Cerknica, maj 1967

Cena 50 par (50 S din)

Pogovor s Tonetom Kraševcem

Odločitve na] bodo odsev želja občanov

Z novim predsednikom občinske konference SZDL Cerknica
smo izmenjali nekaj besed. Novi vodja organizacije običajno po¬
meni tudi nov način dela. Dandanes, ko Socialistična zveza ne
more več samo posplošeno agitirati za reforrrio, ampak mora na
številne zahteve občanov na predvolilnih zborovanjih učinkovi¬
teje reagirati, se pokaže kadrovska sprememba v vrhu občinske
organizacije še posebno pomembna. Organizacija SZDL bo mo¬
rala dosledneje vztrajati pri tem, da nova predstavniška telesa
in drugi pristojni organi proučujejo in uspešneje urejajo kon¬
kretne probleme, ki nastajajo ob reformi.

GLASILO SZ

OBČINE CERKNICA

Moderna
bo tekla

Več kot mesec dni že merijo strokovnjaki traso nove avtomobil¬
ske ceste, ki bo tekla od Ljubljane do Razdrtega. Projekti bodo go¬
tovi do konca letošnjega leta, gradnja ceste pa naj bi se pričela pri¬
hodnje leto spomladi. Ta cesta bo doslej najmodernejša pri nas, saj
bo imela dva vozna pasova, širok a po 7,5 m, razen tega pa bo imela
na robovih še po 2,5 m široka odstavna pasova. Vsak pas bo imel dve
stezi v vsako smer, za vožnjo in prehitevanje. Med obema pasovoma
bo 3 metre zelenega pasu. V celoti pa bo cesta široka 26,40 m.

cesta

mimo Unca

Strokovne ocene za graditev hi¬
trih cest v Slpveniji so postavile
za najbolj nujno graditev odsek
htre ceste od Ljubljane preko Po¬
stojne do Razdrtega. Ugotovljeno
je, da je to najbolj obremenjen
odsek na sedanjem cestnem križu
Slovenije. Strokovna ocena ozna¬
čuje smer hitre ceste od Ljub-

JOŽE TELIC
NOVI PREDSEDNIK
OBČINSKE SKUPŠČINE
Na zadnji seji občinske skup¬
ščine je bil za novega pred¬
sednika Skupščine občine Cerk¬
nica izvoljen Jože Telič, dose¬
danji direktor Kmetijske za¬
druge v Cerknici. Jože Telič
je funkcijo predsednika občin¬
ske skupščine v Cerknici oprav¬
ljal že od 1955. do 1963. leta.
Na isti seji občinske skupščine
pa je bil izvoljen za podpred¬
sednika skupščine tovariš Jože
Vidmar, ki pa te funkcije ne
bo opravljal profesionalno.

M. Z.

ljane preko Postojne do Razdr¬
tega ža tisto, ki rešuje hkrati naj¬
več cestnih prometnih problemov
ter je zato najugodnejša celotna
rešitev za povezovanje proti Go¬

rici-in Trstu ter Kopru, Pulju in
Reki.

Cesta bi se pri Ljubljani odce¬
pila od sedanje pri Dolgem mo¬
stu, potekala bi preko barjanskih
osamljencev ni pri Sinji gorici
zavila čez Barje proti Verdu in
Štampetovemu mostu. Pod Stam-
petovim mostom bo cesta prese¬
kala železnico in po Dolinski poti
mimo Logatca zavila na levi breg
Planinskega polja. Tu bo tekla
mimo vasi Laze in do Ravbarko-
mande v Postojno. Priključki na
novo cesto so predvideni na Vrh¬
niki, pri Logatcu, pri Uncu in v
Postojni.

Pričakujejo, da bo veljal kilo¬
meter nove avtomobilske ceste
čez milijardo starih dinarjev.
Predlagano je tudi, naj bi se grad¬
nja ceste finansirala delno tudi z
inozemskimi krediti, posebej še
zato, ker je ureditev te cestne
povezave pomemben dejavnik za
nadaljnjo rast neblagovnih deviz¬
nih dohodkov, ter zato, ker je
predvidena uvedba cestnine. Ra¬
čunajo, da bi pri običajnih po¬
gojih za kredite, ki se dajejo
za graditev cest, lahko cestnina
sama pokrivala letno anuiteto.
Menijo tudi, da bi v bodoče po¬
stala cestnina eden izmed virov
sredstev, s katerimi bi omogočali
nadaljnjo gradnjo hitrih cest v
Sloveniji.

Od Ljubljane do Postojne se bo
po dograditvi nove ceste razdalja
zmanjšala od dosedanjih 52 km
na 42 km. Od Ljubljane do Seža¬
ne pa ne bo več kot 80 km.

Na zadnji seji Občinske skup¬
ščine so se odborniki odločno za¬
vzeli, da se mora ob prvi fazi
gradnje ceste graditi tudi priklju¬
ček naše ceste na novo cesto pri
Uncu. Posebno je pri tem po¬
membno dejstvo, da Hrvaška gra¬
di moderno cesto od Crikvenice
čez Gorski Kotor do Prezida, tu
pa je vezana na našo cesto čez
Loško dolino, Cerknico do Pla-
n * ne ' Danimir Mazi

"Kakšno bo vodilo pri vašem
delu, tov. Kraševec?«

"Prizadeval si bom, da bo
čimveč ljudi sodelovalo pri od¬
ločanju, pač po starem pravi¬
lu: več glav več ve.«

"Glede na trenutne razmere
v naši družbi vas čakajo težke
naloge.«

"Da, mnogo bo pa odvisno
od prizadevnosti članov naše
organizacije. Samo vsi skupaj
bomo lahko uspevali. Pred
sprejetjem posameznih sklepov
bom skušal pripraviti čimveč
razprav, da bo potem odloči¬
tev dejanski odsev želje ob¬
čanov.«

"Kaj menite o Krajevnih
skupnostih, kakšne imamo se¬
daj ?«

"Vlogo Krajevnih skupnosti
bomo skušali razširiti od zgolj
komunalnih dejavnosti na ce¬
lotno življenje kraja. Progra¬
mi dela Krajevnih skupnosti
naj bi po mojem obsegali tudi
plane dela društev in drugih
organizacij. Pri tem so prišli
v Loški dolini doslej najdlje.«

"Kaj pa povezava gospodar¬
stva z življenjem v občini?«

"No, tudi tu bo treba mar¬
sikaj storiti. Dela bo mnogo od
problemov zaposlovanja do ob¬

veščanja občanov o utripu go¬
spodarstva v občini.«

"S tem v zvezi je tudi vpra¬
šanje obstoja Glasu Notranj¬
ske?«

"Seveda, izhajati pa moramo
predvsem s stališča, da nam je
glasilo potrebno. Vendar pa se
bo treba pomeniti glede kon¬
cepta lista in pri začrtani po¬
ti potem vztrajati.«

D. M.

Mimogrede s Francem Levcem, poslancem organizacijsko političnega zbora Skupščine SR Slovenije

Za živahnejši samoupravni mehanizem v komuni

Dosedanjega političnega sekre¬
tarja občinskega komiteja Zveze
komunistov Cerknica Franca Lev¬
ca, ki je bil na zadnjih volitvah
izvoljen za poslanca organizacij¬
sko političnega zbora Skupščine
SR Slovenije smo vprašali, za kaj
se bo predvsem prizadeval, da bi
opravičil zaupanje volivcev, ki so
zanj glasovali.

"Oprostite, če takoj povem, da
tako izrazito provokativnega vpra¬
šanja nisem pričakoval,« je odvr¬
nil tovariš Levec. "Tisti časi, ko
je bil pred voltvami in še nekaj
časa po njih volilni ,golaž’ nekaj
čisto običajnega, so namreč po mo¬
jem mnenju v naši družbi že
zdavnaj minili in preživeli.«

"Tega nismo mislili tovariš Le¬
vec. Gre le za vprašanje o vaših
konceptih, o vašem mnenju glede
tega, kako bi lahko učinkovito
zastopali občane v republiški
skupščini. Kaj lahko rečete o
tem?«

"Veliko je odvisno od tega,
kakšen delovni program si bo za¬
stavil skupščinski zbor, katerega
član sem postal. Mislim pa, da bo
delovanje samoupravnega meha¬
nizma v naši družbi, predvsem
pa v komuni eno izmed bistvenih
torišč našega dela. Pri obravna¬
vanju teh vprašanj pa bi po mo¬
jem mnenju morali pozabiti na
ozke, občinske interese, namesto
tega pa znotraj skupnih družbe-

S seje plenuma Občinskega sindikalnega sveta

Predsedstvo občinskega sindi¬
kalnega sveta v Cerknici si že
dalj časa prizadeva, da dobi to¬
čen pregled gospodarjenja v obči¬
ni. V ta namen je bila izdelana
analiza, o kateri so razpravljali
na seji plenuma.

Ugotovili so, da so bili rezultati
gospodarjenja v letu 1966 zado¬
voljivi. Sicer je čutiti pomanj¬
kljivost na posameznih področjih,
kot so: realni osebni dohodki so
ponekod v stagnaciji, občuti sc
padec ekonomičnosti, na renta¬
bilnost občutno vpliva revaloriza¬
cija. Ekonomičnost pada zaradi
porasta cen, medtem ko cene go¬
tovih izdelkov niso porasle. Vpra¬
šanje prehoda na 42-urni delovni
tednik je še zmeraj "rak rana«.
Nekatere gospodarske organizaci¬
je so načela že izdelale, so pa še
take, ki se tega še niso lotile.
Dejstvo je, da med podjetji ni
prave povezave in sodelovanja,
kar občutno vpliva na slabše sta¬
nje po posameznih področjih. Kot
primer so navajali, da bi se lahko
združila trgovsko in gostinsko
podjetje "Škocjan« in Gostin¬
stvo. Prav tako ugotavljajo, da je
odveč, če ima svojo trgovino z
istim blagom KZ -Gradišče« in

-Škocjan«. Center obrti ima svo¬
jo tapetniško delavnico, Brest se
njenih uslug ne 'poslužuje, temveč
daje delo podjetju »TAPO« Ljub¬
ljana. Nesorazmernost se tudi ka¬
že v cenah kmetijskih pridelkov,
saj so pri nas za ca. 12% višja
kot na primer v Ljubljani. Ravno
tako ni določenega reda v obrtni
dejavnosti. Vse več je takih, ki
šušmarijo, medtem pa nezaposle¬
nost nenehno raste. Da je bila
seja plenuma res plodna, nam
povedo naslednji sklepi:

• Pri zaposlovanju se v bodoče
kolektivi ne zapirajo sami vase,
temveč morajo dati možnosti se¬
lekcije kadra.

Sindikati morajo to stališče za¬
stopati v vseh delovnih organiza¬
cijah.

• Višek delovne sile, ki nasta¬
ne zaradi modernizacije, naj se
zaposli po možnosti v okviru iste¬
ga podjetja. Pri zaposlovanju se
je treba striktno držati pravila,
da ne zaposlovati take, ki imajo
kmetije ali kake druge vire do¬
hodka.

• Prcanalizirati je treba vsa
delovna mesta, na katerih so se¬
daj zaposleni upokojenci ter ugo¬

toviti, da bodo ta delovna mesta
zasedli nezaposleni.

• Izdelati je elaborat možnosti
zaposlitve mladine, ki letos konča
osnovno šolanje.

• S posredovanjem SOb Cerk¬
nica je treba odpraviti črne vino¬
toče, šušmarstvo in druge nezako¬
nite dejavnosti.

• V gospodarskih organizacijah
naj se v okviru občine dopolni
srednjeročni plan gospodarskih
organizacij in občine, kot celote
in s tem skuša zajeti optimalno
izkoriščanje kapacitet. Ravno ta¬
ko naj bi se srednjeročni plani
vsako leto dopolnjevali.

• Proučiti je treba možnost iz¬
delave finalnih izdelkov iz desk
iglavcev, ki se sedaj izvažajo iz¬
ven občine.

• Še nadalje je proučevati
možnost integracije industrije in
gozdarstva na našem področju.
Pri tem naj aktivno sodelujejo
sindikalne podružnice.

Pogovorili so se še glede finan¬
ciranja časopisa "Glas Notranj¬
ske«. Člani plenuma so bili mne¬
nja, da je treba vprašanje finan¬
ciranja nujno rešiti, saj je bil

ravno sindikat tisti, ki se je za¬
vzemal, da časopis ponovno izha¬
ja.

Ob koncu seje so člani zahte¬
vali, da se jim na eni izmed pri¬
hodnjih sej poroča, kako so sklepi
realizirani.

Bost.

PRISRČEN SESTANEK

nih interesov povezovati tudi in¬
terese, želje in zahteve posamez¬
nih naših komun. Takšno obrav¬
navanje in pristop k problematiki
bi tudirineni osebno pomagalo ši¬
riti obzorje in znanje. Zaradi te¬
ga upam, da bom uspel zadovo¬
ljivo odgovarjati na vprašanja
naših občanov, ki so me izvolili
in da bom njihove upravičene
zahteve, oziroma stališča lahko
dokumentirano zagovarjal tudi v
skupščini, če bi se to izkazalo za
potrebno.« M. G.

OBVESTILO

Bralcem in naročnikom se
oproščamo zaradi zamude maj¬
ske številke. Do zamude je pri¬
šlo zaradi tehničnih razlogov.
Upamo, da bo Glas Notranjske
odslej redno izhajal. J5e z na¬
slednjo številko bo pričel iz¬
hajati v večji nakladi in bo
tako postal res glas vse No¬
tranjske. Tudi obseg bomo po¬
večali. Naposled upamo, da bo¬
mo rešili tudi problem finan¬
siranja lista.

Uredništvo

Dne 18. marca 1967 smo se "mamice iz zaporov« zbrale v
Ljubljani na stanovanju dr. Marje Boršnikove. Na žalost ni bilo
vseh, ene se niso mogle udeležiti tega srečanja, druge pa so nas
za vedno zapustile. Počastile smo jih z enominutnim molkom.

V tistih hudih časih, ko nas je okupator bičal, smo včasih
mislile, da ne bomo zdržale vsega gorja. Vendar vera v zmago
pravice nas je vsak dan bolj hrabrila in kljub vsemu smo do¬
čakale težko pričakovano svobodo.

Najtežja od vsega pa je bila naloga — postati mati v zaporu.
In to nas je najbolj bolelo, ker so morali trpeti tudi naši ne¬
dolžni otročički.

Med vojno smo skupaj trpele. Srečanje po 25 letih pa je
bilo zelo prisrčno in smo obujale spomine pozno v noč.

