Ventilator skozi napravo sesa me­ šanico zraka, pare in delcev iz hidratorja, na per- forirano ploščo, ki je v napravi, pa odvajamo vodo. Le-ta ne more steči navzdol, saj v izvrti- nah plošče vlada velika hitrost zraka. Nastane peni podobna tvorba, kjer se zrak, para in praš­ ni delci srečajo z vodo. Voda delce omoči in jih zadrži. Nastane apneno mleko, ki ga s pridom vračamo v proces. Zaradi velike hitrosti zrak nosi s seboj tudi kap­ ljice apnenega mleka, ki jih ulovimo v veliki, razširjeni posodi (lovilcu kapljic), tako da spre­ menimo smer in občutno zmanjšamo hitrost zra­ ka. V dimniku stare čistilne naprave nastaja narav­ ni vlek zaradi vzgona. V eni uri izpuhti — pri proizvodnji 12,6 t/h hidrata — približno 7000 do 8000 m3n/h zraka in pare. Pri tekočinskem filtru s peno je vlek prisilen — s pomočjo ventilatorja, ki izsesa iz sistema pri­ bližno isto količino mešanice zraka, pare in, žal, tudi prašnih delcev. S tem ustvari v hidratorju potrebni podtlak približno 50 Pa pri 100° C, sta­ nje, ki je ugodno za proizvodnjo hidriranega ap­ na. Ventilator ima instalirano moč 15 kW. V čistilno napravo dovajamo približno 6300 kg/h vode. Napravo čistimo enkrat dnevno, temeljiteje pa enkrat tedensko. Doslej smo pri dveh proizvodnih enotah — vzpo­ redno starima čistilnima napravama — uspešno prigradili novi tako, da je mogoče v nekaj minu­ tah izključiti novo in vključiti v delno staro či­ stilno napravo. Ta možnost je dobrodošla v pri­ meru vzdrževalnih del na novi napravi. Učinkovitost čiščenja Meritve emisij so pri proizvodnji 12,6 t/h poka­ zale, da: v — stara naprava (prhe v dimniku) »spušča« pri­ bližno 16 g/m3n, ob upoštevanju 7500 m3n/h iz­ puhtele mešanice, torej 120 kg/h hidriranega ap­ na, —- tekočinski filter s peno emitira le še 0,4 g/m3n oz. 3 kg/h hidrata. Čeravno ni dosežena zakonska meja dovoljene emisije 0,15 g/m3n (Uradni list SRS, št. 3/77), je nova naprava vendar 40-krat učinkovitejša od stare čistilne naprave. Prizadevamo si učinkovitost še povečati. Prihranek Novi filtracijski sistemi hidratacijske naprave s kapaciteto 12,6 t/h ne zmanjša le onesnaževanje okolja v primerjavi s staro čistilno napravo za 117 kg/h, temveč nam za isto količino poveča tu­ di količino proizvoda, kar znese letno okoli 500 t. pri znanih cenah hidriranega apna je ta prihra­ nek pomemben. Ce ocenjujemo vrednost nove naprave le z eko­ nomskega vidika, bomo videli, da se naprava iz- plača že približno v enem letu. Pomembnost no­ vega načina čiščenja pa se seveda poveča, ko upoštevamo še veliko zmanjšanje onesnaževanja okolja. 4. PODATKI ZA NAROČANJE Predvsem je pred odločitvijo o nabavi nove na­ prave pomembno vedeti, kolikšna je emisija sta­ re čistilne naprave. Meritve lahko naročite pri pooblaščeni osebi, nevtralni inštituciji, ki je me­ ritve opravila tudi pri naših raziskavah in je za to delo usposobljena. Dalje je potrebno navesti vse podatke o proiz­ vodnji, hidratacijski napravi, razporeditvi ostalih delov opreme, delovni zgradbi in podobnem, kar vse bo omogočilo natančno opredelitev projektne naloge. Razumljivo je, da smo pripravljeni pri zbiranju navedenih podatkov pomagati s korist­ nimi nasveti! Ko bo projektna naloga sestavljena, lahko izde­ lamo ponudbo z navedbo ocene in roka izdelave. Priložena slika prikazuje shemo nove naprave ob dimniku — s prhami v notranjosti — obstoječe hidrarne s kapaciteto 12,6 t/h hidriranega apna. Andrej Gamberger, dipl. inž. stroj. gradbeno industrijsko podjetje novo mesto LEŽALNI KAMIN PROIZVODNJA IN MONTAŽA GIP PIONIR NOVO MESTO Razvili smo obrate in tovarne, v katerih obdelujemo les, kovine, beton in izdelujemo pećnice ter okrasno keramiko. Gradimo turistična naselja, hotelske komplekse, kampe z vso infrastrukturo. GIP »Pionir« Novo mesto, Kettejev drevored 37, tel.: 068/21-826 NOVO MESTO