Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list r upravi, naročnina 4 Din, na dom in po potti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
PONEHELJSKI
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitarjeva ui. it. 6/IIL Telefon it 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica Stev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telcloo itev. 2992
Slovenci časte svoje prosvetitelje
Dve veliki prosvetni prireditvi, ki sta priklicali na tisoče ljudstva
V Velikih Laščah
4000 Slovence v na Stritarjevi proslavi
Velike Lašče
Velike Lašče, 5. julija.
Romantična in slikovita Velikolaška dolina je že pred petimi leti, ko je slavila stoletnico rojstva Levstikovega, pokazala, kako zna ona sama in z njo ves slovenski narod častiti svoje duševne velikane. Isto je izzvenelo tudi iz snočnje in današnje proslave 100 letnice rojstva velikolaškega rojaka, slovenskega pesnika, pisatelja in kritika Josipa Stritarja. Ogromne množice našega kmetske-ga ljudstva, pomešane z izobraženci, so se udeležile slavja in mu dale iskren, čisto svojstven poudarek. Proslava je bila veličastna in prisrčna obenem ter je bila dostojna Stritarjevega velikega spomina. Kristalno čisto vreme, ki je vladalo oba dneva, pa je dalo vsemu slavju še lepši sijaj.
Že lani oktobra so se pričeli prosvetni delavci iz Velikih Lašč in okolice pripravljati na današnje slavje. Pobudo je dalo velikolaško Prosvetno društvo. Iz vrst njegovega članstva in še nekaterih drugih velikolaških prosvetnih delavcev, ki so bili pripravljeni sodelovati kljub temu. da je izšla inicijativa iz katoliškega Prosvetnega društva, se je sestavil širši pripravljalni odbor z učiteljem in agilnim prosvetarjem g. S tr a h o m Antonom na čelu. Med najbolj požrtvovalnimi delavci v odboru je treba omeniti še gg. župnika duh. svet. Rantovža in kaplana Gor še ta, prof. P o 1 z e 1 n i k a , šolskega upravitelja Ž i t -k a, učitelja Brejca in Prijatelja, notarja Hanžiča, trgovca Pirkoviča in druge. Odbor je zajel svoje delo na široko in pritegnil k sodelovanju tudi fante in dekleta iz velikolaške okolice ter dijaštvo. Glavni delež dela in truda je bil položen v zadnje tedne. Dekleta so napletla na kilometre smrekovih vencev, fantje pa so razpostavili po Velikih Laščah in v Podsmreki nad 50 mlajev, največjega, 49 metrov visokega na dvorišču restavracije »Vatikan«, kjer je bila akademija in ljudska veselica. Posamezni odseki odbora, tehnični, prehranjevalni in stanovanjski pa so imeli polne roke dela, da so pripravili Velike Lašče na sprejem tolikih ljudskih množic. Z malimi izjemami, ki pa jih Velikolaščani ne upoštevajo več, so bile vse hiše okrašene z zastavami in zelenjem.
Akademija na vrtu ,Vatihana4
Proslava se je pričela snoči z akademijo. Na prostranem vrtu gostilne »Vatikan« je postavljen okusno okrašen oder s Stritarjevo sliko v ozadju, prostor pa je obdan od mlajev, zelenja in zastav.
Proti večeru zažive Velike Lašče. Skupine ljudi od blizu in daleč se zgrinjajo na prireditveni prostor, kjer jih razvrščajo reditelji. Vrla dobrepoljska godba pod vodstvom g. T i s 1 a jim svira poskočne koračnice, nekje blizu pa veselo pokajo topiči. Kmalu po 8 je obsežen prostor napolnjen do zadnjega kotička. Okrog 1500 ljudi je zbranih kljub delovnemu dnevu. Pred poslušalce stopi predsednik pripravljalnega odlx>ra g. Strah, pozdravi z lepimi besedami zbrane in jih uvede v akademijo. Zatem se vrste pevske, deklamato-rične in igralske točke. Ob spremijevanju klavirja zapoje najprej velikolaški mladinski zbor pod vodstvom organista g. Brejca »Mlade vojake«, »Predice« in »Koklo«. Dijak-gintnazijec Doga-noc Jože poda prisrčno znano Stritarjevo pripovedno pesem »Turki na Slevici«, za njim pa navduši zbrane mladinski zbor iz Ribnice pod vod-svom ravnatelja meščanske šole g. T r o s t a z učinkovito »Žabjo svatbo«.
Na oder stopi nato banski inšpektor prof. Dolenc. S preprosto podano, toda živahno in iskreno besedo, ki ji napeto prisluhne vsa množica, povzdigne najprej slavospev velikolaški dolini in njeni okolici, ki je dala slovenskemu narodu toliko velikih mož, med katerimi je Stritar med prvimi. V kratkih, značilnih potezah oriše nato slavljenčevo delo in zasluge ter poudari zlasti tri temeljna načela, iz katerih je Stritar izhajal: krščanstvo, socialnost, slovanstvo. V lepih izvajanjih naglasi slednjič značilno osebno noto vseh velikih kulturnih delavcev, zlasti literalov, ki je tudi pri Stritarju očitna, namreč samozavestno vero v nesmrtnost njihovega dela in spomina v narodu, iz katerega so izšli in za katerega so delali.
Z dolgotrajnim toplim odobravanjem se zahvali množica govornikov za njegove iskrene besede, nato pa stopi na oder abiturijent Stare in občuteno zrecitira nekaj odlomkov iz. »Zorina«, »Spominov* in »Pikinega Jožka«, Sledita otroško
prisrčna dueta »Izgubljeni sin« in »Spomladi v gozdu«, nato Segava deklamacija »Pesem o kmet-skem stanu«, ki zbudi med poslušalci salve smeha, za njo pa enodejanka »Oderuh«, ki so jo prav lepo podali gdč. Ančka Paternost, dijaka gg. Brodnik in Škulj ter Man i kov a otroka. Bolj kot kdajkoli je danes sodobna vsebina te igre, saj se take stvari danes med našim obubožanim kmetskim ljudstvom iz dneva v dan dogajajo. Močan mešani zbor iz Velikih Lašč zapoje pod vodstvom g. Brejca še »Pozimi iz šole« in »Večerno«, nakar zaključi dobrepoljska godba krasno uspelo akademijo.
Jasno zvezdnato nebo se bofi nad velikolaško dolino, ko se množice razhajajo na svoje domove, prežete z vsem lepim, kar so pravkar na akademiji dojele.
Odkritje spominske plošče
V slavnostnem razpoloženju je našlo današnje jutro Velike Lašče. Ob 4 zjutraj so zabučali po trgu zvoki poskočnih koračnic. Dobrepoljska godba drami Laščane iz kratkega spanja. Kmalu j zatem ožive tržke ulice. Ljudje prihajajo k rani službi božji od blizu in od daleč, po maši pa ostanejo kar v Laščah. Tovorni avtomobili in vozovi dovažajo rojake iz oddaljenejših vasi, iz Dobre-polj, Turjaka, Ribnice, Kočevja, Sodražice. Slednji se pripeljajo na velikem tovornem avtomobilu z veliko narodno trobojnico. Med ljudmi so na gosto pomešane narodne noše. Med številnimi vozovi si utirajo pot še številnejši kolesarji. Vsi skupaj se zbirajo na prostorih »Vatikana«, kjer jih pozdravljajo zvoki dobrepoljskih godcev in sprejemajo reditelji.
Ob tri četrt na 9 se iz množice izoblikuje sprevod, ki odkoraka na velikolaško postajo. Na peronu se postroji močna gasilska četa, desno od nje pripravljalni odbor z g. Strahom na čelu in godba, na levi slikovita skupina narodnih noš, zadaj pa množice. Ob četrt na 10 pripelje vlak, ki ga pozdravi godba in iz katerega izstopi nekaj stotin gostov, med njimi tudi odličniki, ki jih pozdravljajo člani pripravljalnega odbora.
Izpred kolodvora se nato odvije krasen pester sprnvod s konjenico narodnih noš na čelu. Za njo stopa pod vodstvom svojih učiteljev šolska mladina, močna skupina narodnih noš, godba, gasilci, pripravljalni odbor, povabljeni gostje, za temi pa množica. Sprevod gre skozi Lašče med gostim špalirjetn, ki se na koncu priključi dolgi koloni.
Iz Velikih Lašč krene sprevod, ki je medtem narastel v dolžino na 2 kilometra, skozi gozdove proti Podsmreki. Zdaj po pripekajočent solncu, zdaj pod senco košatih smrek, med sviranjem godbe, petjem in vriskanjem se vije dolga kilo-meterska veriga po gozdni poti, ki na več mestih preide v ozek kolovoz. Pri vhodu v Podsmreko pozdravljajo goste slavoloki in mlaji. Sprovod se zlije na slavnostni prostor, ki je ves v mlajih, zelenju in zastavah. Po približni cenitvi je zbranih okrog 4000 ljudi.
Tu se ima vršiti glavni del slavnosti. Hiša, v katero je vzidana spominska plošča, stoji na hribu. Sedaj je last g. Matevža Prijatelja, sina Stritarjeve sestre. Prave rojstne hiše Stritarjeve ni več, podrli so jo pred leti; stala pa je le nekaj korakov proč na sedanjem dvorišču Prijateljeve domačije. Na mestu, kjer je stala, so vzidali v zemljo štiri betonske plošče.
Na zapadni strani hiše je postavljen ličen oltar, h kateremu pristopi ob pol 11 Stritarjev sorodnik g. D o 1 š i n a Ivan, kaplan iz Smlednika na Gorenjskem. Med petjem znanih cerkvenih pesmi, ki jih poje vsa množica s spremljevanjem godbe, opravi službo božjo, ki se zaključi 6 himno »Povsod Boga«.
Ljudstvo se nato zgrne na dvorišču in obronkih za hišo okrog govorniškega odra in častne tribune za goste. Na tribuni so zbrani zastopnik ljubljanskega knezoškofa kanonik g. Vole, zastopnik rektorja dekan filozofske fakultete dr. M. Kos, predsednik Slovenske Matice dr. Dragotin Lončar, zastopnik okrajnega načelstva g. Jože A b r a m , ribniški dekan g. S k u b i c , zastopnik Slovenske Straže na Kočevskem g. Karel S k ulj, zastopnik JUU g. Kmet, zastopnik Mladinske Matice g. Andrej Škulj, zastopnici Kola jugoslovanskih sester ge. Gregoričeva in E s t o -v a , poslanec dr. L a v r e n č i č in drugi.
Vse zbiane, posebej pa častne goste, toplo Dozdravi predsednik pripravljalnega odbora gosp.
Strah, nato pa se pojavi na govorniškem odru markantna postava slavnostnega govornika, urednika Terseglava. Tišina zavlada med množico in vanjo udarjajo globoke, izklesane govornikove misli, povzete iz Stritarjevega dela in vzorov. Razgrinja pred poslušalci poslanstvo Stritarja in njegovih sodobnikov in presaja njih vzore v današnji čas stiske slovenskega naroda. Poudarja veličino slovenskega jezika, slovenske kulture, slovenske rasti in slovenskih pravic. Semtertja se razvname v besedah in biča današnje razmere v javnosti. Množica povzame udarce z viharnim odobravanjem in ploskanjem. Slednjič predstavi Stritarja kot enega prvih glasnikov prave južnoslovanske vzajemnosti, ▼ kateri naj bi bile pod načelom enakopravnosti zaščitene narodnostne pravice Slovencev, ter zaključi svoj govor z učinkovitim pozivom slovenski mladini, naj sledi Stritarjevim idealom.
Predsednik pripravljalnega odbora g. Strah odtrga zaveso in prikaže se krasna spominska plošča, izklesana iz kararskega marmorja, mojstrsko delo akademskega kiparja Frana Goršeta. V sredini je odlično podan Stritarjev portret, ob straneh in spodaj pa napis: Pesnik, pisatelj, kritik Josip Stritar, 1836—1936.
Na govornikov poziv zakliče množica trikratni »Slava«, godba pa intonira himno »Hej Slovenci«, ki jo navdušeno poje vsa množica.
Slede pozdravni govori zastopnikov korporacij in društev. Prvi dobi besedo predsednik Slovenske Matice dr. Lončar, ki slavi Stritarja predvsem kot borca za svobodo duha in glasnika prave slovenske misli, kakršnih danes slovenskemu narodu primanjkuje.
Za njim pozdravi slavnost zastopnik knezoškofa dr. Rožmana kanonik g. V o 1 c , ki v krasnih besedah poziva zbrane na ljubezen do slovenskega jezika.
V imenu rektorja ljubljanske univerze spregovori dekan dr. Kos, v imenu JUU g. K m e t, v imenu Mladinske Matice g. Andrej Škulj, ki obesi ob ploščo krasen pozlačen lovorjev venec, dalje poslanec dr. Lovrenčič, zastopnica Kola jugoslovanskih sester ga. Gregoričeva, ki tudi prispeva krasen venec, slednjič pa povzame besedo zastopnik Slovenske Straže na Kočevskem župnik in bivši narodni poslanec g. Karel Škulj, ki s pretresljivi besedami razgrne pred zbranimi žalostno sliko slovenske narodne manjšine na Kočevskem ter pozove vse navzočne, naj se bolj brigajo za ta osamljeni in zapuščeni drobec slovenskega narodnega telesa.