Kljub temu, da sedaj živimo vsaka po svoje širom naše do¬
movine, nas misel na skupaj preživete čase v zaporu in tabori¬
ščih še vedno združuje. Zato smo si ob slovesu želele vse, da bi
se še kdaj srečale.

Katarina Klančar

Stran 2

GLAS NOTRANJSKE

St. 5 — maj 1967

Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske
sknpSttae občina Cerknica podaja na podlogi 91. člena zakona o
voHitvab odbornikov občinskih skupščin (Ur. L SRS, št. 7 67)

POROČILO

» iašdu nadomestnih volitev za odbornika občinskega zbora ob¬
činske skupščine občine Cerknica, ki so bile dne 23. aprila 1967.

Za odbornika občinskega zbora občinske skupščne sta kan-
in je bil izvoljen naslednji kandidat:

VbL

Kandidirali so:

Glasovalo
za kandid.

Izvoljeni

kandidat

Nevelj.

glasov

SL Mihelčič Janez
Prevec Franc

Številka: 913-03/6?
Datum: 23. 4.. 1967

Tajnik:

Boris Svet 1. r.

216

72

Mihelčič Janez

Predsednik:

Borut Potrata 1. r.

Cian:

Joie Skuk 1. r.

Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske
skupščine občina Cerknica podaja na podlogi 91. člena zakona o
volitvah odbornikov občinskih skupščin (Ur. L SRS, št. 7/67)

POROČILO

o izidu volitev odbornikov občinskega zbora Skupščine občine
Cerknica, ki so bile dne 23. aprila 1967

Za odbornike občinskega zbora občinske skupščine so kan¬
didirali in bili izvoljeni naslednji kandidati:

C. V skupini delovnih ljudi v državnih organih
družbenih organizacijah in društvih

25. Petkovič Dragoljub 35 Petkovič Dragoljub

Številka: 013-03/67
Datum: 23. 4. 1967

Tajnik:
Boris Svet 1. r.

Predsednik:

Borut Potrata 1. r.

Član:

Jože Skuk 1. r.

Stolpec naših
rojakov iz tujine

JOSEPH ROŽANC, 56, rue de
Pariš, Le Perray en Ivelines 78
France:

Cenjeni urednik!

Prav zadovoljen sem, ko dobi¬
vam Glas Notranjske vsak mesec
in ga prav rad berem, ker piše o
mojem rojstnem kraju. Doma
sem iz Martinjaka in se po do¬
mače pri nas reče pri Susmanu.
Lansko leto avgusta sem prazno¬
val 70-letnico starosti, kar smo
prav lepo proslavili v krogu mo¬
jih sinov in njihovih družin. V
Franciji živim že 40 let. Vse bral¬
ce in bralke Glasu Notranjske
prav lepo pozdravljam in želim
mnogo uspehov.

JOHN ZALAR, 833 n. st. Clair
st., Painesville, Ohio 44077 USA:

Cenjeno uredništvo!

Čeprav je tukaj manjše število
starejših Slovencev, smo mi dokaj
aktivni in radi prebiramo domače
novice, katere nam prinaša Glas
Notranjske. Zato vam posredujem
naslov treh novih naročnikov in
sicer: Drobnič John, Mary Modic
in Jennie Troha. Naše mesto se
nahaja ob Erie jezeru, vzhodno
od Clevelanda. Tu so bili prvi slo¬
venski naseljenci Ložani in Blo¬
čani. Ko sem jaz prispel 1915. le¬
ta, je tu živelo pet slovenskih
družin in kakih deset samcev, ki
so bli pri njih na hrani. Vsi smo
bili zaposleni v novi kemični to¬
varni, nekateri pa v pristanišču
ob jezeru. Kasneje je prišlo v na¬
še mesto veliko število Slovencev,
tako da smo ustanovili štiri pod¬
porna slovenska društva in slo¬
venski klub. Dom, kjer se shaja¬
mo in preganjamo čas z raznimi
igrami, je vedno močno obiskan.
Lansko leto je bila med nami mo¬
ja sestrična Ančka Šega iz Cerk¬
nice, ki je bila na obisku pri se¬
stri Fani Pillar. Upamo, da je
bila zadovoljna v naši družbi.
Zelo me bo veselilo, če bo kdaj
objavljeno kako poročilo v Glasu
iz Otav in Svetega Vida, po no¬
vem Žile. Lepo vas vse pozdrav¬
ljam,

A. A. BOMBACH 184 — 17
Street N. W. Barberton Ohio
44203 U.S.A.:

Spoštovano uredništvo!

Ponovno se vam oglašam z ne¬
kaj vrsticami, ker se še vedno
rad spominjam petletnega biva¬
nja na Rakeku, kar sem priobčil
v februarski številki Glasa No¬
tranjske. Opozoriti vas moram,
da mi časopis neredno prihaja.
Morda je kaka napaka v naslovu.
Prilagam vam izrezek iz našega
časopisa, kjer piše o bombnih
napadih, ki so bili ob novem letu
na jugoslovanske ambasade v Ka¬
nadi. Lahko vidite, kako smo kri¬
tično ocenili te zločine. Vsi so-
trudnki Glasa Notranjske sprej¬
mite mnogo tovariških pozdravov.

P. S. uredništva

Zahvaljujemo se vam za vaš
prispevek in vam sporočamo, da
smo tako kot ste nam pisali go¬
vorili z vašim sorodnikom Jože¬
tom Bombačem, šefom gostilne
Lovec na Rakeku o vaših vtisih.
Opravičili smo vas in mu pove¬
dali, da želite, da vam več piše.

Vse izseljence iz našega področ¬
ja prosimo, da bi še številneje
pisali našemu listu o življenju v
Ameriki in o vtisih, ki so jih
morda imeli v naši deželi. Želeli
bi, da bo vaš stolpec vedno zapol¬
njen z raznimi zanimivostmi, ka¬
tere tudi naši občani zelo radi be¬
rejo.

Urednik

Pisma uredništvu!

Tov, urednik!

želo rad prebiram Glas No¬
tranjske, Prve številke letoš¬
njega leta se me spodbudile,
da napišem nekaj misli. Me¬
nim, da gre posebna possernost
sestavku »Pogovarjali sme se
o Glasu Notranjske« in pismu
tov, Jožeta Rotarja, Zlasti po¬

zdravljamo idejo in prizadeva¬
nja uredništva, da bi Glas No¬
tranjske razširili še na druge
notranjske občine. Brez dvo¬
ma. da bo z uresničitvijo te
zamisli glasilo dobilo še po¬
membnejšo vlogo: obravnava¬
lo bo pereča vprašanja krepit¬
ve delavskega upravljanja in
komunalnega sistema v več ob¬

činah; razširil se bo krog do¬
pisnikov in bralcev, povečala
pestrost, olajšala finančna
vprašanja itd.

Pri tej priložnosti bi rad po¬
vedal še nekaj misli, o katerih
bi kazalo razmisliti, ali so
vredna upoštevanja. Najprej o
naslovu Glasa Nortanjske: ne
vem, kakšni nagibi so vodili
ustanovitelje, da so se odločili
za Glas Notranjske, ne pa No¬
tranjski glas, ki je spremljal
ljudi po notranjskih vaseh v
času NOB v letih 1943 44. Iz¬
dajal ga je Okrožni odbor OF

za Notranjsko in tudi »tiskal«
v svoji ciklostilni tehniki. Ne
bom pojasnjeval, da je ime)
Notranjski glas zelo pomemb¬
no-vlogo (v informiranju jav¬
nosti, aktivizaciji ljudi za NOB,
graditvi prvih ljudskih odbo¬
rov itd.) in da je bil razširjen
po vsej Notranjski od Babne-
ga polja do Dobrove pri Ljub¬
ljani. Ni čudno, da je še zdaj
marsikomu bližji naslov No¬
tranjski glas, kot pa Glas No¬
tranjske, čeprav pomenita oba
naslova isti smisel. Prav nič
nimam proti sedanjemu naslo¬

vu, zdi pa se mi, da bi bil na¬
slov »Notranjski glas« primer¬
nejši.

Prepričan sem, da se bo list
prej ali slej razširil tudi na
druge občine na Notranjskem,
saj je ta zamisel tako posre¬
čena, da se človeku čudno zdi,
da še ni uresničena. Menim,
da bi bilo umestno ob prilož¬
nosti naslov spremeniti v »No¬
tranjski glas«.

Nadalje bi rad povedal, da
v Glasu Notranjske pogrešam
sestavke z vsebino o narodno
osvobodilnem boju, pa tudi o

St. 5 — maj 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3

Obiskali smo Franca Levca, enega izmed prvih komunistov Loške doline

Razgovor pred praznikom

Lepo je te dni hoditi po pred¬
praznični in spomladansko raz¬
živeti dolini pod mogočnim spo¬
menikom na hribu. Povsod sveže
brazde za plugi in prvo cvetje v
vrtovih. Pa mnogo novih hiš ob
cesti in vrtnice v gredah. Vse je,
kot da je že stoletje tako in kot
da ljudje, ki so sklonjeni nad
svežo zemljo, ne vedo za nič dru¬
gega razen svojega dela.

In vendar sta minili komaj
dobri desetletji, odkar se je pole¬
gel prah na cesti za zadnjim vo¬
jaškim kamionom, ki je peljal
tuje vojake brez pušk in iluzij iz
doline.

Videz vara! Mnogo je še ljudi
ob tej cesti skozi dolino, v teh
hišah z vrtovi in vrtnicami, ki ni¬
so in ne bodo nikoli pozabili ti¬
stih štirih let. Zato, ker je bila
tisto njihova mladost, njihova
borba, njihovo žrtvovanje.

Ustavili smo se pred lepo ob¬
delanim vrtom pred hišo Franca
Levca. V prvomajski številki na¬
šega lista smo želeli napisati ne¬
kaj spominov starega komunista.
Saj jih je v Loški dolini še več:
Janez Hribar, Matevž Hace, Fe¬
liks Razdrih in bil je tudi pokoj¬
ni Plos.

Delavci žage na Markovcu se
izpred vojnih dni spominjajo svo¬
jega tovariša Franca Levca, saj je
prve hlode na žagi prevalil še le¬
ta 1920. Skupaj so se borili in
stavkali za 8-urni delavnik, kajti
tedaj so morali delati po 12 ur
dnevno. Franc Levec je kmalu
postal tajnik zveze lesnih delav¬
cev, kar je ostal 12 let. Bil je več¬
krat v stavkovnih odborih in de¬
lavski zaupnik. Tako so ga leta
1940 sprejeli v Komunistično
partijo in postal je eden prvih
komunistov v dolini.

»•Loška dolina je malo časa po¬
korno prenašala fašistično tirani¬
jo. Že poleti leta 1941 smo se pri¬
čeli pripravljati na upor,« je pri¬
povedoval.

»Kakšen je bil začetek in kdo
je vodil prve akcije?«

»Matevž Hribar mi je zgodaj
poleti sporočil, da grem na neko
konferenco na Vrhniko pri Ljub¬
ljani. Ko sem prišel v gostilno
Mantova, je bilo že več tovarišev
z Notranjske tamkaj. Sli smo v
hišo nekega železničarja pri Bo¬
rovnici in tam sta vodila sestanek
Miha Marinko in Franc Popit.
Naročila sta nam, da zbiramo
orožje, ustanovimo odbore OF ter
da se pripravimo na organiziran
upor. In potem smo se lotili dela
na terenu. Plos je organiziral
osnovne celice v Markovcu in
Vrhniki, Hace v Starem trgu in
Podcerkvi, Razdrih v Vrhniki in
okolici, jaz pa v Viševku. Vedno
bolj je bilo nevarno, tako da smo
hodili ponoči spat v bližnje go¬
zdove. Po napadu na Lož smo pa
sploh postali sumljivi in so se
hišne preiskave kar vrstile.

»Potem ste kmalu odšli v par¬
tizane?«

»Da, pred italijansko ofenzivo
poleti 1942 sem odšel, vendar sem
ostal sekretar rajonskega komite¬
ja v ilegali. Doma so mi belogar¬
disti zažgali hišo in družino de-
portirali. Žena in otroci so se vr¬
nili šele malo pred kapitulacijo
Italije«

»Kakšne naloge ste tedaj ime¬
li?«

»Dostikrat prav težavne. Pomi¬
slite, včasih je od višje komande

kar prišel ukaz, naj nenadoma pri¬
skrbim hrano za nekaj sto ljudi.
To pa za ubogo dolino ni bila
mala stvar. No, potem se je za¬
čela dolga pot. Najprej Zidanškov
bataljon, nato Gorjanski, po ita¬
lijanski kapitulaciji 15. Slovenska
udarna brigada. Pri Ozlju sem bil
ranjen in sem se zdravil v bol¬
nišnici pri Žumberaku. No, kasne¬
je sem bil še politkomisar v Sta¬
rem trgu ob Kolpi.«

»Kje ste se znašli pa ob koncu
vojne?«

»Najprej sem bil v Grosuplju,
potem pa personalni referent za
celo ljubljansko vojno področje.
Kasneje pa še načelnik vojnega
odseka na Rakeku, v Trebnjem,
Radovljici in persdnalec v vojaški
bolnici v Ljubljani.«

»Dolga pot. Kakšen vojaški čin
ste imeli?«

»Bil sem major. Vendar ne mi¬
slite, da mi je bil čin podarjen.
Prenekateri večer sem presedel
pri knjigah, ko sem se učil za iz¬
pite. No, spominjam se tudi sre¬
čanja — bilo je po vojni v gostil¬
ni v Trebnjem — ko sem spoznal
za mizo enega od nekdanjih žan-
darjev, ki so pri meni dostikrat
preiskovali hišo. V zadoščenje mi
je bilo, da sem mu lahko povedal,
zakaj niso pri nas nikoli ničesar
našli. Vse propagandne lertake in
pošto sem imel v votli nogi od
mize ... Ampak, možakar se me
je preveč ustrašil, da bi mu lahko
še kaj razlagal.«

»Ko ste prišli spet v domačo
dolino, ste bili znani po mnogih
funkcijah.«

»Ja, nekoč sem jih imel celo 22.
Bilo je prehudo, tako da sem po
lanski bolezni precej popustil.
Nekatere funkcije so pa tudi iz¬
redno nehvaležne. Do nedavnega
sem bil na primer predsednik ko¬
misije za ugotavljanje delovne in
posebne dobe. Ne boste verjeli,
koliko očitkov sem že dobil od
ljudi, ki jim prošnje niso bile
ugodene, ker niso izpolnjevali za¬
konitih pogojev.«

»In dandanes, kako vam gre?«

»No, pravzaprav bi moral biti
zadovoljen, če me ne bi mučila
bolezen. Menda je že tako, da vse
nikoli ne more biti dobro.«.

