R a z I i č n o s t i. Pripravljavni tečaj (Vorbereitungs-Kurs) v možko učiteljišče ima s prihodnjim šolskim letom v Ljubljani in v Gradci nehati; v Linci in Gradci ima se skerčiti ž. učiteljišče, kakor p. 1. v Ljubljani tako, da bode vsako drugo leto I. tečaj. Za napravo vrednega spomiua ranjceinu »osp. Josipu Jurčiču ustanovil so je po naznauilu v »Sl. Nar« poseben odbor, kateremu na čelu stoji gospod dr. Zarnik. Doneske za grobivi spominek na pokopališči ljubljanskem in za spominsko ploščo nabira gosp. dr. Stare, adjunkt c. k. flnančne prokurature. \a korist občiiiskih (koniunaluih) šol v Belgiji je bila na veliki petek v Bruselji gledališčina igra. Bolje vendar ni mogoče označiti brezverskih šol; za te šole se posebno trudi judovstvo, ki je v boji zoper kerščanstvo zmirom v pervi versti. Majevo šolsko svečanost je obhajala II. mestna šola 21. maja, navzočih je bilo 457 učencev; mestna dekliška šola 25. in I. mestna šola 28. inaja na Zgornjem Rožniku. Po sv. maši so, kakor navadno, otroci deklamovali, peli, telovadili i. t. d. Cesarjevič Rndolf vzgled učencem. Cesarjevič Eudolf je po lastnej želji mej vsemi deputacijami, ki so mu čestitale, najprej sprejel svoje učitelje, katere je vodil pridvorni župnik Mayer. Bilo jih je 18, ki so v raznih vedah in umetnijah poprejšnja leta podučevali cesarjeviča. Odgovoril jim je na čestitanje tako-le: »Gospodje moji, mej mnozimi čestitkami, katere pri tej priliki dobivam, nobena ni milša mojemu srcu od one, katero mi poklanjajo moji nekdanji učitelji, katerih prizadevanju za mojo omiko imam tolikanj hvaležen biti. Sprejmite to zagotovilo od svojega vam vedno hvaležnega učenca«. Cesar je ustanovil v spomin cesarjeviča Eudolfa poroke 22 štipendij po 300 gld. v zlatu na raznih vseučiliščih, potem je ustanovil deset prostih sedežev za hčere častnikov v gojiščih v Hernalsu in Šopronu ter pomilostil 331 ujetnikov. Vdovsko učiteljsko društvo je zborovalo 5. p. m. Blagajnik poroCa o društvenem delovanji, ter pravi, da je sedaj še 18 društvenikov s svojo letnino na dolgu. V ti seji privolila se je tudi vdovi J. Štamcarja navadna pokojnina in maloletni hčeri Franji podpornina. Potem je zborovalo slovensko učiteljsko društvo. Na dnevnem redu je bilo pismo J. L., ki nasvetuje posebnega učila za poočitanje barv. (Tako učno sredstvo nam podaje uže dolgo časa šolski svetovalec g. Patek v svoji >Farbenlehre^; na veliki tabli sestavljene so barve perve in druge verste — primare u. secundare Farben — in kako zadnje iz pervih nastajejo; dalje je v podobah videti, kako se barve dopolnujejo, vjemajo in križajo. Navodu in tabli je dodana škrinjica s celo zbirko tablic od najsvetlejše do najtemnejše barve. — Želeti bi bilo navoda v slovenskem jeziku; sicer pa to učilo popolnoma zadostuje zalitevam g. 3. L.) G. J. J. naznanja odboru, da spisuje pedagogiko v slovenskem jeziku, ter želi zvediti, kako bi jo mogel na svitlo spraviti. (Pride morda čas in prilika, ko bode to mogoče.) — Društvu je pristopilo več podpornih udov. — Prihodnja odborova seja bode v četertek 2. junija ob navadni uri. Na dnevnem redu je dvoje pisem odbornika g. J. L. do odbora.