Sledi deklamacija pesmi »Doma«, ki jo občuteno poda dijak Brejc, nato pa godba z državno hrmno zaključi slovesnost odkritja
Popoldne sc jc no vrtu gostilne »Vnlikan« zbrala veliko množica ljudstva k domači veselici, pri kateri jc neumorno igrala godba iz Dobrcpolj. Popoldansko prireditev jc posctil tudi ban dr. M Natlačen.
Sprejem slovenskega bana
Bana jc pred Velikimi Laščami čakal impo-zanten sprevod fantov kolesarjev in konjenikov, ki so bonov avlo spremljali v trg Pod slavolokom jc množica priredila bonu navdušen sproicm. Pozdravili so gu v imenu pripravljalnega odbora učitelj Strah in prof Polzclnik in zastopnik gasilcev ter mnogo odličnega občinstva. IVvna jc spremljal g. okr. načelnik ljubit, okolice dr. Maršič. Vsi so se nato podali na veseličn« prostor, ki ic kur odmeval pozdravov ljudskemu banu. Razvila sc ir živahna zabava md kolero ic g. I suni pozdravil šc enkrat notar g. Hanžič, v imenu pripr. odbor« in v imenu zbranega naroda. G. ban sc je z.a pozdrave in ovacije zahvalil in v prekrasnih besedah poudaril pomen slovenske kmečke hiše za naš narodni preporod. G bon ic med liudstvom oslal dobro uro, nakar sc jc vrnil v Ljubljano.
Kot kronist bi poročevalec o Stritarjevi slav-nosti ne opravil povsem svoje dolžnosti, če ne bi omenil še nekega dogodka, ki je danes upravičeno razburjal ljudi. Že snoči med akademijo je bilo opaziti, da nekaterim ljudem v Velikih Laščah slavnost ni po godu, kajti nekateri so jo skušali motiti z žvižganjem in izzivajočim petjem.
Ponoči ob tri četrt na eno na jc nenadoma zazvonilo v Laščah plat zvona. Pričela je goreti prostorna kašča posestnika Franca Perhaja, ki leži kakih 50 metrov proč od »Vatikana«. Kljub temu, da so bili gasilci kmalu na mestu in da je bilo kljub pozni uri na ulicah še mnogo ljudi, kašče niso mogli več rešiti. S kaščo vred je zgorelo precej poljedelskega orodja in nekaj drv. Dosedanja preiskava je dognala, da je bil ogenj podtaknjen, najbrž še podneten s kako gorljivo tekačbio, kajti opazili so ga šele, ko jc bila vsa kašča v plamenih.
Tako je šel danes slavnostni sprevod tik še svežega pogorišča.
Komentarja nc dodajamo nobenega, ustvarili so si ga že udeleženci današnjega slavja.
V St. Vidu nad Ljubljano
Veličastna proslava Blaž Potočnikove čitalnice
Zavod sv. Stanislava, v čigar parku je bila sv. maša in prosvetni tabor.
St. Vid na Ljublj. 5. jul.
SI. Vid .najbližji sosed Velike Ljubljane, je danes doživel zgodovinski dan, ki bo ostal trojno zapisam v zgodovinski kroniki Gorenjske in St. Vida samega. Na god sv. Cirila in Mcloda je praznoval več slovesnosti, ki so sc združile v eno samo veliko slavic marljivega, versko bn narodno zavednega, pa iudi politično zrelega in gospodarsko stremečega St. Vida. Danes jc St. Vid proslavil spomin na smri sv Mcloda pred 1050 Idi, svečano proslavil /0-letnico obstoja »Čitalnice Blaža Potočnika«. Št. Vidčani so na slovesen način otvorili svojo že iradicionelno obrtniško razstavo, pri čemer so nad vse ioplo pozdravili sedanjega g. bana dr. Natlačena, obenem sta bili otvorjeni razstava meščanske šole in pa rcjccv malih živali. Popoldne pa so St. Vidčani slovesno sprejeli tudi novomašnika g. Vinka Zaletela. Ob leh prilikah je seveda razumljivo, da sc je v Sf. Vidu zbralo ogromno občinstva, bodisi iz St. Vida samega, bodisi iz ljubljanske okolice in iz Ljubljane pa ludi iz Gorenjskega. Glavnega dela proslave, lo jc Prosvetnega tabora v vrlu pred zavodom sv Stanislava se ic udeležilo 5 tisoč ljudi, približno toliko pa ludi sprejema g. bana in otvoritve obrniške razstave.
Pričclck slavnosli ic bil žc snoči, ko so marljivi domači igralci uprizorili Abramovo dramo »Zlalorog«. Vsi sedeži v dvorani Društvenega do-
ma so bili žc v prcdprodflji razprodani, tako, da jc bila dvorana nabito polna. Igralci so svojo nalogo odlično rešili.
Danes sc je slavnost pričela žc davi, v zgodnjih urah. Ob pol 8 sc jc zbrala pred Društvenim domom velika množica občinstva, ki ic formirala velik sprevod na posiojo v Vižmarje, kjer je pričakala goste z Gorenjskega.. Iz bližnjih gorenjskih krojev so gostje prihiteli v St. Vid siccr pretežno na okrašenih vozeh, s kolest in avtobusi, vendar pa jc tudi z. vlakom prišlo mnogo udeležencev, ki so bili na kolodvoru prisrčno ozdravljeni Sprejeli so jih predstavniki Prosvetne zvezr, domači predstavniki, gost špoiir narodnih noš, škofjeloška godba »Lobnik« in drugi. S kolodvora sc jc skozi Št Vid razvil nato proti parku zavoda sv. Stanislava veličasten sprevod. Na čelu sprevoda so korakali najprej fa,nfaristi Prosvetne zveze v narodnih nošah, noto močna skupina krncf-skih fantov v narodnih nošah in na konjih. Ugajalo jc, da so nekatere skupine uvedle zopet star slovenski običaj, namreč, da vodi dva kmetska fanta na konjih dekle v narodni noši, ki koraka med konjema, držeč ju za uzdi. Ogromen je bil odelek kolesarjev na kolesih, okrašenih 7. nagelji, rožmarinom in narodnimi barvami. Sledilo je okoli 30 praporov s praporom Prosvetne zveze in praporom Čitalnice Blaža Potočnika na čelu. Narodnih noš jc bilo v sprevodu nad 300, torej število, ka-
kor ga doseže le malokateri sprevod celo v Ljubljani, kolesarjev pa okoli 400.
V	sprevodu so šli predstavniki Prosvetne zveze, domači odličniki z županom g. K Erjavcem ter z dekanom g. Zobretom na čelu. Mogočen je bil nastop fantovskih in dekliških krožkov. V sprevodu sta šli dve godbi: »Lobuik« in po »Zarja« pod vodstvom g. Dolinarja. Zanimivo skupino v sprevodu so tvorili trboveljski rudarji pod vodstvom člana banskega svetnika g. Kržišnika, vsi v rudarskih uniformah. Prekrasen ie bil pogled na dolgo skupino okrašenih voz z narodnimi nošami. Na čelu ie šel voz, v katerem se je peljal edini še živeči soustanovitelj čitalnice Blaža Po-iočnika, g. Simon j u v a n, ki ie kljub svojim 89 letom še zdrav in čil. 0. Juvan je že takoj po ustanovitvi čitalnice igral nn odru čitalnice, je pa tudi naročnik »Slovenca«, odkar izhaja. V koleseliu so ga spremljali snaha, žena učitelja g luvana ter njeni otroci, vse v narodnih nošah. Tudi naslednji vozovi so nudili pester pogled, bogat barv m dostojne živahnosti, ljubek pa k bil zlasti pogled na 1 skupino malih dečkov in deklic, vseh v narodnih nošah. Med sprevodom sto godbd igrali več koračnic iu himen, fantje in dekleta pa so z navdušenjem prepevali »Hej Slovenci« in himno slovenskih fantov.
Služba božja in prosvetni tabor
V	prostornem paxku pred zavodom se je zgrnila vsa velika množica. Vročina je sicer že pričela pripekati, tod« sleherni k vztrajal do konca. Službo božjo je opravil predsedmk Prosvetne zveze univ. prof. dr. l.ukman, globok govor o pomenu prosvetnega dela prvih slovenskih prosve-titelje pa je imel urednik gosp. K o š i č e k. Med službo božjo je igrala godba »l.ohnik« razne cerkvene pesmi. Vsa množica ie občuteno in iskreno pela pesmi, /nune iz evharističnega kongresa m druge cerkvene pesmi. Petje je vodil ljubljanski stolni dekan dr. Kimovec, radio pa je petje prenašal. tako d« ga je mogel biti deležen tudi sleherni. ki se sicer mi mogel tega slavja v St. Vidni udeležiti Veličasten je bil zaključek službe božje, ko ie množica zapela »Povsod Boga«.
Službe božje in prosvetnega tabora se je poleg že navedenih udeležila tudi cela vrsta raznih odličnikov. Pn Prosvetnem taboru je Prosvetno zvezo zastopal predsednik dr. l.ukman s tajnikom g Zorom, oblasti je zastopal okr. glavar g. Maršič, cerkvene oblasti stolni dekan dr Kimovec, dekan g. Zabrel in druga duhovščina. Navzočni so bilfl tudi vsi krajevni činitelii ter zastopnik številnih prosvetnih društev, sosednjih in gorenjskih občin i. t d
Prosvetni tabor jc začel predsednik čitalnice Blaža Potočnika dr. Baje, ki ic pozdravil vse zbrane, r>o imenu pa razne odličnike. Predlagal ie udanostni brzojavki Nj. Vel kralju Petru II. (burni vzkliki: »Živel kralj Peter lil«, godba zaigra drž himnol, dalje Nj. VK knezu Pavlu (buren živel!) ter pozdravne brzojavke nottanjemu ministru dr. Korošcu (Množica priredi voditelju navdušene ovacije) in nadškofu dT. legliču in škofu dr. Rož-manu. (Ovacije v ponove.)
Naslednn govornik ie bil osnovnošolski referent g. Fran Erjavec iz ftelgradn, ki ic v St. Vidu domačin. Govornik, znan pisatelj, izvrstno pozna slovensko politično in lokalno zgodovino ter je že pred 10 leli izdal posebno knjižico o zgodovini Čitalnice Blaža Potočnika. Iz njegovega krepkega udarnega govora, ki ga žal zarodi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v celoti, navajamo le nekaj glavnih misli:
Ko je prišel dan narodnega vstajenja. Slovenri žal zanj še nismo bili dovolj zreli, da bi ga izrabili, nakar je sledila doba absolutizma. Po vztrajnem prebujevalnem delu naše duhovščine in pičlemu delu prosvet. iiobražencov se je posrečilo, da smn se v drugi polovici preteklega stoletja razvili v enega najbolj naprednih narodov v Evropi. V začetku tega gibanja so stale naše čitalnice in ena najbolj zaslužnih in najstarejših jc bila šentviška. Vse druge čitalnice so propadle, le šentviška še iivi mladostno in živahno življenje. Smernice je dal ze Blaž Potočnik, namreč, da jc delovala vedno v slovenskem, katoliškem in narodnem duhu. Zasluga čitalnice in zavednih katoliških prosvetnih delavcev je bila, da se je St. Vid otresel nemšku-tarstva in se izrekel za Jugoslavijo l. 1918. Narodnjak ni tisti, ki za narod frazari, temveč tisti, ki se trudi za kulturni, politični, gospodarski in socialni napredek naroda. Čitalnica ni zgrešila teh smernic nikoli. Zato more gledati tudi na uspehe in sadove kot ne zlepa kako društvo na Slovenskem. Zato: Vladaj Kristus Kralj srečnemu in svobodnemu slovenskemu narodu v okviru demokratične Jugoslavije!
Drugi slavnostni govornik prof. dr. Karel Capuder je v ognjevitem, toda temeljitem govoru razvijal glaboke misli o bistvu katoliške pro-svete.Prosveta. to je znanost, ki nam daje pravilne odgovore o oddošaju nas do Boga, do njegovega stvarstva, do narave, do razmerja človeka do sočloveka, družine do družine, občine do občine, naroda do naroda in države do države. Prosveta s pomočjo Cerkve in po njenih naukih nam daje edino prave odgovore. Krščanska prosveta bo v prihodnjem letu. točno po znanstvenih izsledkih praznovala 15100-lctnico svojega obstoja, namreč od tedaj, ko je Sv. Duh razsvetlil apostole ter jih poslal v svet, naj uče vse narode Resnice. Krščanska prosveta je visoko dvignila Slovence. Naj nasprotniki trgajo in brišejo krščanstvo, katoliško pro-sveto, naj jo taje, ona ostane vedno zapisana v srcih naroda in vedno vstaja zmagovita. Tudi čitalnica v Št. Vidu je bila zabrisana, poleg nje je bilo na stotine naših slovenskih prosvetnih hramov pri nas zaprtih, toda katoliška prosveta pri nas zopet slavi triumfe. Svoj govor je končal govornik s citatom iz katoliške himne, naj se narod dvigne k svobodi, s solncii in nizkih temin s pomočjo krščanske prosvete. Godba »Lobuik* je nb sodelovanju vse množice zaigrala nato himno slovenskih fantov.