Tako je govoril Franc Levec,
star komunist in partizan, nosilec
Spomenice in osmih odlikovanj.
Človek, ki se je rodil, delal in se
boril v svoji dolini pod hribom,
na katerem sedaj klesan granit
spominja na štiri velika leta, ki
so jih preživeli oni ljudje, ki te
dni sklonjeni na poljih dajejo
zemlji, da bi jim jeseni še več
vrnila.

Danimir Mazi

Jakob Turk s Kozarišča ima samo sedem arov veliko njivico, ki pa mu
jo redno orje Jakob Mlakar, tudi s Kozarišča doma. »Traktor bi bil
predrag, da bi ga naročil za to-le krpico zemlje, sosed pa mimogrede
opravi, ko orje svoje,« je dejal Jakob Turk.

V Cajnarjih ustanovljen aktiv ZMS

V nedeljo, 2. aprila je bil v
Cajnarjih ustanovni sestanek
aktiva ZMS Cajnarje. Na sestan¬
ku so bili prisotni tudi predstav¬
niki krajevnih, družbeno-politič-
nih organizacij.

Aktiv pričenja z delovanjem s
skromnimi materialnimi možnost¬

mi, poskušal pa bo zadovoljiti
hotenja in prizadevanja mladih
tega konca. Načrt njihovega dela
obsega kulturno, družabno in
športno dejavnost.

Novemu aktivu želimo uspešno
dejavnost.

S. F.

Mata tddnuta atlamv

Pred vami je nova rubrika, ki bo poslej redno našla svoj
prostor na straneh našega lista. Z njo hočemo dati možnost vsem
občanom, da spregovorijo o stvareh, ki jih zanimajo, prizadevajo
ali o katerih bi želeli spodbuditi javno razpravo bodisi v občin¬
ski skupščini ali pa v politčnih organizacijah.

Da bi laže zaorali v ledino, smo tokrat sami zastavili nekaj
vprašanj našim občanom.

»Kaj mislite o perspektivah
vašega podjetja?« je bilo vpra¬
šanje, namenjeno Francu Avs¬
cu, skladiščniku in predsedni¬
ku sindikalne podružnice Les¬
ne industrije GABER v Starem
trgu. Odgovoril je tako-le:

»Občutek imam, da nam je
predolgo dobro šlo in da zara¬
di tega reforme nismo priča¬
kali dovolj pripravljeni. Zdaj
se nam to po malem maščuje.
Mislim pa, da bomo še zvozili,
da še ni vse zamujeno. Treba
pa bo posvetiti več skrbi ko¬
merciali in izvozu, še zlasti pa
povezovanju s sorodnimi pod-

Ivan Lovše

jetji v občini. Ni bilo prav, da
smo to odklanjali, ko so nam
drugi ponujali roko. Zdaj se je
izkazalo, da nam zlasti BREST
lahko veliko pomaga, pa čeprav
samo s strokovnimi in drugimi
nasveti.«

Ivan Lovše, tehnolog v stroj¬
nem oddelku Tovarne pohištva
kombinata BREST v Cerknici
je tako-le odgovoril na vpra¬
šanje, zakaj se je odločil za
študij na lesnem oddelku sred¬
nje tehnične šole, ki ga je prav¬
kar in med prvimi uspešno tu¬
di dokončal:

»Edini vzrok je bil, da sem
želel zadržati svoje delovno
mesto, za katerega po analitič¬
ni oceni delovnih mest brez te
šole ne bi izpolnjeval pogojev.
Zdaj, ko imam šolo, so tudi
osebni dohodki nekaj boljši.
Važno pa je predvsem to, da
zdaj v miru in lažje opravljam
svoje delo, ker pač tudi več
znam, kot sem poprej. Najin
pomenek bi želel izkoristiti tu¬
di za to, da se še enkrat za¬
hvalim kolektivu kombinata
BREST, da nam je vsem, ki
smo se odločili za študij, po¬
magal, kolikor le je bilo v nje¬
govih močeh.«

Jože Semič, kmet in občin¬
ski odbornik, z Notranjske ce-

lektivoy Gozdnih gospodarstev
in lesne industrije, ki jih eksi¬
stenčni položaj kmetov briga
toliko kot nič. Za nas Notranj-
ce pa gozd pomeni biti ali ne
biti in vsaj vprašali naj bi nas.
kako naj naredijo, da ne bi bi¬
li postavljeni čisto ob zid in
odvisni od vsakokratnih miš¬
ljenj tistih odgovornih posa¬
meznikov, ki izdajajo sečna
dovoljenja.

Ce si to upate napisati, po¬
tem verjamem, da je vsaj No¬
tranjski glas časopis, ki se ne
boji objavljati’ mišljenj obča¬
nov, ki marsikdaj mislijo dru¬
gače od uradne občinske in
družbene politike!« (Upali smo
si! — uredništvo GN.)

»Kako se počutite v vašem
kolektivu?« pa je bilo vpraša¬
nje, na katerega je odgovarjal
Vinko Franič, gradbeni dela¬
vec iz Sanskega mosta, ki je
zdaj že več kot tri leta zapo¬
slen pri SGP Gradišče v Cerk¬
nici :

»Ce pomislim, kako živijo
moji tovariši drugod, se prav¬
zaprav ne bi smel pritoževati.
Vendar pa vem, da tukaj v Slo¬
veniji marsikatero gradbeno
podjetje take velikosti kot je
naše GRADIŠČE zelo lepo skr¬
bi za počutje svojih ljudi. Po
mojem osebnem mneju bi pri
nas vsaj za kopalnice in druge
sanitarije lahko bolj poskrbeli,
kakor pa so. Tudi zaslužek bi
moral biti večji, saj je 50.000
S din na mesec malo, ko pa
moram tudi jesti in preživljati
tri otroke, ki so ostali pri ženi
v Sanskem mostu.«

—mG

Vinko Franič

ste 34 v Cerknici, ni veliko
premišljeval, ko smo ga vpra¬
šali: »Kaj mislite o naši poli¬
tiki glede zasebnih gozdov?«

»Brez gozda kmet na No¬
tranjskem ne more živeti! Se¬
danji zakon o gozdarstvu je
bil sprejet samo. na željo ko-

predvojnem revolucionarnem
gibanju v naših krajih.

Revolucionarno gibanje, zla¬
sti pa NOB v naših krajih,
prav gotovo sodi med najbolj
razgibane, seveda tu živijo, ali
pa so iz teh krajev drugod,
številni bivši borci in aktivisti
OF, partije, mladine in žena,
bivši interniranci in številni
ljudje, ki so aktivno sodelovali
v NOB. Tu so se zadrževali tu¬
di številni borci in aktivisti od
drugod. Mnogi teh ljudi bi
lahko marsikaj zanimivega po¬
vedali o svojem udejstvovanju

v NOB, trpljenju, o raznih do¬
godkih, ki nikakor ne bi smeli
v pozabo. Menim, da bi bilo
zelo prav, da bi Glas Notranj¬
ske objavljal krajše sestavke
(ali pa daljše v nadaljevanjih),
ki bi jih pisali ti ljudje. To bi
bili zanimivi spomini. Takšno
gradivo bi bilo zanimivo, ne
samo za ljudi, Iti so preživeli'
drugo svetovno vojno oziroma
NOB, ampak tudi za mladino,
ki bi jo Glas Notranjske se¬
znanjal s pomembno polpre¬
teklo zgodovino v naših krajih.
Iz tega gradiva bi bilo marsi¬

kaj zanimivega tudi za muzej
Ljudske revolucije v Ložu in
končno tudi za zgodovinarje.

Pri zbiranju in obdelavi ta¬
kega gradiva bi bile prav go¬
tovo pripravljene pomagati or¬
ganizacije in člani Zveze zdru¬
ženja borcev.

Tov. urednik, kaj vi mislite,
ali ne bi bili taki sestavki res
potrebni in koristni?

Lojze Mlakar,
Ljubljana,
Zarnikova 12

Pripomba
uredništva!

POSTOV ANI TOVARIŠ! Hvala
za pismo! Takoj pa Vas vabi¬
mo k nadaljnjemu sodelova¬
nju. Popolnoma se strinjamo
z Vašim mnenjem glede se¬
stavkov o NOB. Vselej jih bo
mo radi objavljali. O naslovu

pa le to: sami smo o tem že
premišljevali, premišljevali pa
so že ob prvem povojnem iz¬
dajanju lista. Vendar smo se
lani odločili za nadaljevanje
prejšnjega lista (poglejte letni¬
co izhajanja) in obdržali na¬
slov Glas Notranjske. Menimo,
da so temu botrovali tudi jezi¬
koslovni razlogi: »Notranjski
glas« le ni isto, kot če bi rekli
na primer »Slovenski glas«, ali
ne? Zato je Glas Notranjske
bolj primeren naslov za glasilo
Notranjske, Notranjčev. Ali se
strinjate z odgovorom

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

Št. 5 — maj 1967

Skoraj v vsaki številki (stara pesem):

Kdo bo financiral obnovitev
vodovoda Cerknica - Rakek ?

Zanimivosti iz Loške doline

Že več let ugotavljamo, da je
stanje vodovoda Cerknica—Rakek
zelo kritično. Vodovod je star 56
let in ima 32 km zelo izrabljenega
cevovoda. Cevi na mnogih mestih
puščajo vodo, potrošnikom pa jo
primanjkuje. Poleg tega, da vode
primanjkuje, pa je zelo slabe kva¬
litete. Leta 1963 je bilo iz potoka
Cerknišca napravljeno improvizi¬
rano črpališče brez vsakih čistil¬
nih naprav s tem, da se začasno
zadovolji potreba prebivalstva z
vodo. V nadaljnji fazi pa naj bi
se postopoma obnavljal cevovod.
Na vsakem sestanku in zborih vo¬
livcev ugotavljamo, da je nujno
začeti z obnovitvijo vodovoda. S
to ugotovitvijo se vsi strinjamo.
Kje pa dobiti sredstva, nam je
ostajalo in nam še ostaja nereše¬
no vprašanje?

Skupščina občine Cerknica in
Vodna skupnost Cerknica sta po¬
izkusili najeti kredit, katerega pa
nista dobili. V občinskem prora¬
čunu pa je vsako leto manj sred¬
stev, zaradi tega ni računati, da
bi se vodovod obnovil iz sredstev
občinskega proračuna. Tudi Re¬
publiški vodni sklad nima sred¬
stev za obnovo vodovodov. Za¬
radi tega so se občani na zborih
volivcev odločili za uvedbo sa¬
moprispevka za obnovitev vodo¬
voda. Za celotno rekonstrukcijo
bi bilo potrebno zbrati 400 mili¬
jonov S din, od tega naj bi zbrali
uporabnki vode v petih letih pri-
blinžo 150 milijonov S din, ostalo
pa naj bi prispevale gospodarske
organizacije tega področja.

Občani s področja vodovoda
Cerknica—Rakek so v nedeljo 23.
aprila 1967 glasovali za uvedbo

samoprispevka za obnovitev vo¬
dovoda. Od 3.649 vpisanih voliv¬
cev v volilni imenik, jih je gla¬
sovalo na; referendumu .3.197 ali
87,6 %. Za uvedbo samoprispev¬
ka jih je od teh glasovalo 1.623
ali 50,7 %. Ker pa je predpisano,
da se samoprispevek lahko uvede
samo pod pogojem, ko glasuje več
ko 50 % volivcev, ki so vpisani v
volilni imenik, referendum ni
uspel, saj se je odločilo za uvedbo
samoprispevka le 44,4 % vseh vo¬
livcev tega področja. Za uvedbo
samoprispevka so se odločili samo
volivci Rakeka, Unca in Brezij.

Občani so na voliščih dajali pri¬
pombe, da Vodna skupnost Cerk¬
nica ne skrbi za redno vzdrževa¬
nje vodovoda, poleg tega pa so
menili, da je prispevek previsok.
Zavedati pa se moramo, da vodo¬
vodno omrežje nismo redno po¬
pravljali in niti nismo izločevali
sredstva v amortizacijski sklad,
že pred tem, ko je bil vodovod
dan v upravljanje Vodni skupno¬
sti Cerknica.

Vodovod bo še nadalje ostal v
slabem stanju, obstaja pa nevar¬
nost, da se cevi zamašijo z used
linami in bodo potrošniki ostali
brez pitne vode. Zaradi tega je
potrebno preučiti možnost zagoto¬
vitve finančnih sredstev za obno¬
vitev, če pa finančnih sredstev
ne bo, pa bo potrebno izključiti
črpalko, ki črpa vodo iz potoka
Cerknišca, ker je ta voda preveč
kalna in irha mnogo usedlin. V
tem primeru pa bodo posamezne
vasi dobivale vodo le nekaj ur
dnevno.

Janez Opeka

Turistično društvo Loška dolina
je razpisalo nagradno tekmovanje
za olepšavo stavb in okolja v letu
1967. V tekmovanje se lahko pri¬
javi vsak občan, ne oziraje se ali
je lastnik stavbe ali najemnik.
Posebna strokovna komisija bo
med letom pregledala zunanjost
stavb vseh prijavljencev in naj¬
lepše nagradila z denarnimi in
praktičnimi nagradami. Prijave
sprejema turistično društvo do
15. maja 1967.

Podjetje Kovinoplastika Lož je
lansko leto prispevalo krajevne¬
mu odboru Zveze borcev Loška
dolina za novo leto en milijon di¬
narjev, katere so razdelili social¬
no šibkim in bolnim članom ZB.
Letos pa bo podjetje prispevalo
en milijon starih dinarjev za Dan
borcev — 4. julij z istim name¬
nom. Podpore bodo razdelili in iz¬
ročili osebno predstavniki KOZB
in odbora aktiva ZB Kovinopla¬
stike Lož.

Že na večkratnih zborih voliv¬
cev so občani vasi Babno polje
izrazili željo, da se ponovno usta¬
novi v njihovem kraju oddelek
štirirazredne šole. Otroci iz tega
kraja se vozijo v šolo v 12 kilo¬
metrov oddaljeni Stari trg in Iga
vas, ter zaradi neurejenega pre¬
voza zamudijo otroci do 200 uč¬
nih ur pouka letno. Zato je ra¬
zumljivo, da je učni uspeh učen¬
cev zelo slab. Poleg tega pa mo¬
rajo otroci v slabih in še posebno
v zimskih mesechi čakati avtobus
na mrazu, brez nadzorstva; za¬
radi zamud avtobusa izgubijo še
več učnih ur. Z ukinitvijo šole v
Babnem polju pa je zamrlo v

Nekaj o muzeju revolucije v Ložu

Krajevni muzej ljudske revolu¬
cije v Ložu vzbuja pozornost šir¬
še javnosti, ki se zanima za to¬
vrstne kulturne ustanove. Ogle¬
dali so si ga že številni obisko¬
valci. Pred leti so ga obiskali štu¬
dentje jugoslovanskih pravnih fa¬
kultet. Redni so skupinski obiski
učencev osnovnih šol. Zanj se za¬
nimajo srednješolci, kadar pišejo
šolske naloge o NOB. Tudi zgo¬
dovina najde v njem izvirno do¬
kumentarno gradivo. Tako muzej
pripomore, da javnost na sploh
in še posebej mlade generacije
neposredneje spoznavajo vsebino
ljudske revolucije.

Toda mnogi ljudje, med njimi
tudi nekateri bivši borci in akti¬
visti, sploh ne vedo, da imajo v
svoji občini muzej. Na take ne¬
redke primere sem naletel, ko
sem po vaseh cerkniške občine
zbiral muzejsko gradivo. Marsi¬
kdo bi rad obiskal muzej ali opo¬
zoril nanj svoje prijatelje in
znance. Marsikdo, kot kažejo pri¬
meri, je zadnja leta odvrgel ča¬
sopis, zanimiv predmet ali listino
iz vojnih časov, ker ni vedel, da
tudi to sodi v muzejsko zbirko.
Toda kljub temu se dobi pri lju¬
deh še dovolj dobrega gradiva,
ki ga zbira muzej. Zato menim,
da nikakor ne bo odveč napisati
nekaj o muzeju v Ložu. Spom¬
nimo se najprej, kdaj in v kakš¬
nih okoliščinah je nastal.

Muzej ljudske revolucije v Lo¬
žu je ustanovila bivša občina Lo¬
ška dolina 19. oktobra 1961. leta,
ko je občina proslavljala 20-let-
nico partizanskega napada na ita¬
lijansko vojaško posadko v Ložu.
Del napadene posadke je bil prav
v hiši, kjer je sedaj muzej. Mu¬
zejsko gradivo so zbrale organi¬
zacije Zveze borcev leta 1959 in
to za razstavo o NOB, ki je bila
v domu »Partizana« v Starem tr¬
gu, Ta razstava je bila prirejena
ob 40-letnici Komunistične par¬
tije Jugoslavije. Gradivo — tisk,
različne listine, slike, orožje,
predmeti — smo zbrali pretežno
v Loški dolini. To gradivo je tvo¬
rilo osnovo za ustanovitev muze¬
ja. Pri obdelavi gradiva in ure¬

ditvi muzeja je strokovno poma¬
gal republiški muzej ljudske re¬
volucije. Otvoritev muzeja je bila
tedaj ena najpomembnejših točk
proslave občinskega praznika.

Po ukinitvi občine Loška dolina
je leta 1963 ustanoviteljske pra¬
vice prevzela Skupščina občine
Cerknica. Toda izpopolnitev mu¬
zeja z gradivom iz širšega območ¬
ja združene občine se je zavlekla.
Tako je na stenah in v vitrinah
še vedno samo tisto gradivo, ki
je bilo ob njegovi ustanovitvi.
Sele lani se začne s pomočjo orga¬
nizacij Združenja zveze borcev
zbiranje muzejskega gradiva, ki
je pokazalo prav dobre uspehe,
čeprav je za nami več kot 20-
letno obdobje po osvoboditvi. No¬
vo gradivo pa prejema muzej
tudi iz nekaterih drugih občin na
Notranjskem.

Občinska zbora Združenja zve¬
ze borcev v Logatcu in na Vrh¬
niki sta namreč podprla zamisel
o razširitvi muzeja na njuno ob¬
močje. Seveda je Muzejski svet
ugodno sprejel to njihovo odlo¬
čilno podporo in sklenil predla¬
gati vsem trem Skupščinam ob¬
čin Černiča, Logatec in Vrhnika,
da muzej razširimo tudi na ob¬
čini Logatec in Vrhnika. Upra¬
vičeno moremo torej pričakovati,
da bodo skupščine teh občin prav
kmalu sprejele ustrezne odloke in
tako oblikovale ter pravno potr¬
dile razširjeno dejavnost muzeja
v Ložu.

Bivši borci in aktivisti v obči¬
nama Logatec in Vrhnika z razu¬
mevanjem sprejemajo razširitev
loškega muzeja. Menijo, da se bo
v njem ohranilo dragoceno gra¬
divo o naprednem revolucionar¬
nem gibanju na širšem notranj¬
skem območju. In res je tako. V
Ložu je že muzej v primernih
prostorih, ki so preurejeni in
opremljeni prav v ta namen. Ne¬
mara ni slučajno, da je muzej
ljudske revolucije prav v Loški
dolini in da se razširja še na ne¬
katere druge notranjske občine.
Loška dolina je bila namreč že
v predvojnem obdobju in v času
narodnoosvobodilnega boja na¬

predno in revolucionarno zelo
razgibana. Po kapitulaciji Italije
leta 1943 pa vse do osvoboditve
je bil v Loški dolini večinoma se¬
dež notranjskega okrožnega poli¬
tičnega in upravnega vodstva.
Zato je razumljivo, da se je prav
tu ohranilo precej gradiva iz Lo¬
ške doline, celotnega območja se¬
danje cerkniške občine pa tudi
iz občin Logatec in Vrhnika.

V Logatcu imajo zbrano zani¬
mivo slikovno gradivo iz NOB, s
katerim so bili priredili razstavo.
To gradivo muzej že prevzema.
Tudi na Vrhniki imajo in še Zbi¬
rajo prav tako pomembno gradi¬
vo, ki sodi v muzej. Tako se bo
kmalu podvojila muzejska zbir¬
ka, saj je doslej muzej že sprejel
okoli 1000 novih primerkov (eks¬
ponatov). Muzej bo torej obogatel
z gradivom, ki bo razstavljeno in
z gradivom, ki bo v arhivu.

Povečan obseg dejavnosti mu¬
zeja vsekakor terja tudi njegovo
delno notranjo preureditev: del¬
no mora povečati razstavne pro¬
store in potreben je tudi nov sce¬
narij, po katerem bo moči popol¬
neje in pregledneje razvrstiti raz¬
stavljeno gradivo.

Občinska skupščina Cerknica in
sklad pri občinskem odboru
Združenja zveze borcev sta v glav¬
nem zagotovila najnujnejša de¬
narna sredstva. Kljub razširitvi
bo muzej deloval le z zelo majh¬
nim številom honorarno in samo
občasno oziroma delno zaposlenih
uslužbencev. Tako bodo stroški
vzdrževanja in delovanja muzeja
razmeroma zelo nizki. Muzej je
torej na dobri poti svojega ure¬
janja in nadaljnjega izpopolnje¬
vanja.

Smotrno in sodobno urejen mu¬
zej ljudske revolucije v Ložu brez
dvoma sodi med pomembne kul¬
turne ustanove. Poleg tega prav
gotovo sodi tudi med turistične
zanimivosti na Notranjskem, če¬
prav ga turistični prospekt tega
območja sploh ne omenja.

Lojze Mlakar

kraju tudi celotno kulturno-pro-
svetno delo.

Na zadnji skupni seji sveta za
šolstvo in upravnega odbora skla¬
da za šolstvo in predstavniki pe¬
dagoškega zavoda Ljubljana, pa
so sklenili, da se ponovno odpre
šolski oddelek za 4. nižje razrede
v Babnem polju, kot podružnica
centralne osemletne šole Stari trg.
S tem bodo volivci v Babnem
polju zadovoljni.

Po dogovoru je vsako leto za
praznik dela 1. maj organizirala
posamezna sindikalna podružnica
proslavo. Do sedaj so proslave or¬
ganizirale sindikalne podružnice
Brest Cerknica — obrat Marof,
Gozdno gospodarstvo Postojna —
obrat Snežnik in Gaber Stari trg.
Letos je bila proslava 30. aprila v
kinodvorani Stari trg. Organizira¬
la pa jo je sindikalna podružnica
Kovinoplastike Lož. Na proslavi
so sodelovali moški pevski zbor
DPD »Svobode«, Glasbena šola,
godba na pihala sindikalne po¬
družnice Kovinoplastike in reci¬
tatorji. Popoldne istega dne je bila
prosta zabava v domu TVD
»Partizan« v Starem trgu.

V podjetju Kovinoplastika Lož
so priprave za letovanje članov
kolektiva v polnem teku. Orga¬
nizirali bodo tudi letos počitniški
dom v Selcah pri Crikvenici, kjer
bodo člani kolektiva letovali po
7 dni. Da pa bi omogočili leto¬
vanje tudi tistim članom kolek¬
tiva, ki žele letovati v drugih
krajih, bo sindikalna podružnica
regresirala tem članom 1500 sta¬
rih dinarjev na dan za dobo 7
dni. V počitr^škem domu bodo
člani kolektiva prispevali dnevno
od 600 do 200 starih dinarjev, kar
bo odvisno od njihovih osebnih
dohodkov. Borci pred 9. 9. 1943
in upokojenci, ki so nekdaj bili
člani kolektiva, bodo prispevali
na dan le 700 starih dinarjev. Ce
še upoštevamo, da bo vsak član
kolektiva prejel kot nadomestilo
za karto K-15 15 000 starih di¬
narjev, upravičeni ožji svojci
10 000 starih dinarjev in otroci
od 4. do 10. leta starosti pa 6000
starih dinarjev, potem ugotavlja¬
mo, da bodo tudi letos ugodni po¬
goji za letovanje v Kovinoplastiki
Lož.

2e na večkratnih posvetih, se¬
stankih in zborih volivcev v Lo¬
ški dolini je bilo ugotovljeno, da
krajevni skupnosti Loška dolina

primanjkuje finančnih sredstev
za uresničitev programa krajevne
skupnosti, kateri znaša za leto
1967 nad 21 milijonov starih din.
Zaradi tega so se dogovorili s
predstavniki podjetij, da KS na¬
pravi na vse delovne organizacije
pismene prošnje za finančno po¬
moč. Predstavniki r  delovnih orga¬
nizacij so tudi menili, da ne bo
mogoče v celoti realizirati pro¬
grama, vsekakor pa je potrebno
dati prioritetni red nekaterim
nujno potrebnim komunalnim
ureditvam, prvenstveno pa bo
potrebno končati že začeta dela.
Krajevna skupnost pričakuje, da
bodo delovne organizacije razu¬
mele potrebe krajevne skupnosti
in odobrila potrebna finančna
sredstva.

V okviru DPD »Svoboda« Lo¬
ška dolina je pred nedavnim
uprizorila sindikalna podružnica
Kovinoplastike Lož igro »Opera¬
cija«, katero si je ogledalo mnogo
ljudi. Z »Operacijo« je sindikalna
podružnica gostovala tudi v Ga¬
bru m Prezidu. Prebivalci Loške
doline si še želijo, takih in podob -
nih prireditev.

Prosvetno društvo Ponova vas
je v nedeljo 16. aprila uprizorilo
v ' kinodvorani Stari trg igro
»Nje ni«. V polni dvorani so gle¬
dalci nagradili igralce z burnim
aplavzom in so bili navdušeni
nad dobro izvedbo igre.

Pred nedavnim je Alojz Kraše¬
vec iz Viševka v Loški dolini pra¬
znoval že 101. letnico rojstva.
Alojz Kraševec je od lanskega le¬
ta nekoliko opešal, toda še vedno
je živahen in vesel ter se rad
spominja raznih dogodkov, tako
iz prve in druge svetovne vojne.
Zelo pa mu je všeč napredek teh¬
nike, posebno motorizacije. Toda
kljub oslabelosti bi še vedno rad
živel vsaj deset let. Tudi vaščani
se pridružujejo njegovim željam.

Borci Kovinoplastike Lož so
za nedeljo 7. maja organizirali
izlet v Maribor in na Pohorje.
Vsako leto omogoči podjetje in
sindikalna podružnica izlet bor¬
cev, da si ogledajo razne parti¬
zanske kraje. Do sedaj so si bor¬
ci ogledali že bolnico »Franjo«,
Begunje na Gorenjskem, Franko¬
lovo, Velenje, Črnomelj, Metliko
in druge kraje v Sloveniji.

Slavko Berglez

Zobotrebci ne gredo več

Zobotrebčarje Vidovskih hribov
in Bloške planote je neprijetno
presenetila vest, da je začasno
ustavljen odkup zobotrebcev. Iz¬
delovalci imajo še nekaj zimskih
zalog, pa skrbijo, kako bi jih
vnovčili. Predvsem krivijo in ob¬
sojajo nelojalno konkurenco indu¬
strijske izdelave zobotrebcev. Ta
pomembni vir dohodka v zim¬
skem času je dobil precejšnje
razsežnosti. Izdelovanje zobotreb¬
cev je kot nekoč postalo pravcata
ljudska obrt. Toda doklej?

Slišati je, da so domači zobo¬
trebci nehigienični, da jih odsve¬
tujejo sanitarci. (Mimogrede:

morda bi se pa vendarle dal re¬
šiti tudi ta problem?). Če pa in¬
dustrijski zobotrebci res bolj
zdravo služijo namenu, potem bi
morali to ljudem povedati in
preusmeriti njihovo zimsko de¬
javnost v druge oblike domače
obrti. Nekoč je tod slovelo rezbar-
stvo... Ko poskušamo reševati
problem brezposelnosti z zaposlo¬
vanjem v sekundarne in terciarne
dejavnosti, ne smemo mimo ljud¬
ske obrti, ki ima pogoje za večji
razmah, saj ima tradicijo in inte¬
res. (Na sliki: Žilce)

S. F.

st. 5 — maj 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

Krvodajalska akcija za leto 1967

Občinski odbor Rdečega križa
Cerknica je skupno s krajevnimi
organizacijami in Zavodom za
transfuzijo krvi v Ljubljani ka¬
kor vsako leto, organiziral pro¬
stovoljno krvodajalsko akcijo, ki
je bila 3., 4. in 5. aprila letos. Ali
.smo plan izpolnili ? Poglejmo:

plan 1966 t«  650 odvzemov —
v akciji preko 750 odvzemov;

plan 1967 — 650 odvzemov —
v akciji okrog 550 odvzemov.