Prof. dr. Bajec je nato zaključil veličasten prosvetni tabor. Sprevod se je nato jxmovil ter se se v močnejšem številu razvil proti meščanski šoli, kjer so narodne noše in občinstvo etvorili veličasten špalir ter pričakovali g. bana. Zastopanih je bilo med drugim 21 deputacij raznih društev, ves občinski odbor, občino Tacen sla zastopala g. Juvan in g. Medved, krajevno JRZ Briški, Štrukelj in Zaletel, gasilsko okrožje Rudolf Arhar in drugi. G. bana sta na meji Št. Vida sprejela in pozdravila komisar zn Zbornico za TOI dr. Logar in okrajni načelnik g. Maršič. Med navdušenjem množice, ki je prirejala živahne ovacije g. banu, eo pozdravili g. bana najprej predstavniki posameznih društev in organizacij, nalo šolski upravitelj g. Leopold K l a d n i k in ravnatelj meščanske šote g. Rudolf Pečjak. Šopke cvetja so izročili g. banu: v Imenu osnovnošolske mladine 11 letna Alhinca B rodni kova, v imenu meščnnsko-šolske mladine Pepca M rakova in v imenu obrtnošolske mladine Viktor Kuhar.
Naročajte
Otvoritev obrtne razstave
S tribune so pozdravili nato g. bana v daljših
l.ovorih župan g. Kari E rjave, dekan g. Zabrel, ki je prosil g. bana še nadaljnje naklonjenosti za Št. Vid in predsednik obrtniSke razstave g. Ivan Vrhovec, ki je obširno govoril o važnosti obrtniškega stanu, med drugim omenjal prihajajoče volitve v Zbornico za TOI, kjer si bodo obrtniki izvolili za svoje zastojmike prave može, svojo resnične zastopnike, se zahvalil g. banu za [»omoč banske uprave ter ga prosil, na otvorl razstavo.
Viharno pozdravljen je prevzel besedo ban dr. Marku Natlačen, ki je izjavil:
Govor bana dr. Natlačena
Gotovo se danes govori in razpravlja o malo-čem toliko in s tako resnostjo kakor o gospodarski krizi. In naravno je to. Saj čutimo danes vsi njene neprijetne posledice. Nobenemu stanu ne prizanaša s svojimi brezobzirnimi in bolečimi udarci. Nešteto (e naših kmečkih domov, ki so je pred nekaj leti lepo uspevali in kfer je še pred kratkim vladalo blagostanje, ki se pa danes majejo in rušijo. Koliko je trgovcev, obrtnikov, ki so jih neusmiljeni sunki sedanje krize vrgU iz ravnotežja, tako, da so vsi njihovi obupni poskusi in napori, da bi zopet vstali, zaman. In delavstvo) Število brezposelnih, ki je v zadnjih lelih tako strašno narastlo, nam priča o težki krizi, ki fo preživlja tudi delavstvo. Pa tudi državni In samoupravni nameščenec ter inteligenčni sloji vobče bridko okušajo posledice splošnega obubožan)« in zmanjšane davčne moči ljudskih mas.
Nič ni čudnega, ako je pri teb razmerah nastopila med narodom potrtost in zmedenost, ako se je pojavila med ljudstvom maloduinost in če je radi tega tu in tam začelo pojemati tudi vesetje do ustvarfajočega dela. Vse to so gotovo naravni pojavi. Toda zavedati se moramo, da so U pojavi za naše gospodarske in socialne prilike škodljivi. Le preveč slišimo godrnjanja in zabavljanja, preveč |e nerazpoloženja in nevolje, premalo se zavedamo, da vodi iz sedanjih razmer v boljšo bodočnost samo pridno, smotreno In složno delo. Ko je naš gospodarski položaj najtežji, tedaj nam je dobre volje, zaupanja t svojo lastno moč, pridnega, vztrajnega in smotrenega dela najbolj treba. Ne bodimo kakor neboglen otrok, ki si sam ue ve pomagati, pa zato samo joka in kriči! Ne pričakujmo, da nam pride pomoč kar iznenada in od kdovekod, brez našega intenzivnega truda in sodelovanja) če kdaj, nam je danes treba veselja do ustvarjejočega dela. Toda zdi se, da zavzema danes malodušnost vse prevelik obseg. Zdi se, da je vse preveliko število onih, ki so izgubili vero v samega sebe in ki zato iščejo opore kakor ras 11 in a-plezalk a- da bi se mogli dvigniti. Mar ni za današnje razmere značilno, da išče toliko mladih ljudi službe pri državnih in samoupravnih uradih, da je toliko ljudi, ki bi hoteli živeti, čeprav samo beraško življenje, na račun javnosti! So to ljudje, ki so sicer po letih še mladi, a po duhu in moči svoje volje že — starci,
ki bi kljub svoji mladosti ie hoteli v hiralnico. Je to gotovo nezdrav pojav, ki ga je treba izlečiti s tem, da vrnemo tem ljudem vero v samega sebe in ▼oselje do samostojnega ustvarjajočega dela.
S tega stališča je obrtna razstava, ki jo ot*«r-jamo, razveseljiv dogodek. Tudi obrtnikom, ki so se potrudili, da pokažejo na tej razstavi javnosti najboljše, kar zmorejo, gospodarska kriz« s svojimi udarci ne prizanaša. Toda čim teZje so razmere, v katerih morai delati, tembolj morai napeti svoje sile, tembolj skušati uporabiti vse tehnične pripomočke, ki ti jih nudi sedanji čas, da premagal vse težave, da si kljub vsemu zagotoviš obstanek in napredek. S tega stališča je ta razstava veselo znamenje, znamenje zdravja, znamenje dobre volje, ki hoče kljub vsem težavam io oviram vztrajati in napredovati.
Od srca čestitam prirediteljem in razstavljal-cem, ki so na tej razstavi udeleženi, k lepim uspehom in iskreno želim, da bi institucija šentviške razstave ostala trajna in da bi mogli od leta do leta zaznamovati čim lepši napredek.
Našo javnost pa opozarjam na odlične proizvode naših domačih obrtnikov, ki v ničemer ne zaostajajo za mnogo dražjimi izdelki, ki nam jih nudi inozemski trg. Podprimo plemenito prizadevanje svojega domačega obrtnik« po čim višjem spopolnjenju s tem, d« kupujemo s*mo pri domačem obrtniku!
Proglašam, da je razstava s tem otvorjena.
Učinkovite besede g. bana so vžgale množico, ki je prirejala ponovno viharne ovacije. Nato si je g. ban ob spremstvu odličnikov ogleda! razstavo, ki zavzema vse veliko poslopje meščanske šole v St. Vidu. Razstavilo je 48 mojstrov in podjetij, v glavnem seveda pohištvo. K opisu razstave se še vrnemo. V isitem poslopju je tudi razstava izdelkov učencev meščanske šole in razstava živali rejcev malih živali, ki ao jo priredili rejci iz Tacna. V njihovem imenu je g. bana pozdravil predsednik g. Ivan Novak.
Omeniti moramo tudi, da se je otvoritve te razstave udeležilo veliko število obrtnikov iz drugih kraijev, zlasti iz Ljubljane. Združenje mesarskih obrti za dravsko banovino je zastopal predsednik g. Ivan Novaik.
Sprejem novomašnika
Prisrčen sprejem so šentviški fantje in dekleta priredili ob pol treh popoldne g. Vinku Z a I e t e 1 u, sinu uglednega šentviškega trgovca in posestnika g. Franca Zaletela. G. Vinko Zaletel je bil danes posvečen v mašnika. Na meji občine so ga fantje pozdravili na konjih in na kolesih ter ga spremili v cerkev, kjer so ga pričakovali že starši, dekan g. Zabret in drugi. G. Zaletel je takoj opravil lita-nije, novo mašo pa bo daroval prihodnjo nedeljo.
V	Št. Vidu je bilo na ta dan postavljenih mnogo visokih mlajev in slavolokov, ki so proslavljali prosvetno misel, nekateri pa pozdravljali novomašnika.
V	čast prosvetnemu taboru, g. banu in novomašniku *o pokali ves dan topiči. Popoldne se je razvila prisrčna ljudska zabava, pri kateri je bilo uprizorjeno tudi ^štehvanje« na koroški način.
Murska Sobota. 5. julija. ;
Slovensko Prekmurje je danes dokazalo, da je res slovensko. Bajke, ki so se neprestano raz-našale med slovenskim narodom o prodiranju mačkovstva na Slovensko, so se danes razblinile v nič, tako v Murski Soboti kakor tudi v Lendavi. Ogromno navdušenje silnih množic, ki so se zbrale na obeh shodih, je potrdilo, da so Prekmurci še vedno zvesto v taboru slovenskem in v taboru dr. koroščevem.
V Murski Soholi
Triumfalna pot ministra dr. Kreka f>o Prekmurju se je pričela davi s shodom v Murski Solioti. Mesto je bilo v slavnostnem razpoloženju, vsa poslopja v zastavah in cvetju, na ulicah pa živahno, da že dolgo ne tako. Da, celo z madjar-ske in avstrijske meje so prišli poslušat slovenskega ministra. Minister dr. Krek se je pripeljal dopoldne ob tO v Mursko Soboto v spremstvu tajnika JRZ Marka Kranjca. Pred Kmetsko posojilnico mu je ljudstvo priredilo prisrčen sprejem. Prvi ga je pozdravil predsednik okrajne organizacije JRZ banovinski svetnik Bajlec. Navzoči so bili okrajni načelnik Lijx>vSek, okoliški župani, nadalje banski svetnik Bačič, nadrabin dr. Roth. vodja semenišča Cigilt in mnogo drugih odličnikov. Poleg teh je [»ozdravila g. ministra skupina prekmurskih akademikov in bogoslovcev, ki jo je minister dr. Krek radostno sprejel in sc z njo dolgo časa razgovarja! o prekmurskih problemih. Nato je minister sprejel nekatere osebnosti, nakar se je j>odal v sprevodu z godlio na čelu na zborovališče, ki je bilo na dvorišču hotela -Krona«. Nad 2000 ljudi, samih krepkih prekmurskih mož in fantov, je napolnilo ta prostor.
Prvi je pozdravil zborovalce z govorniškega odra banski svetnik in predsednik okrajne organizacije JRZ Bajlec. Predlagal je, da se odpošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natla-čenu. Potem je dal besedo ministru dr. Mihi Kreku, ki je pričel svoj govor takole:
Govor ministra dr. Kreka
Predragi! Predvsem prihajam med Vas, da Vam prineseni pozdrave voditelja dr. Korošca (Burni živijo-vzkliki), drugič pa, da se z Vami prav po domače jiogovorini o vseh problemih ter da Vam pojasnim razna vprašanja. Prišel sem, da se Vam zahvalim za Vašo vztrajnost in za Vaš jio-gum, ki ste ga ohranili v času najhujšega preganjanja, ko ste bili zatirani, zapirani, pretepanj, pa ste vkljub temu ostali zvesti slovenskemu narodu, zvesti voditelju dr. Korošcu. Ta zvestoba in ta jeklena edinost je tista moč, ki jo imamo mi Slovenci in ki nam je v korist. Mi smo majhen narod. komaj nekaj nad milijon nas je, pa še ta milijon so raztrgale iti razdvojile mirovne jiogod-be. Tn peščica pa, ki je ostala v svoji lastni narodni državi, je dolžna, da varuje lefMito slovenske domovine, da bo mikavna za vse one. ki je uživati ne morejo. Delati moramo, da bodo vsi Jugoslovani, Hrvatje in Srbi čutili za naše odtrgane brate isto, kar čutimo mi. Zato moramo delati takšno politiko, ki bo čimbolj zadovoljila naš narod, ki ho vzbudila ljubezen do vsega onega, kar se sploh slovensko imenuje. Zaradi tega mora vsakdo, ki je sin slovenske matere, biti |iristaš enotnega siovenstva, da ho predstavljal ono gonilno silo, ki bo v skrajni sili zalegla. Zato je tudi res največji greh nn slovenskem narodnem telesu razbijati slovensko enotnost in razdvajanje vrst slovenskega ljudstva, ki po svojem i bistvu eno in isto čutijo.
' V svojem govoru je nato razložil potek dogodkov pred kresno nočjo lanskega Icla. Našli smo prazne blagajne, na drugi strani pa obubožane
Min. dr. Krek v Prekmurju
davkoplačevalca. Gospodarsko življenje je v vseh petih letih popolnoma propadlo. Projiadli so denarni zavodi, izginil je zaslužek, brezfioselnost pa je narasla. Na ich razvalinah smo morali pričeti graditi znova. Pet let nismo smeli govoriti, da se nahajamo v krizi, da nas dušijo gospodarske razmere. Ko smo zgrabili -za delo, smo v teku enega leta dosegli, da se je možnost dela in zaslužek zvial za 40 do 100 odstotkov napram lanskemu letu. Gos|iod minister je nato govoril o delavskem domu v Murski Soboti, ki bo stal 1,200.000 Din. Na hanovinskih cestah se trošijo stotisoči dinarjev, [»opravljajo se ceste, jiostavljajo novi mostovi čez Muro in prekmurske jiotoke, regulira se Mura. To so številke, ki gredo v milijone, ki se bodo investirali v Prekmurju. Tudi za bolnišnico so vsa pripravljalna dela in sredstva že na razpolago in ta bolnišnica bo imela 250 j>ostelj.