Ker traja akcija vse leto (lan¬
sko leto smo ob koncu leta imeli
skoraj 850 odvzemov in smo bili
med najboljšimi občinami v Slo¬
veniji!), lahko upamo, da bomo
do konca leta vsaj dosegli plan,
tj. 650 odvzemov Popolnoma pa
smo lahko prepričani, da lanske¬
ga uspeha ne bomo ponovili.

Ce pogledamo, kje smo nazado¬
vali in kje napredovali, moramo
v prvi yrsti zabeležiti močan po¬
rast  krvodajalcev, ki so prišli
iz oddaljenejših predelov občine;
v prvi vrsti Žilce in Otave, potem
pa Bloška planota, Unec in Gra¬
hovo. To so predeli predvsem
kmečkega prebivalstva, ki so v le¬

tošnji akciji pokazali precej več
pripravljenosti darovati kri, ka¬
kor pa takoimenovani »industrij¬
ski« predeli občine — Cerknica,
Rakek, Begunje s svojo industrijo
in Loška dolina s Kovinoplastiko.
Precejšen upad beleži Kovinopla¬
stika, pa tudi Brest je bil slabši
od lanskega leta. O drugih pod¬
jetjih in ustanovah pa bolje, da
sploh molčimo, ker bi drugače na
njihov račun morali reči precej
krepkih ... (saj so nekatera pod¬
jetja, ki sploh niso niti prijavila,
niti poslala enega samega krvo¬
dajalca!?).

Izgleda, da splošno gospodarsko
stanje pri nas odseva tudi v krvo¬
dajalski akciji. Dogovor o pro¬
stem dnevu v delovnih organiza¬
cijah za tiste delavce, ki žele dati
kri — in ki je bil lansko leto še
kar v redu izvajan — iz ne vem
kakšnih vzrokov letos ni bil več
zaželjen. Padle so celo izjave, da
v bodoče lahko iz podjetij (vsaj
nekaterih, npr. Brest) računamo
na krvodajalce samo v času »pro¬
stih sobot« — to potem, izgleda,
pomeni, da gospodarske organi¬

Šofer prvega avtobusa

Nekaj sto metrov naprej, kjer se konča v Grahovem asfalt,
zavije stranska pot globoko v dolino. Tam, na dnu, tik ob izviru
potoka stoji samotna kmetija. Kako spokojna in tiha je bila tega
večera, ko sem se pogovarjal z gospodarjem Matijom Sega. Skozi
odprto okno se je vsiljevala noč in medla žarnica se je slabotno
upirala vsiljivi sivini. Tam pri peči je sedel, po prvem vprašanju
so mu besede stekle gladko, v njih ni bilo sledu, kako'se spomin
bori s časom, z mogočnim brisalcem preteklosti. Gledam ga, kre¬
pak mož je, strmi mimo mene v odprto okno, kot da bi mu šu¬
menje vode tam zunaj pomagalo obujati pol stoletja stare spo¬
mine.

No, tako nekako je pripovedoval:

»Šoferski izpit sem naredil leta 1921 v Logatcu. Kmalu po¬
tem mi je Marolt iz Žirovnice predlagal, naj bi prišel k njim
vozit avtobus, ki je last njihovega društva (kako se je društvo
imenovalo sem že pozabil). Sprejel sem in tako sem bil šofer
na prvem avtobusu pri nas. Avtobus je bil za okrog 35 potnikov,
bil je znamke Zaurer in je imel pogon še na verigo. O zračniean
se nam takrat še sanjalo ni in na avtobusu so bile kar polne
gume, tako da skrbi glede »f likanj a« res nisem imel. Bil sem
sam, brez sprevodnika. Zamude so bile tudi takrat, pozimi, če
je bilo pa dost snega, pa tudi nekaj dni nisem šel nikamor. Vo¬
zovnica od Rakeka do Cerknice je bila 5 kron, do Starega trga
pa 66. Proga je šla čez Bloško polico. Takrat ni bilo nobenega

drugega motornega vozila na naših cestah razen enega vojaškega
Forda in še enega našega manjšega avtobusa Puch; mislim, da
je bil 10-sedežm. Furmani se kar navaditi niso mogli na ropo¬
tanje, kar gledali so, živina pa po cesti. Potnikov je bilo vedno
dovolj, kako so se pa med vožnjo počutili, pa si lahko kar mis¬
limo. Ja, je bil še en šofer, sem ga spoznal v Galiciji, sem ga
mislil iti pred leti obiskat, pa sem toliko časa odlašal, da je umrl.
No, okrog leta 1924 me je oče hotel nazaj domov, na kmetijo.
Ubogal sem ga, se poročil in začel delati na kmetiji. Imel sem
sina, ki je padel 1945 leta kot partizan, in dve hčeri, ena je v
Ljubljani v »Elmi«, druga pa je poročena v Dolenji vas. Z vnuč¬
kom imam kar kratek čas, zibam ga, sedaj mi je prav prišla,
kdo bi si mislil, tale palica, z jekleno kljuko, (ki je podobna na
eni strani sekirici, na drugi pa je šiljasta), ki sem jo naredil še
v prvi svetovni vojni. Les je iz Karpatov, res dober les, še no¬
bena golazen se ga ni polotila, v jeklo sem napisal ime baterije,
spomin na prvo svetovno vojno in svoje ime. Takole sedim, pre¬
mišljujem in ga s kljukico zibljem. Ja, pa je kar priden tale naš
Matjažek.«

Oče umolkne, oči se mu nekam žalostno zasvetijo in čez čas
tiho reče: »Boli me, ko sem na starost ostal sam, to, samo to
težko prenašam.« In spet potisne kljukico za rob otroške koša¬
rice in sobo napolni enakomerno in pritajeno šumenje zibelke.

Lado Milavec

zacije (velja za tiste, ki tako mis¬
lijo) odklanjajo vsako sodelova¬
nje in pomoč pri tako pomembni
obče-humani akciji, kakor je rav¬
no krvodajalska — pa čeprav
imajo posredno od nje v primeru
nesreč in poškodb, ali pa tudi v
normalnem razvoju (porodi!!) od
nje krepke koristi. Kakor drugače
trdijo, da ni vseeno, koliko »bol¬
niške« imajo na podjetju, tudi za
to »bolniško« velja isto in ven¬
dar je ravno kri (transfuzija)
lahko tista oblika zdravljenja, ki
skrajša to »bolniško« lahko tudi
na polovico. Iz čistega materiali¬
stičnega računa torej — da ne go¬
vorimo o humanizaciji, solidari-
zaciji in razumevanju itd. — bi
moral biti cilj vsake gospodarske
organizacije pri tem družbenem
problemu — pospešiti in omogo¬
čiti čim večjemu številu krvoda¬
jalcev, da izpolnimo svojo druž¬
beno dolžnost.

Bili pa so še drugi očitki, češ:
letos moramo vse plačati, celo
obiske zdravnika na domu, pre¬
voz z »rešilcem«, recepti so dražji,
davki so večji, kri bomo dajali
pa zastonj, da jo bomo skozi bol¬
nico nato še plačevali — ne, ne
bo več tega! Odgovor je kratek:
za kri še nimamo tovarne, ki bi
jo izdelovala, razen človeških to¬
varn — torej je to način, edini
način za »proizvodnjo« krvi. Kri
pa, ki jo na ta način zbira Zavod
za transfuzijo in kasneje oddaja
bolnicam, nihče nikomur
ne plačuje  ! Plačujejo se samo
materialni stroški za celotno or¬
ganizacijo »pridobivanja«, ki pa
spričo potrebe po skrajni natanč¬
nosti in sterilnosti niso majhni.
Kdo pa more postaviti ceno, re¬
cimo enemu litru sveže krvi?!!
Te cene ni!

Očitki, ki so se tudi ponekod
pojavljali, da to kri oddajamo za
poškodovance v Vietnamu (če¬
prav vemo, da jo imamo še za
doma premalo), so prav tako ne¬
utemeljeni. Pri občinski organi¬
zaciji ZB je sestavljen poseben
odbor za pomoč nesrečnežem v
Vietnamu, ki bo začel z zbira¬
njem vsakokratne pomoči za Vi¬
etnam, med drugim tudi akcijo
zbiranja krvi. Vendar je ta akci¬
ja popolnoma ločena od redne
krvodajalske akcije, ki jo organi¬
zira izključno Rdeči križ izključ¬
no za potrebe domačih bolnic. O
tem je v zadnji številki časopisa,
ki ga izdaja Kovinoplastika v
Ložu, napisan obširnejši članek,
iz katerega lahko razberete pra¬
vilno stališče o teh vprašanjih.

Občinski odbor Rdečega križa
bo v letošnjem letu še organiziral
akcije v manjšem obsegu. Mis¬
lim, da ne bi bilo prav, če bi v
letošnjem letu tako globoko
zmanjšali lanski uspeh, zato po¬
zivam vse občane, ki so sposobni,
da dajo kri, da razmislijo o po¬
menu in potrebi krvodajalske ak¬
cije in se še v letošnjem letu pri¬
družijo tistim, ki so že izpolnili
svojo družbeno obveznost na po¬
lju krvodajalstva.

dr. Boris Kravanja

Razmeroma malo imamo v Sloveniji tako mikavnih voda, kot je Blo¬
ško jezero. Žal pa je reklama zanj tako skromna, da ga pozna le malo
ljudi. S tem v zvezi bi bilo treba urediti in popraviti že obstoječe ka¬
žipote, ki turiste danes ne informirajo najbolj točno. Tako je na pri¬
mer v Novi vasi na cestnem križišču tabla z napisom »Bloško jezero
2 km«, do jezera pa je po najkrajši poti najmanj 4 kilometre.

Skupščina občinskega odbora Rdečega križa

Dne 16. aprila so se v Cerknici
zbrali delegati krajevnih organi¬
zacij Rdečega križa na svoji red¬
ni občinski skupščini, kateri so
prisostvovali tudi predstavniki
GO RKS iz Ljubljane in nekateri,
žal samo nekateri, izmed precejš¬
njega števila vabljenih gostov!

Poročilo predsednika občinske¬
ga odbora RK Cerknica je vsebo¬
valo in zajemalo vso dejavnost, Id
so jo organizacije Rdečega križa
v času od zadnjega zasedanja
skupščine izvajale v naši občini.
Največ je bilo govora o krvoda¬
jalskih akcijah, od katerih je bila
lanska izredno uspešna in ki naj¬
bolje dokazuje veljavo Rdečega
križa. Ponovno je bila omenjena
in analizirana akcija, v kateri je
mednarodna mladinska delovna
brigada začela graditi pešpot v
Cerknici. Posebej je bil poudar¬
jen pomen te akcije za zbliže¬
vanje in razumevanje med ljud¬
mi vsega sveta, ne gre pa zane¬
mariti občutnega uspeha, ki ga
je akcija imela in ga bo imela v
turistično-gospodarskem pomenu
za našo občino. Ti mladi ljudje
so namreč ponesli nešteto lepih
vtisov in še več prospektov v
osem držav Evrope, Afrike in
Amerike, od koder prav gotovo
lahko za letos pričakujemo novih
obiskov...

Akcija je omogočila navezavo
osebnih stikov med mladino na¬
šega kraja in brigadirji, ki se ob
odhodu ni prekinila ampak se na¬
daljuje. Organizacija pomoči za
šolske mlečne kuhinje, ki jo je
v preteklem letu posredoval Rde¬
či križ, je šolarjem v naši občini
prinesla hrane v vrednosti preko
11 milijonov starih dinarjev. Iz¬
vedba tedna Rdečega križa,
vključevanje podmladka RK po
šolah, tekmovanje ob priliki kr¬
vodajalskih akcij, organizacija te¬
čajev prve pomoči, zdravstveno-
prosvetna predavanja, predvaja¬
nja raznih poučnih filmov itd. —
to je razen v poročilu predsedni¬
ka, bilo omenjeno še v poročilu
tajnika, blagajnika in ostalih čla¬

nov skupščine. Posebno je omem¬
be vredno dejstvo, da organiza¬
cija RK uspešno deluje že vsa
leta nazaj, čeprav so finančna
sredstva, ki jih ima na razpo¬
lago, zelo majhna in npr. lanska
dotacija Sob Cerknica (600 000
starih dinarjev) ne zadostuje niti
za osebne dohodke edinega plača¬
nega uslužbenca, ki ga občinska
organizacija ima. Za leto 1967 pa
je SOb Cerknica odobrila vsoto
100 000 S din. Skupščina je na
kraju ugotovila, da je bilo delo
občinskega odbora v pretekli
mandatni dobi v vseh ozirih
uspešno ter je dala priznanje
vsem aktivnim članom odbora, ki
je soglasno prejel zaupnico za
svoje delo v preteklem letu.
Skupščina je nato izvolila nov
odbor, ki šteje 15 članov. Člani
skupščine so nato želeli izvoliti,
oziroma ponovno potrditi istega
predsednika občinskega odbora
RK. Dosedanji predsednik pa po¬
novne funkcije ni hotel sprejeti.
Menil je, da so se v zadnjem ča¬
su med njim osebno in nekateri¬
mi vodilnimi funkcionarji občin¬
skih vodstev ZK SZDL in sindi¬
katov pokazale tako velike raz¬
like v pojmovanju »kategorizaci¬
je« družbenih delavcev glede na
njihove »kvalitete« in »perspek¬
tive«, da bi bilo primerneje lem
funkcionarjem prepustiti prosto¬
voljno in neplačano delo pri or¬
ganizaciji Rdečega križa, ker, ka
kor izgleda, samo oni in to naj¬
bolje poznajo »družbeno delo«, ki
daje »kvalitete« in »persepkti-
vo«. Na ta način bi organizacija
Rdečega križa na pomenu in vse¬
bini samo pridobila. On sam pa
bo še vnaprej po svojih strokov¬
nih sposobnostih sodeloval pri iz¬
vajanju programa organizacije
Rdečega križa. Skupščina nato —
ker je dosedanji predsednik
vztrajal pri svoji odločitvi — ni
izvolila novega predsednika, am¬
pak je to prepustila prvi seji no¬
voizvoljenega občinskega odbora
RK.

K. B.

Ceste ni, še obljub ni!

Velika želja občanov Vidov-
skih hribov, da bi dobili cest¬
no povezavo s cesto Cerknica—
Ljubljana preko Rakitne, še
naprej ostane samo želja.