Sedaj pa hočem odgovoriti še na nekatera važna vprašanja: Zakaj je dr. Korošec v vladi? Ali ne bi bilo bolje, da delamo v vseh okrajih politiko dr. Mačka? Propaganda dr. Mačka sega v našo hišo, zato mi je dolžnost, da povem, kaj nas vodi na naših potili. Naš interes je samo takrat zavarovan, kadar smo vsi Slovenci zbrani okrog enega programa, okrog enega voditelja. Dokler smo eno, nekaj zaležemo, če se razcepimo, nas nikjer ne bo nič. Mi smo Slovenci! Mačkovo gibanje pa je hrvatsko narodno gibanje. To je glavna točka njegovega programa. Ni res, če vam govorijo, da Mačkovo gibanje ni izrazito hrvatsko gibanje, ampak splošno kmetsko gibanje. Mi smo slovensko narodno gibanje, zato vodimo mi Slovenci slovensko politiko, Hrvati pa naj vodijo svojo hrvatsko. Mi si želimo močno in trdno državo. Vsi Jugoslovani to želimo, zato pa tudi želimo, da bi Slovenci s Hrvati živeli v medsebojnem spoštovanju.
Za ministrom dr. Krekom je govoril tajnik JRZ Marko Kranjc, ki so ga poslušalci pozdravili zelo navdušeno ter sledili njegovim izvajanjem z največjo pozornostjo. Shod je bil nato zaključen iii bo Murska Sobota ta dan štela med eno svojih velikih doživetij.
V Dolnji Lendavi
Dolnja Lendava, 5. julija.
Vsa pot ministra dr. Kreka iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo je bila jiodobna triumfu. Vse vasi, skozi katere se jc vozil slovenski minister, so bile okrašene z zastavami. Lep je bil sprejem v vasi Dolnji Lakoš. Skupini konjenikov in kolesarjev sta napravili špalir ministru dr. Kreku ter nato pred avtomobilom odšli v Dolnjo Lendavo. Nad vse lep pa je bil sprejem v Dolnji Lendavi. Na tisoče ljudi je bilo zbranih po ulicah, kjer se je vozil minister, in delalo šjialir. Pod mogočnim slavolokom, ki je hil postavljen čez eesto^ so pričakovali ministra predstavniki oblasti z županom B a č i č e m na čelu. Hčerka dr. Klara, mala Ti lica je izročila ministru šopek cvetja in ga jiozdravila, nakar mu je glavar dr. Brati na predstavil vse prisotne odličnike.
Shod je otvoril v imenu JRZ predsednik okrajne organizacije dr. Klar. Na trgu je bilo zbranih okrog 3000 ljudi Poslane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru. dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu.
Nato je takoj dobil beeedo dr. Krek, kateremu pa so takoj vpadli v besedo trije komunistično navdahnjeni mladeniči, vendar pa jih je g. min. takoj osmeši1 in osramočeni so morali vztrajati mladeniči do konca med množico ter poslušati celo zborovanje. Odločen nastop ministra je silno navdušil. Minister Krek je v nadaljevanju svojega govora v glavnem ponovil misli, ki jih ie razvijal v Murski Soboti in ki so tudi tukaj vžgale in povzročile velike manifestacije vladi in voditelju Slo-| vencev dr. Korošcu
Šahovski turnir v Ljubljani
Ljubljana, 5. julija.
V	današnjem petem kolu je bila najprej končana partija med Sorlijem in Berčičero. Berčič se je dal zavesti v otvoritvi na rop jiešca, ki se pa ni obnesel in Šorli je z močnim napadom elegantno odločil partijo v svojo korist. Lešnik se proti C. Vidmarju ni dobro razvil in je prišel v nekoliko slabšo pozicijo. C. Vidmar pa potem ni dobro nadaljeval in nastala je končnica, ki je vodila do remija. Singer je prišel v partiji a Klanjščekom v prednost, jxizneje pa je napravil napako in jo Klanjšček dosegel boljše izglede. V kritičnem trenutku pa Klanjšček ni našel pravega nadaljevanja in Singer je odločil partijo v prostim pešcem. Marek je igral proti Cibicu otvoritev nezdravo in prišel v slabšo pozicijo. V nadaljevanju se je pa Cibic pričel spotikati, porabil ogromno časa in prišel v slabšo pozicijo, združeno z veliko časovno stisko. V težki poziciji je moral igrati kolikor mogoče hitro in je izgubil figuro, kmalu nato pa še spregledal damo. Huda borba je bila v partiji Šiško in Preinfalkom. Partija ni bila dolgrana, nekoliko boljše izglede ima j>a Ši.ška. Weiss je dobil proti Kranjcu točko brez igre, ker je Kranjc, kot smo že poročali, moral izstopiti iz turnirja. Stanje po petem kolu je naslednje: ŠiSka 4 (1), Šorli 4, Marek in inž. Weiss 3 in pol, Lešnik 3, Singer in C. Vidmar 2 in pol, Preinfalk 2 (1), Berčič 2, Cibic 1 in pol, Klanjšček pol in Kranjc 0. V šestem kolu igrajo: Klanjšček - Berčič Preinfalk - Šorli, inž. Waiss - Šiška. Vidmar - Kranjc, Marek - Lešnik in Singer - Cibic.
Poštarskega okrevališča na Pohorju ne bo
Maribor, 4. julija.
Združenje poštnih uslužbencev v Belgradu, v katerem so organizirani vsi poštni uslužbenci v državi, dobiva letno 4 petine od 1 odstotka dobička Poštne hranilnice v zdravstvene svrhe uslužbencev. Ta fond se zbira že več let ter je narastel na lepo svoto preko 1 milijon Din. Leta 1933. se je na poštarskem kongresu v Splitu sklenilo, da se iz fonda osnujejo tri okrevališča za poštarsko osobje in sicer eno v Sloveniji, eno v Srbiji, tretje v Dalmaciji. Pred dvemi leti se je na podlagi tega sklepa osnovalo okrevališče v Kaštel Lukšiču pri Splitu, ki je bilo otvorjeno letos meseca maja, lani se je kupilo v Vrnjački banji v Srbiji posestvo z zgradbo za 360.000 Din, ki se sedaj preureja, dravska sekcija poštnih uslužbencev pa je dobila lani na kongresu v Arangjelovcu nalog, da predlaga, kje naj se v Sloveniji postavi višinsko okrevališče. Določen je bil na omenjenem kongresu tudi znesek 353.000 Din za nakup posestva in jiostuvitev zgradbe. Naši poštarji so se sjx>razu-meli, da se postavi to okrevališče na Pohorju.
V	ta namen je bilo letos kupljeno takozvano Petkovo posestvo na Pohorju, ki leži kakih 100 m jv>d Pohorskim domom. Preko tega posestva vodi Pohorska cesta k Mariborski koči in Pohorskemu domu. Komisija Združenja si je posestvo ogledala ter nakup odobrila. Mariborski pododbor pa je dobil nalog, da pripravi fiotrebne načrte za zgradbo. To se je izvršilo, načrti so bili predloženi in tudi že odobreni. Predvidena je spredaj dvo-, na zadnji strani pa enonadstropna velika stavba, v pritličju zidana, v nadstropjih pa po gorskem sistemu izdelana iz kladnib sten. V zgradbi je v pritličju jedilnica, velika kuhinja s pritiklinami, v nadstropjih pa 16 sob s 27 posteljami. Optoma je najmodernejša — elektrika, topla in mrzla voda v vsaki sobi, kopalnice, centralna kurjavjvoftofeg hiše je posestvo 20 oralov z lastno ekonomijo, kar bi zeio pocenilo vzdrževanje.
Ujirava Združenja v Belgradu pa ni izrabila dobljenega pooblastila ter ni nakazala denarja za gradnjo, pač pa je vso stvar zavlekla do letošnjega kongresa, ki je bil 14. in 15. junija v Sarajevu. Na kongresu se je prvega dne na posvetovanju delegatov z 32 proti 3 glasovom sprejel sklep, da se z gradnjo poštarskega okrevališča na Pohorju takoj začne. Naslednjega dne, ko je bila na dnevnem redu tudi gradnja okrevališča v Skradu (Gor. kotar) ter sanatorija v Kasindolu pri Sarajevu, pa je neki nedelegat stavil predlog, naj se vsa že kupljena okrevališča enostavno prodajo, izkupiček pa naj se naloži v novoosnovanem bolniškem fondu v Belgradu. Na čuden način je bil ta predlog sprejet s 17 proti 14 glasovom. Na ta način bi propadlo tudi okrevališče poštarjev na našem Pohorju, prodati pa bi se še morala okrevališča pri Splitu in v Vrnjački banji. Naravno, da so zlasti slovenski delegati protestirali, vendar je bil predlog brez debate sprejet.
Ozadje tega je čudno. Kakor izvemo, je sedanja uprava Združenja proti gradnji okrevališč, ker bi rada imela vso znatno imovino zopet v Belgradu. Vzroki so jasni. Glede bolniškega fonda se je na kongresu sam minister za jx»šte izjavil, naj bi se osnoval po vzorcu fonda železničarjev, priznal pa je tudi, da je nujnejše, da se zgrade poprej okrevališča, zlasti okrevališče v Sloveniji ter sanatorij na Kasindolu, za kar so sredstva že itak na razjx>lago.
Kakor je razvidno, je bil sklep občnega zbora izvršen proti volji ministra. Slovenski delegati so vložili proti sklepu pritožbo. Sklep je pravno neveljaven, ker določa pravilnik, da mora biti vsak predlog 10 dni pred občnim zborom predložen upravi, kar pa ta predlog ni bil. Zaradi tega je upati, da bodo delegati iz Slovenije uspeli s svojo pritožbo in da bomo vseeno dobili na Pohorju poštarski dom, ki je slovenskemu poštnemu osobju nujno potreben za okrevališče.
Brezposelni rešil potapljajoče se dekle
Ljubljana, 5. iulija.
Danes popoldne sta se kopali na Savi, nasproti izliva Gameljščice, dve 15 letni deklici, doma iz bežigrajskega okraja. Ena deklica se je pri plavanju spustila preveč v drveče valove, ki so jo zagrabili ter potisnili v vrtinec, ki jo ie že pogoltnil. Od številnih kopalcev se nihče ni upal spustiti za deklico ler je že kazalo, da bo dekletce izginilo pod vodo. Tedaj pa je skočil v vodo brezposelni ključavničar g. Medvešček ter krepko plaval za izginulim dekletom, dokler ga v resnici ni našel ter j po napornem plavanju potegnil iz vode. G Med-I zasluži zato v zpesnanrije,- bfskp umlhw umnim ! vešček je rešil dosedaj že več oseb iz Save in zasluži zato vse priznanje. Še bolj prav pa bi mu prišlo, ako bi se kdo spomnil tega požrtvovalnega mladeniča in mu preskrbel službo. Na drugi strani | pa bi bilo tudi svetovati staršem, naj mladih deklet I brez nadzorstva ne pošiljajo samih kopat, ker so izpostavljene raznim nevarnostim,
JRZ Marko Kranjc, za njim f»a sivolasi vodja prekmurskih Slovencev g. Klekl, ki je izročil lepo belo zastavo vasi Žižki za zvestobo, ki so jo 15 let ohranili katoliškim političnim načelom in dr. Anionu Korošcu.
Nato je predsednik krajevne organizacije dr. Klar zborovanje zaključil, minister dr Krek pa je nato sprejemal deputacije. s katerimi se je raz-uovarjal o nujnih jiotrebah Prekmurja.
Nedeljski šport
Tako ie prav!
V zvezi z notico v »Poricd. Sk>v.« z dne 2. jun. t. 1. »Ali so to športniki«, vljudno sporočamo, da smo izvedli obljubljeno preiskavo, v kateri smo dognali, d« sta na don 31. maja t. 1. igrala nogo-netno iekmo v Mengšu domači SK Mengeš z SK Istro iz Ljubljane. Igralci, ki so se nedostojno vedli na postaji, so pripadali športnemu klubu »Istri« iz Ljubljane. V smislu naših pravil in pravilnikov smo kaznovali SK Mengeš, ki ga za nedo-itojno vedenje članov drugega kluba ne zadene nobena krivda, samo s primerno globo, ker ni prijavil svoje lekme nam, SK Istro smo pa predlagali z motivajico, da je z omenjenim nastopom škodovala ugledu in koristim nogometnega športa, Jug. nogom. zvezi v Belgradu v črtanje iz članstva. 5 Jem bo klubu, v kolikor bo JNZ pristala na noš
predlog, odvzeta možnost, dn v bodoče Se igra z organiziranimi klubi. — Sporočamo gornje »n beležimo z odličnim spoštovanjem Ljubljanska nogometna podzveza.
Ljubljanski nogometni podzvezi se v imenu vsega, športu naklonjenega in za pravi šport navdušenega slovenskega ljudstva zahvaljujemo zo njegove ukrepe, ki so slovenskemu športu v časi in ki bodo z radikalno odstranitvijo nezdravih tvorov obranih naši slovenski mladini sloves srčne omike, noši lepi Sloveniji Pa zgled kulturne zemlje.
jubilej v Novem mestu
Novo mesto, 5. julija.