Le slabe štiri kilometre no¬
vogradnje in adaptacije je po¬
trebno, pa bi se ti kraji pri¬
bližali Ljubljani za več kot
trideset kilometrov. Življenje
v teh hribih bi verjetno pri¬
dobilo nov smisel. Omeniti mo¬
ram prometno povezanost, z
njo perspektivni turizem itd.

Glavna tema na zborih ob •
čanov in na sestankih krajev¬
nih organizacij je že več let
prav cesta. Cesta je bila že
nekajkrat obljubljena, celo de¬
nar je že bil zanjo, vendar se
je pri prvem kilometru zatak¬
nilo, Sredstva, ki so bila na¬
menjena zanjo, so bila obrnje¬
na drugam. Občani Žile in oko¬

lice preprosto ne morejo ver¬
jeti, da se danes, potem, ko je
preteklo toliko let in obljub,
ne more najti nihče, ki bi bil
pripravljen na to misliti. Za¬
mere letijo predvsem na ob¬
činsko skupščino na GG Po¬
stojna. Tisoče kubikov lesa je
bilo speljanega iz gozdov Iške
in Zale. Pri tem so se verjet¬
no tudi ustvarili razni fondi,
predvsem fond biološke amor¬
tizacije. Menda tod ni, opaziti
vračanja teh sredstev. Nasprot¬
no, večjim kompleksom gozd¬
nih površin grozi erozija. To
je pravzaprav drugo vprašanje,
povezujem ga pa z naslovom
zato, ker mislim, da moramo
gledati tudi na ta moment, ka¬
dar razpravljamo o »moralni
odgovornosti«, nasproti ljudem,
ki so nekoč le morali negovati
te gozdove. Sedaj, ko občina-

ne zmore takih vlaganj, ni mo¬
goče več dobiti investitorja. Za
GG Postojna, oz. GO Cerknica,
cesta ni zanimiva, ker bi pe¬
ljala večidel po obrobju gre¬
bena. LIK Brest Cerknica, ki
bi bil verjetno tudi koristnik
te ceste, mora napraviti naj¬
prej izračune, če bi se soude¬
ležba pri financiranju le iz¬
plačala. In ostali, ki bi jim
cestna povezava tudi koristila:
Občina za prevoze šolarjev,
Trgovsko podjetje Škocjan za
povezavo svojih poslovalnic,
SAP Ljubljana, občinski turi¬
zem?

Predlagam ustanovitev ini¬
ciativnega odbora za gradnjo
ceste Žilce—Župeno, ki naj
pripravi dokumentacijo in za¬
gotovi sredstva. Odlašati ni
treba več, občani teh krajev
so že nejevoljni! S. F.

Stran 6

GLAS NOTRANJSKE

St. 5 — maj 1967

Referendum in perspektiva

V zadnji številki Glasa No¬
tranjske smo pisali o referendu¬
mu na »Jelki«. Sedaj, ko so nam
znani rezultati referenduma, lah¬
ko povemo še kaj več o tem. Re¬
ferendum je bil razpisan na pred¬
log delavcev poslovne enote Be¬
gunje, kjer so delavci odločili, da
se dosedanje podjetje »Jelka«
Rakek razdraži. Za predlog je
glasovalo 90 delavcev, 50 jih je
bilo proti in samo en glas je bil
neveljaven.

Zamerili so nam, zakaj smo pi¬
sali o referendumu in perspekti¬
vi na steklenih nogah. Prav, naj
zastopniki dezintegracije uteme¬
ljijo razdružitev in naj nam do¬
kažejo upravičenost razpisa refe¬
renduma.

Smo še vedno prepričani, da je
razdružitev »Jelke« na dva samo¬
stojna podjetja v času, ko bijemo
bitko za uveljavitev družbeno
gospodarske reforme in dvig pro¬
duktivnosti, popolnoma zgrešena.
Ce temu dodamo še, da razdru¬
žitev ni rezultat temeljitih analiz,
ki bi vsaj delno zarisale razvojne
poti razdraženega podjetja, po¬
tem postaja neupravičenost de¬
zintegracije še jasnejša. Nismo
nasprotniki razdružitve, če je

utemeljena. Smo pa nasprotniki
takega postopka razdružitve, ki
ne temelji na objektivnih in te¬
meljitih analizah, temveč se osla-
nja le na osebe.

Ne želimo preveč polemizirati,
vendar se nam zdi, da so delavci
enote Unec tisti, ki bodo nosili
posledice tega referenduma —
razdružitve. Namreč, slabi ko-
njuktumi pogoji in pa nezadostna
sredstva niso nikakršna garanci¬
ja za nadaljnji razvoj omenjene
enote. Menimo, da je referendum
odraz slabosti vodilnega kadra, ki
ni znal poiskati pravilnih eko¬
nomskih in ostalih poti za reševa¬
nje medsebojnih ekonomskih in
delovnih odnosov med delovnimi
enotami. V sedanjem času, ko se
pogoji gospodarjenja poostrujejo,
naj bi z referendumom odločili o
vprašanju nadaljnjega razvoja
podjetja, nikakor pa ne iskali v
referendumu rešitve, ki jo ni. Naš
razvoj gre za integracijo, veča¬
njem produktivnosti in hitrejšim
razvojem proizvajalnih sil, nika¬
kor pa ne v razdrobljevanje pod¬
jetij, ki zavirajo rast in razvoj
gospodarstva.

Branko Mišič

Seminar za predsednike in
tajnike sindikalne podružnice

V sindikalnih podružnicah v
delovnih organizacijah so bila v
preteklih mesecih izvoljena nova
vodstva. Nova vodstva sindikal¬
nih podružnic imajo nove težke
naloge in obveznosti. Zlasti v se¬
danjem časil v vseh prizadeva¬
njih za izvajanje gospodarske in
družbene reforme, je vloga sindi¬
kata še toliko pomembnejša. Sin¬
dikati v teh prizadevanjih lahko
odigrajo pomembno vlogo, če se
bodo intenzivno lotili reševanja
svojih nalog in kolikor bodo spo¬
sobni spremljati celotno družbeno
problematiko.

Z namenom, da bi nova vod¬
stva dobila potrebno orientacijo
in se seznanila z naslednjimi na¬
logami, sta občinski sindikalni
svet in delavska univerza Cerkni¬
ca priredila dvodnevni strnjen se¬
minar za predsednike in tajnike
sindikalnih podružnic iz vseh go-
darskih organizacij na območju
občine Cerknica. Seminarja se je
udeležilo 24 predstavnikov sindi¬
kalnih podružnic. Na seminarju

so predavali: predstavnik Gospo¬
darske zbornice SRS Jože Pogač¬
nik, sodelavec centra za raziskavo
javnega mnenja Bogdan Kavčič,
sodelavec Zavoda za revizijo m
produktivnost Jože Veber in
predstavnik uredništva revije
Teorija in praksa Vinko Trin-
kavs.

Tematika seminarja je bila zelo
pestra, saj je obravnavala vsa
ključna področja in probleme,
katerim bodo morali sindikati po¬
svetiti vso pozornost. V programu
so bila zajeta področja samo¬
upravljanja in naloge ter metode
dela sindikata, področje produk¬
tivnost in standard, razširjene re •
produkcije in investicije, področ-

Obisk pri
kmetu Matičiču
na Rakeku

je mednarodne menjave v zvezi
z reformo ter področje ekono¬
mike, gospodarjenja in delitve.

Program seminarja je bil zelo
bogat in pester. Čas seminarja pa
kratek. Seminar je bil zelo inten¬
ziven, tako, da je bilo premalo
časa za poglobljene razprave.
Kljub temu pa udeleženci semi¬
narja niso šli razočarani domov,
saj so izrazili željo, da bi se po¬
dobni seminarji še prirejali.
Predsednik občinskega sindikal¬
nega sveta Tone Bavdek, ki je bil
navzoč na seminarju, je obljubil,
da bo ponovni seminar prirejen
v jesenskem času letos, ali celo
že prej.

Milan Sterle

Predsednik sindikalne podruž¬
nice Obrata Martinjak, Brest
JOŽE ALBREHT ZA GLAS
NOTRANJSKE

Bil sem pri kmetu Francu Ma¬
tičiču, dobil sem ga pri opravlja¬
nju vsakdanjega dela, pri krmlje¬
nju živine, ki jo je kar precejšnje
število: volov, krav t  ovac, praši¬
čev in kaj bi še našteval druge
živali! Res, lepa družina domačih
živali. Zmotil sem ga pri delu,
vendar je bil pripravljen za po¬
govor. Najprej sem ga vprašal,
kako gre kaj s kmetovanjem ozi¬
roma, kako kaj napreduje njego¬
va kmetija. Povedal mi je, da
kmetija na Notranjskem ne mo¬
re obstajati brez gozda. To se
pravi, da kmet samo od kmetij¬
stva in živinoreje ne bi mogel
živeti. Gozd mu pomeni vir vsega,
razen hrane, katero večinoma pri¬
dela na polju. Gozd mu daje za¬
služek, da z njim plačuje davke,
ki niso majhni, da se obleče in
da kupi druge predmete. V to so
se namreč prepričali že grofje, da
je kraška zemlja prerevna za pre¬
življanje in da se brez gozdov ne
da živeti in kljub temu ima z da¬
našnjo ceno lesa kmečko prebi¬
valstvo premajhne dohodke. Skrat¬
ka, morali bi imeti več »posluha«
do kmečkih ljudi in njihovih pro¬
blemov. Nekateri zelo z viška gle¬
dajo kmeta in pri tem pozabljajo,
da je kmet eden od stebrov go¬
spodarstva.

Nobena stvar ni samo rožnata
ali samo trnjeva, ampak vsakega
nekaj. Tako je tudi pri kmetih.
France je s svojo kmetijo, ki je
precej mehanizirana, kar zado¬
voljen. Ko sem se poslavljal, mi
je Franc rekel, naj pridem raje
poleti, ko mu bom lahko tudi kaj
pomagal pri košnji in drugih opra¬
vilih.

Janez Klemenc

Zavod za pospeševanje
turizma - Za ali proti?

V poreformnem obdobju, ko
nenehno iščemo rezerve v proiz¬
vodnji, vprašanje turizma zapo¬
stavljamo, čeprav so velike rezer¬
ve našega gospodarstva ravno v
turizmu.

Zaradi tega je tudi odlok Skup¬
ščine občine Cerknica, da ustano¬
vi Zavod za pospeševanje turiz¬
ma na našem področju toliko bolj
pravilna. Lepote naravnega feno¬
mena Cerkniškega jezera, Križne
jame, Rakovega Škocjana, Bloške
planote, notranjskih gozdov in na
splošno lepoto naših dolin je tre¬
ba vnovčiti. Da bi to dosegli, je
potrebno vlagati določena sred¬
stva v turistično nadgradnjo in
turistično dejavnost. Kreacija po¬
litike turizma na našem področju
pa bi bila splošna naloga omenje¬
nega Zavoda.

Kuharski tečaj
na Uncu

Že dalj časa smo si dekleta
Unca želela, da bi na Uncu orga¬
nizirali kuharski tečaj, saj ga že
dolgo ni bilo, čeprav je bila to
prej nekaka tradicija. Ta želja se
nam je letos izpolnila s pomočjo
Delavske univerze Cerknica.

Tečaj je obiskovalo 17 deklet
in žena iz Unca in Ivanjega
sela. Bilo bi nas verjetno še več,
toda tečaja se niso mogla udele¬
žiti dekleta, ki obiskujejo šolo v
popoldanskem času. Tečaj je tra¬
jal šest tednov, ker smo bila de¬
kleta razdeljena v dve skupini in
smo tečaj obiskovale izmenoma
po ves teden.

Tečajnice smo bile s tečajem
zelo zadovoljne, saj smo se veliko
naučile, ker smo s pridnostjo sle¬
dile pouku. Ob zaključku pa smo
tudi pokazale novo pridobljeno
znanje. Organizirale smo razstavo
peciva, ki je prav lepo uspela.
Samo razstavo smo združile s
proslavo ob Dnevu žena in ob
zaključku pripravile majhno za¬
kusko za žene z Unca, za katero
so sredstva nudile razne organi¬
zacije.

Na tem mestu bi se tečajnice
želele zahvaliti vsem, ki so ka¬
korkoli pomagali pri tem, da je
tečaj in zaključek uspel. Pred¬
vsem pa bi se želele zahvaliti tov.
Marici Ileršič z Rakeka, ki je z
veliko skrbjo vodila tečaj in vlo¬
žila veliko truda, da bi čim več
naučila in s tem omogočila dekle¬
tom, da bodo v življenju dobro
sukale kuhalnice in skrbela za
zdravo prehrano v družini.

Joža Gnezda

Zavod bi imel zelo važno vlogo
pri pospeševanju turizma, izkori-
ščevanju njegovega potenciala,
programiranju turističnih nalog,
inventarizacije turističnih vred¬
not, skrbel bi za zaščito kulturnih
in naravnih spomenikov ter po¬
dobno.

Vprašanje je, ah bo zavod lah¬
ko sam pospešil turizem? Vseka¬
kor ne. Za razvoj turizma se mo¬
rajo zainteresirati predvsem tr¬
govska, gostinska, prometna in
obrtna podjetja, ker bodo le ta
največ potrebovala strokovno po¬
moč Zavoda.

Ko govorimo o turizmu, menim,
da ni odveč, če povemo nekaj be¬
sed o koristnih učinkih turizma.
Že prej smo omenili, da z razvo¬
jem turizma lahko vnovčimo na¬
ravne lepote našega- področja.
Poleg tega ima turizem zelo ve¬
lik devizni efekt. Prodaja blago
in storitve, ki sicer težko, da pri¬
dejo v poštev za izvoz. Akt pro¬
daje sovpada z aktom plačila, kar
pomeni, da ni kreditiranja pri
blagovni menjavi. V tem je bist¬
vena razlika prodaje turističnih
storitev od blagovne menjave z
inozemstvom. Potrošnik prihaja
sam, kar zniža stroške prevozov
blaga ter njegovega zavarovanja.

Povečuje nacionalni dohodek in
zaposlenost v občini. Poleg tega
ne smemo pozabiti tudi vpliv do¬
mačega turizma, čeprav je v letu
1966 domači turizem bil v degre-
siji zaradi zmanjšanja kupne mo¬
či tistega dela prebivalstva, kate¬
rega udeležba je bila pred re¬
formo največja. Tudi ukinitve
voznih olajšav so imele negativen
vpliv na domači turizem. Domači
turizem predvsem redistribuira
nacionalni dohodek, poleg tega pa
naši ljudje spoznavajo lepoto do¬
mačih krajev, navade, zgodovino,
kar vpliva na izboljšavo med-
ljudskih in nacionalnih odnosov.