Ni se še poleglo svečano razpoloženje novo-meščanov ob priliki otvoritve obrtno-gospodarske ia umetnostne razstave, ie je prebivalstvo zajela slavnost iubilejne proslave novomeških gasilcev. Ta proslava ie dala nekak povod tudi razstavi, ki naj nekako dokument&rično poudari ne samo ljubezen do bližnjega, ki je temelj gasilske organizacije, ampak delo našega slovenskega ljudstva, tako da mu bodo ti slavnostni dnevi pogonska sila za bodoče napore in porok lepše bodočnosti.
Novo mnto se zaveda važnosti takšnega jubileja, zato j« v teb vprašanjih izkazalo vso ljubezen m priznanje možem, ki so pripravljeni vedno in povsod izpolnjevati geslo: »Na pomoč!« Sinoči ie
bila bakljad*. Po solniaem jutru pa je novomeška godba zaigrala budnico. Točno ob 10 se je pričela sv. maša. Gasilci in meščani so napolnili obširm trg do zadnjega količka, pred oltarjem pa so sedeli zastopniki z odposlancem Nj. Vis. kraljeviča Tomi-slava na čelu. Prošt Karel Č e r i n jt v jedrnatih besedah imel slavnostno pridigo. Po pridigi ie blagoslovil nov prapor, ki ga je daroval gasilski četi Nj. Vis. kraljevič Tomislav. Po blagoslovitvi eo govorili še razni odličniki in zastopniki bratskh gasilskih čet. S slavnosti je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, knecu-namestniku Pavlu in ministru dr. Rogiču. Sledil je defile kakih 1000 gasilcev t S godbami in 15 zastavami na čelu.
Na slovenski zemlji — nemški gospodar
BSK : Ljubljana 3 s i (O : 0)
Belgrad, 5. julija, m Prvenstvena tekma med BSK tn SK Ljubljano se je odigrala danes na igrišča Jugoslavije, ker je pristojna komisija prepovedala uporabo tribun na BSK-ovem igrišču. Tekma je prisostvovalo nad 2000 gledalcev.
Slaba taktika Ljubljančanov.
Moštvo SK Ljubljane je položilo danes svoj izpit. Igra te potekla s tehnično in lerensko nad-močjo Belgrajčanov, ki so neprestano napadaili nasprotnika. Toda izvrstna Logair im Bertoncelj sta skoraj vedno uspešno intervenirala. Gostje so se sploh izkazali. Kajti tudi krilska vrsta je daleč presegla pričakovanje publike, ki je siceT računala, de bodo imeli Belgrajčani z Ljubljančani nrlahek posel, ki pa kljub temu ni pričakovala, do bodo nudili Slovenci tako dober in uspešen odpor Napad SK Ljubljane ie prišel do žoge boli redko, čemur je vzrok to, da ni bilo pravilne zveze med njim m krilskima linijama m da ic Ljubljana napadla preveč preko desnega krila, mesto preko izvrstnega Zemljiča, ki je česlokTal stal na terenu nepokrit. Se) v drugem polčasu je Ljubljana menjala taktiko in bolj zaposlila odličnega Žemljica ler napadla preko njega.
Repotočnik slrelja prvi gol.
Do tridesete minute je bila Ljubljana enakovreden nasprotnik drž prvaku. Nagiada za požrtvovalno igro je padla v 20. minuti, ko je Bertoncelj II poslal žogo Zemliiču. ta pa io je takoj vrnil Repoliču, ki je iz daljave kakih 14 metiov neubranljivo zatresel v tmežo. Publika ic navdušeno
pozdravila lep uspeli gostov. Ta prvi gol je bil brez dvoma posledica sijajne in hitre ter nizke kombinacije pred golom. Zoga je švignila med omenjenimi igralci semintja, predno so se Belgrajčani zavedli, r>a se je že stresla mreža.
Smola pri drugem golu.
Po 38. minuli pa »e BSK zaigral svoj običajni finis. Moša je ustrelil na gol, žoga je zadela po nesrečnem naključju Kokaujo v roko ler so odbila v mrežo. Bilo je to lako bliskoma, da je bila vsaka obramba s strani vrntaria nemogoča. Ta tako nepričakovani neuspeh je Ljubljančane vidno depri-miral. Ljubljana jc začela popuščali... Samo minulo kasneje jc Moša dobil žogo od Glaseria, jo oddal naprej Tirnaniču, ki se je zakadil proh golu, potem pa nenadoma vrnil žogo Marjanoviču, ta pa je iz daljave kakih 15 metrov poslal neubranljiv strel v mrežo ter s tem dosegel drugi gol za RSK. V 40. minuti pa ie Glišovič iz daliavc 18 m dosegel žc tretji gol. Za lem je igro končala s slalno nadmočjo Belgrajčanov
Od Ljubljančanov zaslužijo posebno pohvalo Logar, ki jc fenomenalno branil najtežje slrele, ter Bertoncelj I. V napadu pa je bil izvrsten pravzaprav le Zemljič. ki je neprestano prodiral. Ostali pa žal niegovega podajanja niso znali primerno izkoristili.
Dočim je BSK nastopil v svoji kompletni prvi postavi, je Ijjuhljaria nastopila s sledečim mo-šlvom: l ogar,. Jug, Bertoncelj I. Kukanja, Sočan, Lah II, Rertonrelj II. Lah I, Repotočnik, Jež in Zemljič. Podrobnejše prwočilo o tekmi bo objavil današnji »Slovenski dom«.
Kolesarske tekme za olimpijado
Zagreb, 5. julija, b. Danes so bile v Zagrebu izbirne kolesarske tekme za Olimpijado, na katerih so bili doseženi sledeči rezultati:
Prosinek Avgust iz Brežic, Man zagrehške-ga kluba HKB, ki je pred 8 dnevi osvojil državno prvenstvo. Prevozil je 100 km v času 2:42:18, torej y aoRovprečno hitrostjo 37 km na uro. S tem je dokazal, da je pravi reprezentant za Olimpijado.
2.	Gartner Franc (Ljubljanica) 2:50:38, povprečna hitrost 37.17 km na uro.
3.	Pokupec Josip (Gradjanski, Zagreb) 2:51:11.
4.	Ivkovič Drago (Gradjanski) 2:52:01.
5.	Redelli Danilo (Fortuna, Belgrad) 2:52:34.
6.	Valant (Hermes, Ljubljana) 2:53:12.
lHariborski spori
Maribor, 5. julija.
Zaključek mladinskega lekmovanja.
Danes s^je na Stadionu odigrala zadnja mladinska prvenstvena nogometna tekma med SK Železničarjem in ISSK Mariborom.
Igra je bila na momente prav lepa in zanimiva. V prvi polovici so prevladovali Mariborci ter je izgledalo, da bodo zmagali ler na ta način osvojili prvenstvo. Toda drugi polčas je Železničar ostro pritisnil. Včasih so bili vsi igralci Zelcz. na polovici Maribora. Tekma je končala z zasluženo zmago Železničarja 4:2 (1:2). Sodil jc dobro g. Bizjak.
S to zmago si je mladina Železničarja osvojila prvenstvo ter lep prehoden poka Okrožnega odbora LNP. Drugi je ISSK Maribor, tretji pa Rapid.
Nedvomno bi mnogo koristilo razvoju nogometa in interesu za istega med mladino, če bi Ljubljanski nogometni podsavez razpisal prvenstvo mladine LNP, v katerem bi imeli pravico so-
7.	Faninger Rruno (Mariborčan za Gradjanski, Zagreb) 2:55:34.
8.	Oblak Janko (Vrhnika) 2:56:06.
9.	Vanek Anton (Gradjanski, Zagreb) isti čas.
Po tekmovanju so bili vloženi protesti, toda
samo proti slovenskim tekmovalcem. Vendar je uspelo zastopniku ljubljanske podzveze g. Maver-ju, da je z odločnim nastopom preprečil diskvalifikacijo slovenskih tekmovalcev zaradi neupravičenih obtožb.
*
Zagreb, 5. julija, b. Ferenczvarosz : Zagreb 4:2 (2:2).
Zagreb. Gradjanski : Ferencvaroš 1:1 (1:1).
delovanja prvaki posameznih mest (Ljubljana, Maribor, Celje itd ). Finančno kritje za to tekmovanje bi se tudi lahko našlo. Nekaj bi vrgle lekme, nekaj bi radi prispevali sodelujoči klubi, nekaj pa ludi podsavez s svojimi prispevki.
Teniški prvak Cramm v Berlinu
Berlin, 5. jul. b. Davi je prišel iz Anglije v Berlin nemški teniški prvak von Cramm, ki so ga na kolodvoru prisrčno pozdravili njegovi prijatelji in športniki. Von Cramm je malo šepal. Na vprašanje, ali bo igral v Zagrebu, je odgovoril, da bo igral, četudi bi moral igrati z obvezami. Dejal je, da si je mišice samo pretegnil in da niso natrgane in upa. da bo okreval. Sicer pa bo takoj vprašal za nasvete zdravnike. O Paladi in Punčecu se je izjavil, da sta to izvrstna igralca, i ki sta v Parizu zasluženo zmagala. Upa pa, da bodo Nemci v Zagrebu odnesli zmago. Von Cramin bo bržkone odpotoval v Zagreb že v sredo do-1 poldne.
Maribor. 5. julija.
Prva številka »Slovenske Slraže«, ki ie izšla za praznik sv. Cirila in Metoda v nakladi 100.000 izvodih, da se razprodaja sirom vse slovenske zemlje prinaša bogato narodnool>rombiio gradivo. Prinašamo samo kratek izvleček o razmerah na severni meji, ki jih opisuje »Slovenska Straža«.
Tujci silijo k nam čez mejo. Kat lepih posestev po Slovenskih goricah, po Prekmuriu in Pohorju je v nemških rokah. Ob severni meji jih Ncmci v zadnjih letih kar naprej kupujeio. Nemčurslva še davno ni konec. Se so Slovenci, ki se jim namščina bolj imenitna zda, kakor slovenski niatcrni jezik. Po zraku prihajajo v radio-aparale vabltivi hi-flerijanski klici. Vera v Hitlerja ic zašla cek> v naše slovenske hribe. Nemški visokošolci hodijo brenkaje po našj zemlji ler predejo mrože od Nemca do Nemca. V Mariboru je 5/ hudih hillor-jancev in 16 neumornih agitatorjev za avstriisko fronto! V konjiškem in sloveniebistriškem okraju je 0 agilatoriev za llillerta tn 2 za Avstrijo, v ptujskem okraju in po Slovenskih goricah je 36 /agci-zenih agitatorjev za Uitlerm in 3 /a Avstrijo, v Me žiški dolino so štirje vneti agitatorji za lliller ja m 2 za Avslrijo, v ircarenberškem okraju so 3 vneti agitatorji zo Hitlerja m 2 goreči hitlerjanki
V gornjeradgonskem okraju je bilo po osvo-boienju okoli ene četrtine zemlje v nemških rokah (26 odstotkov), danes jo ie skoraj polovica (44 odstotkov). — V slovenjebislriškem okraju so prešla iz slovenskih v nemške roke: lela 1930 tri zemljišča, Icla 1932 dve, leta 1935 pa cclo 15 zemljišč. — V Pluju jc prodala 1. 1930 Mestno hranilnica Franku Andreju in Mildi posestvo za 120 000 Din, Cucek evangeljski cerkvi posest /n 200 000 Din, občina Ptuj Weselv Pavli za 10.000 Din. I rla
1931	Motiašič Sl.irklu Leopoldu /.a 75.000 Din; Icl.i
1932	Pclovia Fuchs Don z Dunaja posesl za 120
lisoč Din m Krakeriu RudoMu za 197.000 Din, Mn-liorič An m Erneslu za 200.000 D»n No Remšniku je prešlo 12 posestev v nemške roke.
V	Lokavcu je 29 nemških gospodatjev (od leh 7 inozemcev), v Rožcngrundu jc 17, v Sčavnici 3. v Droženvrhu 2 nemška posestnika Nemci-ino-zemci, ki imajo posestva na tej in tvi oni siraoi meje, so: v Krihenbergu 1, v Krembergu 6, v Le-dineku 2, na Krivem vrhu 3.
V	Mariboru in mariborskem okraju ic okoli 150 slovenskih družin, ki ncnvškutarijo Med len« so celo take, kalerih očetje so v državm službi Nekaj je tudi lakih, ki rfoliinnašijo. V slovenjegruš-kem okraju ie 5 sloveli, družm, ka nemikutarijo.
Pri Sv. Ani v Slov. goricah je po vojni dalo poleg 17 Nemcev tudi 9 Slovencev napraviti nemške napise na grobovih.
V	mariborskih indiistraskih podietiih ie med tuiimi uslužbnc) 32 takih, ki zaslužijo od 4 do 9 tisoč mesečno. II še takih, ki zaslužijo še več Vsi h uslužbenci so nemške narodnosti Slovencu suh kruh, tuicu potico in pogačo!
Tako »Slovenska Stroža« To-le pa pripišemo še mi:
Vsi ti lutlenevski agitator«, v v ti stebri nem-štva na severni meji »o tuli in so še danes v ogromni večim pristaši |NS ter so bih v dobi njenega režima glavni nosrtelji tega režimo in nasi-1+a! V dol>i |NS režima ie prešlo največ slovenskega imetja v nemške roke, v dotu tega režima se ie nemoteno razpasla hitlerianskn propaganda na severni men. Nemškim, hrtlerianskim agitatorjem se zaradi protinarodnega. naravnost veleiz-dajalskega dela m skrivil mil las, pač pa ir režim preganjal zavedne Slovence, nosrtehe borbe proti nemški inva/ip — zaradi »protidržavnega« delovanja' To m več ironija, lo te /ločin, ki gn ie INS zagrešila na slovenskem narodnem telesu!