Preostaja torej glavno vpraša¬
nje — vprašanje financiranja raz¬
širjene reprodukcije turizma, ker
ponudba turističnih uslug zaosta¬
ja za povpraševanjem. Ker pa so
koristi skupne, bi morale vse za¬
interesirane gospodarske organi¬
zacije prispevati določena sred¬
stva za pospeševanje turizma v
naši občini.

Teh nekaj skopih besed naj bi
bile opravičilo za ustanovitev Za¬
voda za pospeševanje turizma,
ker so koristi od razvoja turizma
večstranske.

Branko Mišič

Jože Albreht

Od letošnjega februarja je v
obratu Bresta Martinjak nov
predsednik sindikalne podruž¬
nice tovariš Jože Albreht.

Na vprašanje, kaj meni o
dosedanjem delu sindikalne
podružnice, nam je Jože Al¬
breht odgovoril takole:

»Menim, da na sindikat do¬
slej ni odigral tiste vlo°e, ki
bi jo morah Še vse preveč je
stal ob strani in prepuščal
probleme kolesu časa...«

»Zakaj... ?«

»Naša napaka, ki smo jo po¬
navljali iz leta v leto, je bila
med drugim tudi v tem, da
smo volili v izvršni odbor sin¬
dikata skoraj v celoti le ljudi
iz uprave, pozabljali pa smo
na one iz proizvodnje.«

»Ste letos svojo napako spet
ponovili?«

»Ne. Že pred volitvami smo
v podjetju izvedli anketo, ki
nam je potlej dala jasno ve¬
deti, kakšna mora biti struk¬
tura bodočega izvršnega od¬
bora sindikalne podružnice. |
Rezultat vsega tega je, da pre¬
vladujejo v novem izvršnem
odboru sindikalne podružnice
obrata Martinjak ljudje iz pro¬
izvodnje.«

Na naše zadnje vprašanje,
kako napreduje osvajanje
proizvodnje stilnega pohištva,
pa nam je novi predsednik sin¬
dikalne podružnice, Jože Al¬
breht, povedal naslednje:

»Še nedavno smo imeli gle¬
de proizvodnje stilnega pohi¬
štva precejšnje težave. Naro¬
čila so bila zelo razdrobljena,
zato so bile serije na moč
skromne. Sedaj se je glede
tega obrnila situacija bistveno
na bolje. Za Nemčijo moramo
na primer izdelati kar 60 tisoč
komadov stolov. Skratka, ma •
loštevilne poskusne serije so
za nami, zato se nam, po do¬
mače povedano, obetajo boljši
časi.« -a

St. 5 — maj 1967

GLAS NOTRANJSKE

Stran 7

OB VSTOPU V MEDNARODNO TURISTIČNO LETO, PIŠE MILAN GOVEKAR:

0 otroku, ki ga imajo vsi radi, nihče pa
zanj noče biti odgovoren (IV.)

Čeprav tega nočemo vselej od¬
krito priznati se vendarle dobro
zavedamo, da bomo popotnike, iz¬
letnike in druge turiste pogosteje
srečavali po naših krajih šele te¬
daj, ko nas bo cesta povezala z
zunanjim svetom. Uspeli smo vsaj
v tem, da nas je asfaltni trak —
z izjemo odseka pri Planini, kjer
dela še niso zaključena — pove¬
zal vsaj s slovenskim magistral¬
nim omrežjem. Vendar le redko-
kateri motorizirani nomad zbere
toliko poguma, da bi od Grahove¬
ga dalje po kotanjasti cesti nada¬
ljeval pot proti morju, na Snenik
alx kateremu koli drugemu cilju
naproti.

Sele takrat, ko bo dobro ureje¬
na vsaj osrednja cestna zveza sko¬
zi našo občino s krakoma proti
Sodražici oziroma Prezidu in ko
bodo tudi sosedje na Hrvaškem
poskrbeli za asfalt na trasi, ki vo¬
di do morja, bomo lahko rekli, da
smo ustvarili osnovni pogoj za
razvoj turizma; položili temeljni
kamen za turistični razcvet Blok,
Loške doline in seveda tudi ožje¬
ga cerkniškega območja.

Načrti o tej novi cesti že dolgo
živijo v naših mislih. Vemo, da
jih lahko uresničimo samo s skup¬
nimi močmi, s pomočjo sosedov
na hrvaški strani. Prav zaradi te¬
ga je že prišlo do prvih pogovo¬
rov med predstavniki občinskih
skupščin in občinskih turističnih
zvez občin Delnice, Cabar in Cerk¬
nica. Na osnovi idejnih projektov
in še nekaterih drugih elaboratov,
ki so že izdelani, oziroma jih še
dokončujejo, naj bi še v tem me¬
secu prišlo tudi do uvodnih raz¬
govorov med predstavniki Izvrš¬

nih svetov Skupščin SR Hrvatske
in SR Slovenije.

Dela za realizacijo zamisli o
novi turistični cesti skozi našo ob¬
čino so torej resno zastavljena.
Seveda ni mogoče reči, kdaj naj
bi začeli z delom na sami trasi.
Pričakovati je mogoče le to, da
bodo to zamisel tako s slovenske
kot s hrvaške strani uresničevali
hkrati, čeprav najbrž v več eta¬
pah. Kakor nam je povedal re¬
publiški sekretar za gospodarstvo
tovariš Sveto Kobal bo to zamisel
po svojih močeh podprla tudi re¬
publika Slovenija, čeprav trenut¬
no in po perspektivnem planu do
leta 1970. v ta namen še nima
rezerviranih nobenih sredstev.
»Zamisel postaja aktualna, treba
bo razmisliti, kako naj jo s skup¬
nimi močmi tudi uresničimo!« je
poudaril tovariš Kobal.

GRAD SNEŽNIK, s katerim
upravlja Uprava zgradb SRS, je
na žalost za javnost še vedno —
zaprt! Bo sploh kdaj nastopil
dan, ko bi ga lahko začeli izko¬
riščati tud v turistične namene?

V razgovoru s predsednikom
občinske turistične zveze Cerkni¬
ca tovarišem Gornikom smo izve¬
deli, da se je Skupščina občine
Cerknica že pred letom dni obr¬
nila na Upravo zgradb SRS s
prošnjo, da bi GRAD SNEŽNIK
sama prevzela v upravljanje. Do¬
slej še ni dobila odgovora, čeprav
ga je že večkrat zahtevala.

Po neuradnih podatkih se za
GRAD SNEŽNIK zanimajo tudi
interesenti izven občine, tako
KOMPAS, Hotel LEV iz Ljublja¬
ne in še nekateri drugi, ki bi radi
nudili popolne usluge svojim go¬

stom, med katerimi je tudi precej
inozemskih lovcev in ribičev.

Z vsemi temi dejstvi, oziroma
vprašanji smo se obrnili na Upra¬
vo zgradb SRS, kjer nam je di¬
rektor Drago Grmek povedal:

»To ni samo v naši pristojnosti,
ker gre za republiško premože¬
nje, o katerem mi ne odločamo,
ampak z njim samo upravljamo.
Upam, da pa bom v najkrajšem
času lahko konkretneje odgovoril,
ko bo znano stališče Izvršnega
sveta Skupščine SRS.«

Odgovor bomo objavili takoj,
ko ga bomo prejeli.

Prihodnjič:

• Razvedritev nad Cerkniškim
jezerom?

# Vikend med »vikendaši« v Ra¬
kovem Škocjanu

0 Vse o zavodu za turizem

Streljaj od Gradu Snežnik obstaja
manjše gostišče, ki ga vodi Jože
Mlakar. Srečali smo ga pred gra¬
dom v razgovoru s skupino ita¬
lijanskih lovcev' povedal pa nam
je to-le: »Če bo grad sploh kdaj
odprt za javnost, potem bi v njem
lahko uredili tudi prenočišča. Go¬
stilna pa bi tudi bolje uspevala,
ker ljudje ne bi šteli kozarcev,
misleč na kilometre, ki jih še lo¬
čijo od doma. Tako kot je zdaj,
gredo lahko spat samo pod smre¬
ko... Ce sem kot najemnik vlo¬
žil svoj denar v to-le gostilno, bi
ga seveda rad dobil tudi nazaj.
Navzlic obisku vedno večjega šte¬
vila tujih gostov in domačinov
pa ravno zaradi prenočišč, ki jih
nimamo, slabo kaže, da »bi se
izpolnila moja pričakovanja«

Občni zbor
jamarskega kluba

v

Netopirji v Rakovem Škocjanu

Rakek

Prejšnji mesec je bil na Rake¬
ku redni letni občni zbor Jamar¬
skega kluba Rakek. Zbora se je
udeležilo okoli 50 jamarjev. Pri¬
sostvovali pa so tudi predstavniki
drugih organizacij, med njimi tu¬
di dosedanji predsednik občinske
skupščine Cerknica Franc Kavčič,
predsednik turistične zveze An¬
ton Gornik, predsednik Društva
za raziskavanje jam Slovenije
Rado Gospodarič, predstavnik Ja¬
marskega kluba »Luka Ceč« iz
Postojne dr. France Habe, pred¬
stavnik Inštituta za raziskavo
Krasa SAZU v Postojni dr. Peter
Habič in drugi.

Poročilo o dosedanjem delu je
podal predsednik Jamarskega klu¬
ba Vojo Rajčevič. Poudaril je, da
se je klub odlikoval zlasti pri
predkongresnem in kongresnem
delu jamarjev ter pri raziskavi
Zelških jam. Klub je dal tudi iz¬
delati študijo o ureditvi Zelških
jam. To študijo je plačal s po¬
močjo občinske skupščine. Teže
pa bo najti investitorja za uredi¬
tev teh jam, kajti gre za 130 mili¬
jonov S dinarjev. Profesor Rajče¬
vič je omenil tudi uspešno sode¬
lovanje s tujimi jamarji, posebno
s Poljaki in Italijani.

Razprava je bila zelo živahna.
Razpravljali so o ureditvi Zelških
jam, o povezavi Jamarskega klu¬
ba z upravo Postojnske jame in o
organizaciji vodniške službe v
Rakovem Škocjanu, ki naj jo pre¬
vzame rakovški klub.

Po razpravi so izvolili nov
upravni odbor. Za predsednika je
bil ponovno izvoljen prof. Vojo
Rajčevič, za častnega predsednika
Jamarskega kluba pa so izvolili
dr. Franceta Habeta, ki ima ve¬
like zasluge za rakovški klub in
ki letos slavi 40-letnico svojega
delovanja na področju jamarstva.
Zato so mu podelili tudi diplomo.
Po občne zboru je imel dr. Habe
predavanje o Zelških jamah.

France Steržaj

Precej pozno je že. Okrog .11.
ure zvečer. Sneg naletava v veli¬
kih kosmičih. Proti Škocjanu je
že precej zasneženo. Dva fička se
v slalomu prebijata med spokoj¬
nim gozdom. Drsi. »Čimprej bo¬
mo šli domov, kajne?« »Seveda,«
pravi Brane, medtem ko z vola¬
nom lovi spolzko cesto. Petru, ki
vozi zadaj, gre laže, čeprav je po¬
tem dejal, da je to le zaradi bolj¬

ših gum. Kmalu nas osvetlijo
mnogo obetajoče hotelske luči na
parkirnem prostoru. Ob vstopu
so nas svetlo pogledali, češ, kaj
tako sneži? Pri juke boxu že stoji
par ritmično razpoloženih nestrp¬
nežev. Da, kmalu bo... Natakar
Janez, naš znanec, nam postreže.
Medtem gleda na uro, da, še ne¬
kaj minut in odšteti bo treba še
enkrat več za vsako stvar. Barske

cene! Tudi zgoraj. Točno ob 11.
uri. Ljudi je kar precej. Počasi od¬
hajajo v bar. Nekateri obotavlja¬
je in z občutkom krivde, drugi
samozavestno. Zavest mnogokrat
izvira iz denarnice. Ni dobro
preveč gledati okoli sebe, vidiš
znan obraz in ta tem sigumeje
zardi, čim bliže barskih vrat je.
Seveda, marsikdo je prvič v tem
zemeljskem raju, od spodaj se
sliši plesna glasba. »Čarodej« in
prva stripteas plesalka še večer¬
jata. Pogovarjata se v nerazum¬
ljivem jeziku. Ura se počasi bli¬
ža polnoči. Zgoraj se prazni. V
hodniku pred barom stoji starejši
oče in nam pomaha s vstopnica¬
mi. »Po dva tisoč so,« pove in nas
spodbudno pogleda. V tem pripe-
keta po stopnicah nastopajoča
osebica v , čudni uniformi. Ker
ni še čas za nastop, se usede na
mizo v hodniku, da cigareto med
na debelo namazane ustnice. Tri -
je vžigalniki hkrati zagorijo. »Ne,
kadim samo med nastopom« (po¬
vedano v kar dobri štajerščini).
Kmalu nato odide. V baru postaja
vse bolj bučno. Pleše in razmeta¬
va konfekcijo. Naenkrat zelo za¬
diši. Pred nami se znajde »glav¬
na« in njen spremljevalec. Kma¬
lu se zamenjata. Fanta, ki čaka
na hodniku prepoznamo. »O,
Frenk, kaj pa ti?« On pogleda
malo začudeno, potem nam po¬
mežikne in pravi: »Znajti se je
treba,« potem se pomenljivo po¬
gladi po kosmati glavi in odide
do barskih vrat. Potem se obrne
in čustveno izjavi: »Bar, samo te
tn črke, večer za večerom, še dve
leti (za toliko je podpisal pogod¬
bo), kako enolično je to življenje,
sit sem že vsega tega ...« Potegne
dolg cigaretni dim in nekako
olajšano skomigne z rameni: »No,
ja, pa za teh deset minut dnevne¬
ga dela se že splača — 170.000
S dinarjev na mesec« in hitro zgi¬
ne skozi vrata. Kmalu se vrne
precej zadihan. »Ja, ja, pustil
sem poklic in se prijavil v varie¬
te.« V nekakšnih baletnih skokih
se požene do šalterja in ga obme.
V hodniku je mračno. Po nape¬
tem poslušanju pred vrati sname

svoje ogrinjalo in ga ogrne okoli
plesalke, ki je v eni rokavici in
eni nogavici privihrala iz bara.
»Koliko časa te bom še učila, da
me moraš takoj, ogrniti?« se jezi
po slovensko in nas pomembno
pogleda, kakor bi hotela reči: ,Pa
bi plačali, pa bi videli. Zastonj
nič, tudi pol metra iz bara ne!’
Frenk nam spet pomežikne, hitro
pobere njene »osebne stvari« in
odhiti za njo. In tako je »medna¬
rodni« program za nas končan.
V baru je še živo, zunaj pa veliko
snega. Veliko snega in malo časa
za spanje.