Belgrajske vesli
Belgrad, 3. jul. m. Ker je trgovinski sporazum s Turčijo, ki je bil sklenjen leta 1934, bil odpovedan 19. junija letos, bodo pogajanja radi sklenitve nove pogodbe ob priliki predstoječega zasedanja gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma 10. julija na Bledu.
Belgrad, 3. jul. m. Kmetijski minister je odobril podjioro 20.000 Din Dirkalnemu društvu v Turnišču pri Ptuju.
Belgrad, 3. jul. m. Prestavljen je na pošto v Benkovo Josip Uršič iz Drniša.
Belgrad, 3. jul. m. Radi izredno kalne savske vode je belgrajski vodovod prenehal črpati vodo iz Save. Radi tega se v Belgradu čuti že dva dni sem precejšnje pomanjkanje vode, ki bo trajalo še nekaj dni.
Belgrad, 3. jul. m. Finančno ministrstvo je izdalo načrt uredbe o računovodstvu in blagajniški službi pri banskih upravah.
Budva, 3. jul. m. Nj, Vel. kralj Peter II., ki 6e nahaja na počitnicah v Miloceru, je sprejel v avdi-enco šest ameriških dijakov, ki so sem prišli radi tega, da kralju kot delegati svojih univerz poročajo o pripravah za priljubljeni šport basbal.
Belgrad. 3. jul. m. Danes popoldne je divjalo strahovito neurje v Belgradu in po vsej Vojvodini, ki je povzročilo veliko škodo na polju. Silen veter je potrgal vse telefonske žice je bila radi tega telefonska zveza tudi med Ljubljano in Belgradom do pozne večerne ure prekinjena
Belgrad. 4. jul. m. Na svoji zadnji seji je nadzorstveni svet Poštne hranilnice pretresal med drugim tudi predlog ravnateljstva v Ljubljani, naj bi se tamkaj za stanovanja uradnikov podružnice Poštne hranilnice odkupiln neka stavba, ki se sedaj gradi. Nadzorstveni svet je tu predlog zavrnil z obrazloiitvijo. da bo Poštna hranilnica zgradila v Ljubljani stanovanjsko poslopje sama, in sicer takšno, ki bo odgovarjalo vsem potrebam uradni Stva, ki bi reflektiralo na stanovanja. V to svrho
namerava Poštna hranilnira investirati nekaj milijonov dinarjev. Zaradi tega je nadzorstveni svet sporočil ravnateljstvu v Ljubljano, naj to vprašanje temeljito prouči ter predvsem zasliši nradni-štvo. ki je na tem interesirano, ter naj poda nato izčrpno poročilo s konkretnimi predlogi.
Belgrad. 4. jul. AA. Prosvetni minister je potrdil nova pravila Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Napram dosedanjim se nova razlikujejo v glavnem v tem, da se bodo odslej vršile volitve s tajnim glasovanjem in po proporcionalnem sistemu.
Belgrad, 5. julija, m. V smislu pooblastila v finančnem zakonu 1030-37 je minister za trgovino in industrijo izdal uredbo z zakonsko močjo o organizaciji Zavoda za jioepeševanje zunanje trgovine ter o ustanovitvi instituta za proučevanje go-sjx)darstva. Omenjeno uredbo bo trgovinski minister predložil še gospodarskemu in finančnemu odboru ministrov v odobritev
Belgrad, 5. juliju, m. Jutri bo v prostorih JRZ sestanek ožjega glavnega odbora JRZ, v torek pa širšega glavnega odbora JRZ Na obeh sestankih se bodo obravnavala vprašanja, ki se tičejo stranke.
Belgrad, 5. julija. Snoči ob 10.30 je nenadoma preminul .lovo Miodragovič, zunanjepolitični urednik »Politike*. Pokojnik je imel srčno napako in snoci ga je v redakciji lista zadela kap
Belgrad, 5. julija, m. Danes se ie tukaj vršil ustanovni občrri zbor Združenja uradnikov financ, ne kontrole kraljevine Jugoslavije. V imenu Združenja zvaničnikov je občni zbor pozdravil predsednik Marjan Klobučar, ki je zagovarjal stališče, da naj sc obe organizaciji spojita Na današnjem zasedanju je bil izvolicn poseben odbor, v katc-I rem ie tudi Slovenec Feliks Vehovec.
Belgrad, 5. julija m Med številnimi shodi, ki I so sc danes vršili po državi, ic bil zanimiv shod, i k iga jc imel minister brez porlfelja inž. Vo,ja Dior-dievič, ko) predsednik narodnega kmečkega kluba na Ubu.
Avstrija-Nemčiia boljše
Dunaj, 5. julija. AA. Vesli o pogajanjih med Avstrijo in Nemčijo odnosno med kancolarjeni dr. Schuschniggom in nemškim poslanikom v. Pap-penorn se sedaj tudi uradno potrjujejo. Razgovori
0	normalizaciji o avstrijsko-nemških odnoSajih se vodijo že nicsec dni. Avstrijski uradni krogi pn nočejo dali nikakih podrobnih informacij o teli razgovorih, nego naglašajo le, da se razvijajo zelo |x>voljno in da bo v danem primeru mogoče
, doseči povoljne rezultate Avstrija brezjiogojno zahteva, da Nemčija prizna njeno neodvisnost in da se v bodoče v nobenem primeru ne vmešava v avstrijske notranje-politične zadeve. Na drugi strani bi bila Avstrija pripravljena pristati nn pomembne gosjiodarske koncesije v korist Nemcem.
Pod Blumom
Pariz. 5. julija. AA. V Aixu en Provencu je bil snoči neki shod. pri katerem je prišlo do hudih neredov. Politični nasprotniki so se spo|>adli tudi z orožjem in je bilo 10 ljudi ranjenih. Policijski organi so aretirali mnogo razgrajačev. Zaradi teh incidentov so morali pozvati v Aix en Provencu večji oddelek mobilne garde, ki je prispel že zvečer in je takoj interveniral.
Madžarska živina v Italijo
Koprivnira. 5. jul. h. Ta teden je prišlo iz Madjarske skozi Koprivnico 38 vagonov živine za Italijo. Vodstvo postaje je obveščeno, da ho vsak teden poslanih okrog 100 vagonov živine iz Madjarske v Italijo. Poleg tega pa bo vsak teden iz Madjarske poslanih 10 vagonov živine za Grčijo, in sicer čez Split.
Italijanska Malta
London, 30. junija, b. «Daly Maib objavlja vest, da namerava italijanska vlada utrditi otok Pantellaria, ki leži kakih KiO pomorskih j milj severozapadno od angleške Mnlte med Sici- ! lijo in Tunisom v zapadnem delu morske ožine. Otok leži potemtakem ravno sredi pomorske poti, ki pelje iz zapadnega dela Sredozemskega morja v vzhodnega. Od Afrike je otok Pantellaria oddaljen "i0 milj, od Sicilije pa 80. Pantellaria je malo manjša od Malte, je vulkanskega izvora in ima majhno pristanišče, ki se bo dalo z lahkoto razširiti in utrditi tako, da postane nezavzetna pomorska trdnjava. List podčrtava izredno strateško važnost tega otoka za sredozemsko državo, ki bi "hotela zavladati nad vsem Sredozemskim morjem, ker s tega otoka lahko brci na daljnega zadrgne prehod iz zapadnega dela v vzhodnega. Otok ima tudi vse pogoje, dn postane silno nevarno opirališčc za podmornice in za ogromno brodovje motornih čolnov MAS imenovanih, s katerimi razpolaga italijanska vojna mornarica in ki so za enkrat najbolj strašno orožje, s katerim Italija sedaj ogroža največje oklopne enote svojih nasprotnikov. V mornariških krogih v Londonu z veliko pozornostjo zasledujejo to vprašanje.
\ t4. mednarodni zadružni dan
Belgrad, 5. julija, m. Zveza Nabavljalnih za-j drug državnih nameščencev je danes slovesno pro-! slavila 14. mednarodni zadružni dan. Predsednik Glavne zadružne zveze g. dr. Anton Korošec, no-
1	tranji minister, je poslal nn proslnvo naslednjo brzojavko: »Čestitam k proslavi mednarodnega zadružnega dne in zelo obžalujem, ila zaradi neodložljive zaposlenosti na drugem mestu ne morem prisostvovati!«
Lioticev shod
Novi Sad. 5. julija, m. Danes je imel tukaj političen sestanek vodja fašistov Dimitrije Ljotič V svojem govoru jc ostro napadel parlamentari zem in demokracijo. Zaradi tega jc na shodu prišlo do ostrih protestov proti Ljotiču in njego vini pristašem. Te proteste so organizirali levičar ji, ker je Ljotič zelo ostro na|iudol, med drugim tudi sedanjo francosko levičarsko vlado.
Ciril Metodov praznik na Rakovnika
Ljubljana, 5. julija.
V vrsti lepih slavnosti ob 1O50 letnici »mrli sv. Metoda moramo zabeležiti ludi današnjo prisrčno slovenost na Rakovniku. Prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Kož man je namreč v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku danes dopoldne blagoslovil nov oltar sv. Cirila in Metoda in oh tej priliki blagoslovil tudi novo or. prenovljeno in modernizirano salezijansko tiskarno.
Ko je bila jiopoldanska služba božja končana, pri kateri so salezijanski novomašniki zbranim vernikom podelili nnvotnnSniški blagoslov, se je vsa salczijanska družina in z njo velika množica vernikov zbrala pred cerkvijo, da sprejme svojega škofa. Po pozdravu, pri katerem je sodelovala tudi salczijanska godba, je prevzvišeni odšel v cerkev, kjer je imel krasen govor o sv. Cirilu in Metodu.
Nato je prevzvišeni ob slovesni asistenci sale-zijanske duhovščine blagoslovil novi oltar sv. Cirila in Metoda, ki je mojstrsko delo akademskega kiparja Tinela Kosa. Sredi oltarja stoji veliko in izrazito izdelano razpelo, pod njim pa ob straneh fiozlačena kij>a sv. Cirila in Metoda. Delo je prav umetniško in po svoji zasnovi nekako spominja na cerkveno umetnost katakomb. Po blagoslovitvi oltarja se je razvil dolg sprevod duhovščine s provzvišenim g. škofom in ljudstvom v novo opremljene prostore salezijnnske tiskarne. Tu je prevzv. blagoslovil nove stroje.
Nesreča na Dravi
Maribor, 5. julija.
Drava bi danes kmalu zahtevala dve življenji. V malem čolničku, tako zvanem sandolinu sta sc vozila neki gosjx>d in gospodična. Ker je Drava zaradi zadnjega deževja narasla, sta bržkone izgubila oblast nad lahkim čolničkoni, ki se je prekucnil. Goepod je bil dober plavač in je takoj zgrabil svojo tovarišico ter odplaval z njo proti desnemu bregu, kjer se je zbralo precej ljudi. Po-nesrečenko so z umetnim dihanjem spravili zopet k življenju. Reševalni čoln je potem obe prepeljat v mestno kopališče. Oba sta doma iz Studencev.
Nesrečni nož
Maribor. 5. julija.
Danes zvečer je prišlo v vinograd posestnice Brumen Terezije v Počehovi pri Mariboru med fanti do prepira. V pretepu je Jožef Osičnik dobil od delavca Alojzija Mraka dva zabodljaja, enega v vrat, drugega med rebra. Reševalci so Mraka prepeljali v bolnišnico, vendar pa je malo upanja, da t>i ostal pri življenju, ker je izgubil mnogo krvi.
Pregled zdravniških diplom
Belgrad, 4. jul. m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok, da se pregledajo dokumenti vseh zdravnikov, ki jim je bilo izdano dovoljenje za prakso, ki se bo ustavila vsakemu zdravniku, ki ne bi predlof.il originalne diplome, ki jo po zakonu mora nujno imeti za pridobitev pravice za izvrševanje zdravniške prakse. Namesto diplome se ne morejo sprejemati noben« potrdila, pa naj bodo izdana od kogarkoli. Ta svoj odlok je minister dostavil Zvezi zdravniških zbornic, ki jo obvestila vse zbornice.
Nova trg. akademija v Zagrebu
Zagreb, 4. jul. b. Danes dopoldne je bil v navzočnosti kr. nnmestnika dr. Peroviča, ministra za trgovino in industrijo dr. VrbaniČa. ministra v p. dr. Svrljuge, bana savske banovine dr. Viktorja Kužiča, poveljnika 4. nrmijske oblasti in drugih predstavnikov vojaških in kulturnih oblasti, položen temeljni kamen za zgradbo nove trgovske akademije in ženske strokovne šolo. Pri tej priliki so med drugimi govorili kr. namestnik dr. Perovič, lian savske banovine dr. Ružič in zagrebški nadškof koadjulor dr. Aloizil Strnlnar.
Koroški Slovenci v okvirju domovinske fronte
Začetkom meseca januarja smo si zadnjič s k i h nekoliko ogledali položaj, v katerem se nahajajo koroški Slovenci, odkar je v stanovsko urejeni, avtoritarni Avstriji domovinska fronta edina predstavnica političnega življenja. Ze tedaj nisino mogli podati razveseljive slike; razmere v zadnjih mesecih pa so jasno pokazale, da izgubljajo koroški Slovenci kot poseben in važen političen faktor v deželi vedno bolj na veljavi.
V	koroški deželni vladi sedi več mož slovenskega pokolenja; toda niti enega ni, ki bi imel interes za končnoveljavno pravično rešitev manjšinskega vprašanja, na katerem boleha vsa dežela. Pač pa sedijo v vladi možje, ki so v letih 1919 in 1920 na čelu zloglasnih »Volks-vvehrovcev« pustili streljati na slovenske koroške narodnjake ter osebe, katerih cilj je, da prejko-slej gospodarsko, kulturno in socialno uničijo slovenski živelj na Koroškem. Da mora domovinska fronta plesati, kakor trobijo ti mogotci na Arnulfo-vem trgu, je razumljivo. Morala je utihniti, ko je koroški Heiinatbund koncem decembra lanskega leta priredil v Celovcu tečaj za ponemčevanje v obmejnem ozemlju. Četudi je predsednik te organizacije, prof. Perkonig, pisatelj, ki je obenem tudi kulturni zastopnik v koroškem deželnem zboru — ali »slovenske«, »vindišarske« ali »nemške« kulture, je za koroške razmere popolnoma brezpredmetno — ugotovil, da ta tečaj niknkor ne pomeni bojne napovedi narodni manjšini, temveč se more ta nadalje mirno razvijati — seveda, v kolikor se zatem delom ne skrivajo tajni državno-politični cilji (ki pa se opazijo že pri vsaki slovenski pesmi in vsaki slovenski kulturni prireditvi) — vendar pričajo dogodki zadnjega časa, da se je marsikaj spremenilo. Tako zvani kulturni zastopniki koroškega Heimatbunda, ki so obenem navadno tudi predstavniki Siidmarke in drugih nemško-nacionalnih organizacij, se vmešavajo v vsako krajevno politično zadevo, četudi niso odborniki domovinske fronte. — Ustanavljajo se nemški »Gesangsvereini« s slovenskimi fanti in dekleti, prirejajo se shodi in sestanki pod različnimi imeni, na katerih nastopa posebna, v ta namen dresirana celovška polinteligentna klika. Na teh prireditvah se govori še vedno o pravicah Korošcev, ki so jih pridobili s plebiscitnimi boji — in ne s plebiscitom! Pod zaščitno roko vladnih krogov je izjavil v ponedeljek, dne 11. maja t. 1. na koroškem večeru v 1'liberku, ki ga je priredil Heimatbund in ki je bil prenešen na vse avstrijske radio-postaje, kapetan Maier-Kaibitsch, da pripada Koroška samo tistim, ki so s svojo srčno krvjo dokazali svojo povezanost s koroško zemljo in da drugi nimajo v deželi nobene besede! Tako govori tisti Kaibitsch, ki je pred leti vabil na Koroško rajhovske protestante in nad 100 družin tudi naselil v slovenskem ozemlju! O miru in o pravičnosti govorijo osebe okoli navedene organizacije, ki hujska ljudi, da kamenjajo in napadajo duhovnike, ki se zastavljajo za najosnovnejše pravice Slovencev!
V	Pliberku, kjer je razen par priseljenih uradnikov ves živelj slovenski, pa se ne sliši niti ena beseda o pravicah Slovencev; kaj pravi k taki-»kulturni« prireditvi domovinska fronta?
Občinski odbori so bili na predlog krajevnih zastopstev domovinske fronte že povsod imenovani in sicer od deželne vlade. Pri redukciji števila odbornikov na podlagi novega občinskega
županov; danes jih je samo osem, in vprašanje je, kako dolgo bodo ti ostali. Občinski odbor v Log i v as i, ki se je sestal iz štiri petine Slovencev, je bil razpuščen, ne da bi se mu mogla dokazati kaka nedoslednost. Za občinskega upravitelja je bil imenovan župan sosedne občine Vrba, znan nasprotnik Slovencev!
Iz narodno-političnih razlogov bi bilo razumljivo, da bi v deželnem vodstvu domovinske fronte bila zastopana manjšina vsaj z enim zastopnikom. Toda vsa tozadevna prizadevanja manjšinskih voditeljev so bila dosedaj zaman, četudi je bila slovenska narodna manjšina po krščanskih socialcih prva, ki je pristopila k fronti.
Pa tudi v zastopstvu v stanovskih organizacijah moč Slovencev ni primerno zastopana. V >Koroški kmečki zvezi« je od dvanajsterih zastopnikov samo eden Slovenec, četudi je pri volitvah v kmečko zbornico, ki so se vršile leta 1932, dosegla v južnem delu dežele »Slovenska kmečka zveza« absolutno večino. V marcu t. 1. imenovanem odboru Kmetijske zbornice so pri istem številu svetnikov črtali zastopnika Slovenske zadružne zveze, četudi ni za to nobene postavne podlage. Namesto tega pa so dobile bivše landbundovske gospodarske zadrugo svojega zastopnika in nemške hranilnice, ki so se po neumornem prizadevanju g. inž. Šuinija združilo v eno zvezo, so si ohranile svojega zastopnika.
Slovenska zadružna zveza nima nobene možnosti nastopiti proti temu samoiastncmu koraku
koroške kmečke zveze.
Od 47 »Cchmojstrov«, deželnih zastopnikov različnih obrtniških panog, ki so bili za Koroško imenovani, niti eden ni Slovenec, četudi imajo Slovenci v svojih vrstah mnogo obrntikov in trgovcev.
Slovensko delavstvo nima v delavski zbornici nobenega zastopnika in zaradi tega tudi nobene zaslombe, okrajni in krajevni zastopniki pa so tudi v krajih, kjer je delavstvo še narodno zavedno, Nemci ali nemško misleči Slovenci.
Iz teh podatkov spoznamo približno današnji položaj naše manjšine na Koroškem. Nad njo vihli koroški Haimathund s pomočjo vseh nemško nacionalnih organizacij in podporo uradnih in poluradnih krogov svoj kruli bič. Domovinska fronta pod dosedanjim vodstvom kneza Starhem-berga je v tem oziru pridno in zvesto pomagala. Ali bo domovinska fronta pod vodstvom kanclerja Schuchnigga boljša? Kancler je na svojem potovanju po južnem delu Koroške moral spoznati, da jo število narodno zavednih Slovencev še močno, da s svojimi lastnimi skromnimi sredstvi gojijo svojo kulturo in negujejo svojo samobitnost, in uvideti je moral, da so ti ravnotako polnovredni avstrijski državljani ali še cclo bolj zanesljivi kot tisti, ki imajo za Slovence snmo izraze, kot čuš. iredentist itd. na razpolago. Bo-li on znal razvoz-ljati gordijski vozel, ki ga je desetletja vezala samolastna liberalna klika na Koroškem, in odsekati tisti večglavi hidri. ki ne pusti priti Koroški do nujno potrebnega miru? Ali je bila njegova beseda ob koncu turneje slovenski Koroški, dasi naj Korošci sami uredijo svojo hišo, kakor si najboljše vejo in znajo, kljub mednarodnim obveznostim tudi njegova zadnja beseda o rešitvi manjšinskega vprašanja?
Primorske vesti
Slovenski letaki so bili pretekli teden v velikem številu od neznancev raztreseni po Gorici in okolici. Letaki so protifašistični in iredentistične vsebine. Orožniki in milica so imeli veliko dela, da so zasegli, kar se ie zaseči dalo. Tudi so več ljudi zaprli. — Mladi Nande Svetličič iz Krnic nad Spodnjo Idrijo, ki ga imajo oblasti zaradi slovenske propagande že dolgo na piki, je bil te dni zopet aretiran in obsojen na 3 mesece. — Tribunale speciale v Rimu je v zadnjem času obsodil na 4 do 10 let 14 Slovencev, deloma nacionalistov, deloma komunistov, kakor se je glasila obtožnica. Na konfinacijo je bil obsojen znani posestnik iz Dornberga na Goriškem Ivan Bric; zakaj, ni znano. V Kobaridu so aretirali Andreja ManfreJa, ki je bil leta 1930 kot soobsojenec 4 bazoviških muče-nikov obsojen na 10 let ječe, pa se je po pomilo-ščenju pred enim letom vrnil domov. Vzrok ni znan.
Na progi Trst-Videm-Trbiž vozijo zdaj že dva meseca električni vlaki. Največja hitrost na tej progi, ki ima velike vzpone, znaša 95 km na uro, kar je veliko več, nego so zmogle lokomotive na paro. Hitrosti 120 do 130 km pa ti vlaki ne dosegajo, kakor jih dosegajo električni vlaki na ravnini. Velika pa je seveda v teh vlakih snaga in udobnost. Iz Vimda v Trbiž vozi vlak 2 uri, torej eno uro manj kot doslej. Tako lokomotive, kakor vozovi in vsa električna napeljava ter načrti so italijanskega izvora. Pred 10 leti bi italijanska industrija tega ne zmogla sama.
Nova gimnazija v Trstu, ki so jo začeli gra-
zakona so bili najbolj prizadeti Slovenci, člani | diti letos, bo 28. oktobra gotova in slovesno otvor-koroške slovenske stranke. Po zadnjih volitvah jena. Stoji na ulici Regina Marghenta in |e ltn-je bilo izvoljenih še sedemnajst sloven- I pozantna. Ima poleg pisarn,
laboratorijev, velike
Skoki v vodo
Plavalni šport poznamo. Vemo, da je najlepši, mnogo preje usposobijo za ene ali druge skoke in . ..... .	ir i i _ J_	i__i: ~	k H<-»r r»n n i / o rntpn ska-
najprijetnejši in tudi najbolj zdrav šport. Vsakdo pa naj je še tako zakrknjen sovražnik športa, hiti v vročih poletnih Ineh v vodo, da se malo ohladi v basenu ali pa v valovih deroče reke. Široke ljudske mase se hodijo kopat, da so polna obrežja naših rek in jezer, da ne govorimo o naših morskih obalah, kjer kar mrgoli kopalcev. In te ljudske mase pri tem prav malo mislijo na športno
stran lega kopanja. Oni čutijo pač samo veliko potrebo po kopanju, ker se hočejo pač ohladiti in pa seveda tudi očistiti svojo kožo nesnage, ki se ravno v poletnem času nabere na našem telesu v toliko meri kakor nikdar popreje.
Plavanje s športnega stališča pa je seveda povsem nekaj drugega, kakor kopanje, oziroma tako plavanje, ki se ga poslužuje 99 odstotkov kopalcev. Če pogledamo kopalce, vidimo, da se na vroči mivki so.nčijo, in kadar jim postane to le prveč vroče, grelo malo v vodo in plavajo toliko kolikor se jim zljubi, oziroma, dokler se ne utrudijo. Pri plavalcih-športnikih, odnosno tekmovalcih pa je stvar čisto drugačna. Ti se izogibljejo sonca, le v senci tičijo in zato se ne smemo prav nič čuditi, kadar gledamo pri tekmah mojstre, ki so beli kakor bi še nikoli ne bili na soncu. Njihovo postopanje je razumljivo, saj vemo, da sonce človeka močno zdela in kdor hoče biti svež, kdor hoče težko delati, kdor hoče v tekmah dosegali uspehe, ta se mora sonca izogibati. V tem pogledu je slaba slran lega športa, za tekmovalce namreč, ki se pripravljajo na tekme.
Skoki v vodo ne spadajo samo mel najlepše plavalne panoge, ampak med najlepše športne panoge vobče. Zaradi tega ni vsakdo za skoke in je to panoga, ki se ne da strenirati, če človek ni tako rekoč že rojen skakalec, S tem seveda ne mislim trditi, da se morejo samo talenti udejstvo-vati pri teh športih in da talentom ni treba vaje Ravnotako morajo trenirati, edino to je, da se oni
da jih bolje izvajajo. Kdor pa ni že rojen ska kaleč, ta bo s pridnim treningom tuli precej dosegel. Vaja napravi mojštra, pravi pregovor in to velja v isti meri za skoke v vodo, kakor za druge športe.
Potrebna pa je pri vseh športih precejšnja porcija prisotnosti duha in še večja porcija poguma. Pri 1 in 3 m deski še ni tako hudo, pri 5 m že bolj, pri 10 m skokih pa stvar ni tako enostavna, kakor si predstavlja neskakalec, ki gleda mojstre v zraku, ko se z eleganco in sigurnostjo obvladajo. Kdor nima korajže, ta naj skoke kar pusti. Z vajo si sicer tudi prisvojimo primerno porcijo poguma, toda boječnež ne bo nikdar dosege! onega, kar skoki zahtevajo. Skoki v vodo so namreč telesna vaja, ki zahteva izredno eleganco, 'Josti poguma in dovolj prisotnosti duha ter odločnosti. Kdor nima vseh teh lastnosti, ta ne bo nikdar dosegel posebnih uspehov v skokih. —
Skoki v vodo spadajo v kategorijo telesnih vaj, ki so primerne tako za ženske kakor moške, ne glede na starost. Kako prijetno se počuti človek, ako se mu je posrečil skok. In tem zadovolj-nejši smo, čim težji skok smo napravili in čim lepše smo ga izvedli. Eleganca je izredno važna, celo najvažnejša pri tem športu. Naj bo še tako težak in nevaren skok, in če je izveden grdo, zve-riženo, potem ni to prav nič. Bolje lažji skok izveden elegantno, kakor pa težji in ves zverižen. V eleganci in pa seveda v sigurni izvedbi tiči vsa umetnost skokov v vodo. Če kaka športna panoga, zaslužijo skoki v vodo prav gotovo naziv »umetni skoki«. To je svojevrstna umetnost, ki jo morejo izvajati le korajžni zračni mojstri, ki imajo dovolj elegance in poguma. Skoki v vodo so lepa telesna vaja, najlepši vodni šport in zato zaslužijo, da se jih naša mladina bolj oprime.