Lado Milavec

AVTOPREVOZNIK

Mulec Ludvik

RAKEK ŠT. 16

Priporoča
svoje usluge!

AVTOPREVOZNIK

Grom Leon

RAKEK

LJUBLJANSKA CESTA

Priporoča
svoje usluge!

Kmetijska zadruga

CERKNICA

s svojimi delovnimi enotami in kooperanti
pozdravlja' delovne ljude Notranjske in
poslovne partnerje,

obenem pa se priporoča za nadaljnje sodelovanje

KOVINOPLASTIKA

pozdravlja vse občane Cerknice
jn jim želi obilo delovnih uspehov

Priporočamo svoje izdelke!

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

Št. 5 — maj 1967

Križanka Cerkniško jezero

Vodoravno:

1. Znameniti slovenski kroničar
in zgodovinar, ki je s svojo ob¬
sežno razpravo prvi ponesel slo¬
ves Cerkniškega jezera v svet in
bil na osnovi te razprave sprejet
v članstvo angleške akademije
znanosti in umetnosti (Janez, Vaj-
kard); 8. Potok — po katerem je
dobil ime - naš najlepši naravni
park — odtok cerkniškega jezera;
11. Žensko ime; 12. Mesto ob pro •
gi Zagreb—Beograd, važnejše že¬
lezniško vozlišče; 13. Daljše ob¬
dobje; 14. Predhodnik »LIK«
Brest Cerknica; 15. Medmet; 16.
Poln nadležnega mrčesa; 17. Ma¬
lik, ljubljenec; 19. Prekletstvo, iz¬
občenje; 21. Vrsta obeska, ovrat¬
nica; 23. Večji požiralnik v zad¬
njem kraju, ki je značilen po tem,
da ob usihanju v njem takorekoč
vre; 24. Površinska mera; 25. Tu¬
je žensko ime, bizantinska cesa¬
rica; 27. Zagrebški nogometaš;
29. Pastirska postojanka na za¬
hodnem delu otoka Goričica, kjer
so imeli prebivalci ob jezeru do¬
ločene staje za živino; 30. Kratica
za planinsko društvo; 32. Franco¬
ski pisatelj (Claude); 34. Začetni¬
ci italijanskega pisatelja, neorea-
lista (Kristus se je ustavil v Ebo-
liju); 35. Različni soglasniki; 36.
Slaščica; 38. Začetna faza izvedbe
smuka, spusta; 40. Francoska re¬
ka; 42. Domača izvedenka za lot,
svinčnico; 43. Največji bruhalnik,
kjer privro na dan vode loške do¬
line. Napaja tudi jezersko reko;
44. Kopel v kateri namakamo —
bajcamo; 45. Skupina požiralni¬
kov južno od Dolenjega jezera;
48. Ločila; 49. Kratica za central •
ni komite; 50. Sanje, sni; 51. Naj¬
pomembnejši slovenski slikar
(Božidar); 52. Zvišana glasbena
nota; 54. Veznik; 55. Vas, ki jo
jezero popolnoma obkroža. V per¬
spektivi najatraktivnejša turistič¬
na točka; 57. Večji požiralnik na
koncu »zadnjega kraja«; 58. Naj¬
vidnejši italijanski režiser in pro¬
ducent, mož Sophie Loren; 59.
Starožidovski kralj; 60. Začetnici
najvidnejšega predstavnika slo¬
venske moderne; 62. Pretok, ime¬
novan »jezerska reka«, ki tudi v
času presihanja zadrži vodo; 64.
Industrijsko mesto v severni Ita¬
liji.

Navpično:

1. Največji požiralnik — pre-
točnica Zelških jam, katerega
ime je vezano na izvirno pripo¬
vedko o sovraštvu zgornje in
spodnje-jezerskega graščaka, ter
na nesrečno ljubezen njunih
otrok; 2. Narkotik, zdravilo; 3.
Vrsta apnenca, osnovna surovina
za izdelavo cementa; 4. Naplači-
lo, predujem; 5. Bruhalnik sever¬
no od hlevov, ki bruha vodovje
z javomiške strani; 6. Naš znani
smučarski skakalec (Miro); 7.

Egiptovski sončni bog; 8. Skupi¬
na največjih požiralnikov v spod¬
njem delu jezera (ob umetnem
nasipu); 9. Tuje žensko ime; 10.
Španska inačica za konja; 16. Za¬
reze pri dogah; 18. Vrsta razcvet-
ja; 20. Bolgarsko moško ime; 22.
Gredica; 26.'Kos celote; 28. Znani
ameriški astronavt (fonetično);
30. Šansa; 31. Osrednji del pol¬
otoka »otočec«, katerega ime iz¬
vira od nekdanje postojanke dr¬
varjev (jasa na prehodu do zad¬
njega kraja); 33. Grški otok v
Kikladih; 35. Večji bruhalnik pod
»otoško drčo«; 37. Osebni zaimek;
38. Grško podzemlje; 39. Začetnici
evropskega in svetovnega prvaka
v umetnostnem drsanju; 41. Sti¬
lizirani stropi ali prehodi; 42. Do¬
mača žival, perutnina; 44. Fran¬
coska kneževina na Ažurni obali;
47. Trmast, neposlušen; 48. Vez¬
nik; 53. Industrijsko mesto v Ab-
ruccih; 56. Tovarna bombažnih
tkanin; 57. Neredko; 58. Nevarna
vaba; 61. Znani japonski telova¬
dec, večkratni svetovni prvak; 63.
Jadranski otok: (obratno).

Ogrinc Jakob

GOSTILNA GRAHOVO

OBIŠČITE NAS!
PRIPOROČAMO

PRISTNE DOMAČE
SPECIALITETE IN
DOBRO ISTRSKO
KAPLJICO

Tokrat o predstavi »SIN« drugače

»Igra bo,« so ljudje govorili po
vasi. »Zopet po dolgem času.« Res,
v Grahovem smo se tudi letos
ogreli in se lotili pripravljanja
drame »SIN«.

Zopet je zasijala iskrica v kul¬
turnem življenju na vasL Škoda,
da je bila letos tako osamljena.
Prišel je dan premiere. Občinstvo
nas je toplo nagradilo z aplavzom
in tudi s čestitkami. Dobili smo
korajžo in šli smo tudi na gosto¬
vanje. V več krajih smo gosto¬
vali in tudi tam želi priznanje. Za
nas je to velika spodbuda.

Toda v začetku aprila pa nas je
presenetila neslana kritika člove¬
ka, ki nas primerja s profesional¬
nim vrhunskim gledališčem sveta.
(Baje mnogo potuje in si po svetu
ogleduje raznovrstne predstave.)

Tudi ni imel toliko poguma, da
bi se podpisal s svojim polnim
imenom, temveč psevdonimom
»TAMO«!

Torej v Grahovo

Pod tem naslovom je podal do¬
pisnik »TAMO« nekaj misli in
pripomb na račun predstave
»SIN«, ki jo je izvedla igralska
skupina Delavsko prosvetnega
društva »SVOBODA« Grahovo.

Iz dopisa ni točno razvidno, kaj
je dopisnik hotel s tem povedati,
saj je v isti sapi hvalil in kritizi¬
ral oziroma se je spotaknil ob
vsako malenkost.

Morda je res strokovnjak, ali

pa se mu je šlo za honorar. Vsak,
kdor je bral navedeni dopis, si je
prav gotovo mislil, da to ni bila
predstava, temveč nekakšna kul¬
turna polomija.

Kakšna je bila predstava »SIN«,
pa vedo povedati obiskovalci, bo¬
disi doma ali pa v krajih, kjer
smo gostovali.

Dopisnik »Tamo« je v zadnjem
hipu prišel v dvorano. Razburjen
zaradi vstopnine, o kateri je bil
nepravilno obveščen, je dobil še
zadnjo »moderno klop« ob strani
stene. S tem se je zanj že zmanj¬
šala kulturna vrednost predstave.
Tudi otroci so mu bili v napotje,
sreča zanj, da je bilo slabo vreme
in se je branil z dežnikom. Dru¬
gič, če bo sonce, si bo moral oskr¬
beti kakšno močnejše orožje.

Opazil je tudi, da se je majala
zavesa, ko je šel prišepetalec na
svoj prostor. V bodoče bo moral
prišepetalec zasesti svoj »kabi¬
net« vsaj eno uro pred predstavo,
opremljen z vsem, kar potrebuje
za čas treh ur.

Dopisnik je mnenja, da morajo
izvajalci znati vlogo brezhibno in,
da je opazil tremo pri očetu in
njegovemu prijatelju trgovcu.
Smešne se nam zdijo te pripom¬
be, saj ravno ta dva sodelujeta
pri vseh igrah od 1945. leta dalje
in o tremi ni govora. Sin Ciril je
imel preveč rdeče ustnice. Zanj
bomo drugič preskrbeli posebno

Prometno podjetje SAP LJUBLJANA obvešča cenjene pot¬
nike, da bo 1. junija 1967 stopil v veljavo novi avtobusni vozni
red, ki prinaša naslednje novosti oz. spremembe na področju
Notranjske:

Nova avtobusna linija: CERKNICA—LJUBLJANA

Ta avtobusna zveza, ki vozi ob delavnikih je namenjena
predvsem za prevoz v službo, zato priporočamo nabavo meseč¬
nih vozovnic s popustom!

Spremenjena avtobusna linija: GRAD SNEŽNIK—LJUBLJANA

Vozi vsak dan skozi vse leto.

Spremenjena avtobusna linija: LJUBLJANA—PREZID

Pod št. 1 in 3 vozi ob delavnikih skozi vse leto;

Pod št. 2 vozi ob nedeljah, dražvnih in republiških prazni¬
kih skozi vse leto.

Pod št. 4 vozi vsak dan skozi vse leto in ima zvezo z avto¬
busom iz Rijeke, ki prihaja v Prezid ob'18.00

Strzaj Hermina

GOSTILNA NA RAKEKU

PRIPOROČAMO
NAŠA PRISTNA VINA,
DOMAČI PRŠUT IN
DRUGE SPECIALITETE

Trgovsko - gostinsko
podjetje

ŠKOCJAN RAKEK

Delovni kolektiv trgovskega
in gostinskega podjetja
Škocjan s svojimi obrati
na Rakeku, Cerknici, Ložu,
Starem trgu, Novi vasi,
Rakitni in drugimi
pozdravlja odjemalce in
priporoča nakup v svojih
poslovalnicah

šminko, da ne bo komu vzbujal
kdove kakšne občutke s svojimi
naravnimi ustnicami.

Tudi pri drugih igralcih je na¬
šel nekaj, kar mu ni ugajalo. Ni¬
smo proti kritiki, toda' ta naj bo
dobronamerna. Ali bomo na ta
način pritegnili mladino k sode¬
lovanju? Danes je težko dobiti
skupino ljudi, ki bi žrtvovali ne¬
šteto večerov prostega časa za
tistih nekaj predstav.

Kritik je videl v našem delu le
slabe strani in še te so neuteme¬
ljene. Ni pa videl nešteto zaprav¬
ljenih večerov v mrazu, ki smo
jih prebili v dvorani. Vztrajali
smo in se naučili. Tudi scenske
stvari smo si sami pripravili. Z
našim delom smo pritegnili mar¬
sikaterega mladega človeka, ki bo
rad zašel v naše vrste.

Toda, če bomo dovoljevali take
kritike, bomo te mlade ljudi od¬
vrnili — preplašili se bodo, ker
ne želijo sramote.

Kako je sploh mogel uredniški
odbor dovoliti objavo te neuteme¬
ljene kritike, ki ga sploh ne po¬
zna in ne ve, da je to človek, ki
zavira kulturni razvoj na vasi, za¬
vira socialistično miselnost.

Množica je čutila in ta nam je
dala veliko podporo k nadaljnje¬
mu delu. Nismo izgubili volje —
še se bomo pokazali na odru.

Igralska skupina DPD
»SVOBODA« Grahovo

NOGOMET
PORAZ VODEČEGA

Nogometno prvenstvo NPL —
19. kolo: Novo mesto : B. krajina
1:0, Ihan : Rog 0:3, Domžale :
Usnjar 1:0, Sava : Rakek 2:0,
Dob : Medvode 7:1 in Enotnost :
Rudar B 4:1.

Lestvica po 19. kolu:

TEKMOVANJE ZA POKAL
MARŠALA TITA
V ŠAHU JE ZMAGALA
CERKNICA

Potem, ko je ekipa šahovskega
društva Cerknica osvojila prvo
mesto na tekmovanju notranjskih
občin za pokal maršala Tita, si je
zagotovila pravico za nadaljnje
tekmovanje s prvakom Primorske
moštvom »Vipave«. V tekmova¬
nju, ki je bilo v Cerknici med
prvakom Notranjske in Primor¬
ske, je zmagala Cerknica. Igrali
so na štirih deskah. S tem si je
ekipa Cerknice zagotovila pravico
do nadaljnjega tekmovanja. Uspeh
šahistov iz Cerknice je zavidanja
vreden in spodbuden. Upajmo, da
bodo šahisti iz Cerknice še naprej
dosegali take uspehe.

S. M.

Izhaja mesečno - Izdaja Občinski od¬
bor SZDL Cerknica - Urejuje uredniški
odbor: Slavko Berglez, Danilo Mlinar,
Janez Logar, Mihael Mišič, Srečo Lon¬
čar, Milan Strle, Štefan Bogovčič, dr.
Boris Kravanja, Mirko Šuligoj, Srečo
Krašovec Milan Govekar In Milan Živ-
kovič - Glavni in odgovorni urednik:
Danimir Mazi - Tehnični urednik: Da¬
nilo Domajnko (Delavska enotnost) —
Naslov uredništva in uprave: »Glas
Notranjske«, Obč. odbor SZDL Cerkni¬
ca - Žiro račun: NB Rakek, 5051-678-108

- Letna naročnina je 6 N din (600 S
din), posamezni izvod 50 par (50 S din)

- Za tujino 1 USA S  - Tiska tiskarna
Učnih delavnic Zavoda za slušno In

govorne prizadete v Ljubljani