fefiall
avle, telovadnice, kopališč, knjižnice in kinematografske dvorane 30 šolskih sob. Ima pa tudi zavetišče za primer letalskih napadov, v katerem je mesta za 350 oseb ter dvigala. V kapeli je tudi spomenik v vojski padlim dijakom. Vsekakor je to šola najmodernejšega stila, ki si jo je vredno ogledati.
Tržaško mesto se z naglico popolnoma prenavlja. Obseg mesta je danes za eno tretjino večji, nego je bil pred 10 leti. Ziaj imajo v načrtu, da bi napravili tunel, oziroma galerijo, dolgo 600 m pod Kjarbolskim hribom, ki bi združila mesto tam, kjer prihaja vanj cesta iz Trbiža (Monfalcone), s cesto v Istro pri pokopališču Sv. Ane. Ker bi to veliko delo stalo najmanj 10 milijonov lir, bo treba za to še nekaj časa. Zaenkrat razširjajo ostale ceste in pridno podirajo takozvano staro mesto. Sezidane so nove tržnice, oktobra meseca pa bodo začeli graditi centralno tržnico. Kjer je stalo staro mesto, se bodo dvigale nove hiše in palače, med njimi podružnica ministrstva za javna dela. Tako bo Trst postal v resnici eno najlepših mest na našem jugu.
Tudi mesto Pulj dobiva v zadnjem času lepše lice. Na trgu Oberdank so zgradili tri moderne stanovanjske hiše, kmalu se bo pa tam dvigala tudi palača Bance d'Italia. Obenem so trg nasadili ter dali lepo ozalje rimskemu zidu. Tudi centralno postajo za avtobuse bodo zgradili. Napravili bodo tudi podvoz, ki bo odprl pogled na lepo Porto Gemino, ki pohaja iz Avgustovega časa.
4200 otrok iz vseh goriških krajev j« spravila fašistična organizacija v razne počiinške kolonije. Največ jih je seveda iz Gorice.
V vseh tržaških cerkvah so v nedeljo opravili svete maše za ozdravitev 5 letne Mussolinijeve hčerke Ane, ki je hudo zbolela.
Iz konfinacijo se je vrnilo v zadnjem času mnogo naših ljudi, med njimi fantje Milic, ška-bar, Bukovec in Cibič s Proseka, potem Radovan Fučka, gostilničar Bobe s Slapa pri Vipavi in lazarist g. Zdravič z mirenskega gradu.
Novega šolskega nadzornika je z ozirom na novo razdelitev šolskih nadzorništev v Julijski Benečiji dobila goriška provinca, ki bo sedaj v tem oziru samostojna. In sicer je to dr. Borsellino, ki je doslej bil ravnatelj goriške gimnazije in član goriškega fašističnega direktorija.
Avtomoliilistična statistika. Prometno ministrstvo je izdalo statistiko avtomobilističnega prometa v Italiji za triletje 1931-33. Iz nje je razvidno. da so se v Julijski Benečiji avtomobilske zveze v tem triletju pomnožile od 45 na 55 oziroma od skupne dolžine 1867 na 2249 km. Leta 1930 so bile pretekle 1,641.700 km, leta 1933 pa 3,180.713 km, dočim se je v tem razdobju število potnikov pomnožilo od 599.178 na 2,064.701. Dohodki so se v istem času pomnožili od 4,205.890 lir na 6,953.526 lir. Kakor po vsej Italiji, pa so tudi v Julijski Benečiji stroški v tem razdobju bili večji od dohodkov. Znašali so namreč leta 1930 4,432.651 lir, leta 1933 pa 7,183.304 lire. Dokaz, da ni vedno resnična dogma, da privatna podjetja nesejo dobiček, dočim so državna vedno deficitna.
Utonila je v hudourniku v Cerknici pri Idriji 21 letna kmečka mladenka Jožefina Gatej, ki je na malem mostu čez vodo izgubila ravnovesje in padla v hudournik. •
Ajdovščina je dobila novega komisarja tamkajšnjega fašija Jožefa Franketa, ker je dosedanji tajnik Catsellani bil prestavljen drugam.
Dobrovoljski bataljon italijanskih akademikov, ined katerimi je bilo tudi več mladeničev iz Trsta, je te dni iz Mogadišja odplul nazaj v Italijo oziroma vsak na svoj dom. Koliko je imel mrtvih in ranjenih, ni povedano.
Heliotcrapično kolonijo je ustanovila tržaška fašistična organizacija v Sežani na Krasu. V tej koloniji bo oskrbovanih dva meseca v letu okoli 150 otrok obojega spola. Ob otvoritvi so poudarjali, da gre za eno izmed tistih del duceja. ki izziva občudovanje in hvaležnost kraškega ljudstva za velika civilizatorična dela nove Italije.
Istro je izobrazil v ogromnem kipu Karel Lorenzetti in jo sedaj vlivajo v bron. Kip predstavlja Istro z verigami priklenjeno od tujca na skalo. Kip bodo postavili v Kopru, kateremu ga je kipar velikodušno podaril.
Grazioli, znani dolgoletni fašistični tajnik za ves Kras, je bil te dni imenovan za fašističnega tajnika v Tridentu na južnem Tirolskem. To važno mesto je dobil kot priznanje za svojo izredno delavnost v fašističnem duhu in smislu med slovenskim prebivalstvom na Krasu.
Novo veliko ladjo so te dni spustili v morje v znani ladjedelnici; v Tržiču (Monfalcone). Obsega 9100 Ion in je zgrajena za prevažanje petroleja. Naročila jo je Anglo-Saxon Petroleum Com-pany Limited iz Londona, ki pripada znanemu petrolejskemu velepodjetju Royal Dutch Shell. —■ Kakor vidimo, tudi za časa največje politične napetosti med Italijo in Anglijo dobri posli niso počivali.
Gasilsko slavje na Viču
Vič, 6. julija.
Vič je imel danes prvifi priliko pozdraviti med seboj ljubljanskega župana dr. Adlešiča, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo slavnosli gasilske čete, ki je imela blagoslovitev nove motorne brizgalne.
Slavnost se je pričela ob 11 dopoldne, ko je prispel mestni župan. Pozdravil ga je predsednik društva g. Gašperin in gdč. Tavčarjeva v imenu narodnih noš. Pred Gasilskim domom je bilo zbrano mnogobrojno občinstvo in predstavniki organizacij. Zastopani eo bili: Gasilska zajednica po g. Mikužu, župa po Rošu, inž. Hrovatinu in Fur-lanu, vsi domači člani mestnega sveta gg. Koza-mernik, Pavlič, Novak, Slapar in deputacija vi-škega Sokola. Točno ob 11 sta prispela tudi ku-mica in kum, tovarnar g. Zalokar s soprogo. Slavnost je otvoril s kratkim nagovorom predsednik g. Gašperin, nakar je v lepem govoru g. župnik p. Teodor Tavčar razvijal misli k današnji blagoslovitvi. Orisal je delo in požrtvovalnost gasilstva, nakar je motorno brizgalno blagoslovil. Pokrovitelj slavnosti, g. župan dr. Adlešič, je poudarjal svojo radost nad napredkom in delom gasilske čete, obljubljajoč vso podporo in naklonjenost, ki jo more nuditi. V imenu zajednice je pozdravil g. Mikuž in se je zahvalil za trud in ljubezen, ki ga ima članstvo.
Sledil je ogled doma in društvenih prostorov, nakar je bila pri Robežniku mala zakuska, kjer je bilo izrečeno na naslov gasilstva m posebno viške čete mnogo hvale in zadovoljstva.
Ob 3 popoldne je krenil sprevod z godbo iz pred kraljvega spomenika na Vič, kjer je bil po zdrav gostov in razhod. Razvila se je na vrtu g. Za vašnika neprisiljena zabava, ki jo počastil s svojo navzočnostjo tudi pokrovitelj g. župan dr. Adlešič v spremstvu viškega župnika, g. p. Teodorja Tavčarja in člana mestnega sveta g. Viktorja Kozamernika.
Današnji gasilski praznik je ponovno dokazal vso pridnost in požrtvovalnost naših gasilcev, ki se niso ustrašili truda, ne stroškov in končno pomnožili svojo zalogo orodja z drugo motorno brizgalno. Gasilci uživajo j>odporo vsega prebivalstva brez razlike, ker morejo o svojem delu pokazati tudi stvarno vrednost, ki jo predstavlja njihovo orodje in s tem dokazujejo, da so podpore, ki jih prejemajo, uporabili v korist splošnosti.
Mariborska nedelja
Maribor, 5. julija.
Krasna nedeljo, kakor jc letos še najbrže ni bilo, je zvabila Mariborčane žc zgodaj zjutraj na Pohorje, Kozjak, v Slovenske gorice in v ostalo daljno in bližnjo okolico. Mesto je bilo žc dopoldne skoraj r>ovsem prazno in mrtvo. Edino v mestnem parku, kjer je bilo običajno promenadno vrvenje, je bilo malo bolj živahno. Kar je ostalo Mariborčanov doma, so sc pa popoldne razkropili v bližnjo okolico, kjer so se na vseh koncih vršile številne veselicc in zabave. Najlepše razpoloženje je bilo nad Tremi ribniki, kjer je bila veselica SSK Mairatona. Tudi Mariborski otok je danes povsem zaživel. Tisoči so pohiteli peš, s kolesi in autobusi v našo prelepo kopališče, ki j« zabeležilo danes rekorden obisk. Proti večeru pa so se začeli izletniki vračati v mesto, cele procesije so se veselo razpoložene vile proti Mariboru. Zadgjg izelinike pa so pripeljati še večerni vlaki, bili danes natlačeno polni.
Poslovilni večer so priredili mg. Grudnu^ppjj močniku upravnika drž. železnic njegovi toVarisa in prijatelji v »Unionu«. Ob njegovem odhodu na novo službeno mesto v Ljubljano so se od njega poslovili zastopniki raznih železničarskih društev. Sodelovali so pevci in godba ter tamburaški zbor »Drave«. Tovariši so mu izročili krasno izdelano diplomo in zlato uro. Ob koncu se je ing. Gruden zahvalil in poslovil od svojih tovarišev in znancev.
Nepošten uslužbenec. Neka trgovka iz bližnje mariborske okolice je prijavila oblastem, da ji je njen trgovski pomočnik v teku zadnjih dveh let nakradcl blaga in denarja v vrednosti približno 30 tisoč Din. Sum je v toliko bolj upravičen, ker jc dokazano, da je omenjeni trg. pomočnik redno popival jx> gostilnah v raznih družbah in ob takih prilikah sam plačeval ves zapitek, ki je dosegel večkrat precej visoke zneske. To je bilo tembolj čudno, ker je imel samo 200 Din plače. Pri omenjenem uslužbencu je bila izvršena hišna preiskava, ki pa je ostala skoraj povsem brezuspešna. Osumljenec navaja, da ga je trgovka prijavila samo iz maščevanja.
Še vedno kradejo kolesa. Posestnici Elizabeti Kac iz Dolgoš je bilo včeraj ukradeno 600 Din vredno žensko dvokolo rki je bilo naslonjeno na poslopje Vlike kavarne. Izpred sodišča pa je neznani kolesarski tal odpeljal magistrat, uslužbencu Ivanu Puklu kolo znamke »Puch«, vredno 880 Din. Tretji slučaj tatvine kolesa pa je bil izvršen na škodo tovarniškega delavca Milana Bohla v Studencih pred njegovim stanovanjem v Prečni ulici.
Dva nočna požara. V Podovi pri Racah je zgorelo ostrešje na hiši in hlevu posestnika Simona Predikaka, gospodarsko poslopje, ki je bilo iz lesa, pa je ogenj uničil do tal. Celokupna škoda znaša 15 tisoč dinarjev. Na Devini pri Slovenski Bistrici pa je zgorelo gospodarsko poslopje, hiša in hlev posestnika Luke Mela. Škoda je ocenjena na 12.000 dinarjev. Vzrok obeh požarov ni znan.
Gospodarski sestanek, ki ga je priredilo danes dopoldne v Vinarski in sadjaiski šoli mariborsko okrožje kmetijskih podružnic, je bil namenjen razpravljanju in poročilom o raznih važnih in aktualnih gospodarskih vprašanjih. Vodil ga je predsednik kmetskih podružnic v mariborskem okrožju posestnik v Počehovi g. dr. Stanko Kovačič.
Umrla je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična
Fanči Grum
kontoristinja pri tvrdki Sarabon
dne 4. t. m,, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 6. julija ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska c. 48, na pokopališče k Sv. Križu,
V Ljubljani, dne 5. julija 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.