Uredništvo v Murski Sobni
Rokopise ne vrača
Izhaja vsako soboto in stane s poštnino vr^ ’ 9 celo leto • pol leta 2r , i-'a vetit ie:a H; Din
f®dsiik
Upravništvo v Murski Sob b
Oglasi:
[_| cm stane 1 Din Ogiasi za celo an, za '/2 i'! za >/4 strani stanejo /5 para za 1 |_! cm Pri večkratni objavi primeren popus.
36. štev.
Murska Sobota, dne 24. novembra 1923.
1. leto.
Napisal: N— ski.
Cerkvena pripadnost Prekmurja.
Že večkrat in po različnih listih se je že pisalo o tej zadevi. Tu pa tarn so bili pridjani razni komentarji, ki so enim ugajali, a pri drugih vzbudili največjo jezo. Najsi bo sedaj že temu tako ali drugače, dejstvo je, da je Prekmurje s 1. decembrom odcepljeno od szombatheljske škofije. To vest so prinesli že različni listi, zato hočemo tudi tukaj poveuati par besedij.
Gotovo je, da je ta dogodek zgodovinski dan za nas Prekmurce. Vsak zaveden Slovenec v Prekmurju se v srcu raduje, da bo končno popolnoma rešen neprijetnih tovarišev, Madjarov. Politična odcepitev je bila že pred leti, toda mi smo vendar čutili cerkveno odvisnost, katere pa bo sedaj vendar enkrat konec. To pa ni po godu gotovim ljudem. Vzemimo v roke „Novine“ iz 1921. leta. Tam najdemo članek, napisan od g. župnika Sa-koviča v Turnišču, kjer se z ozirom na takratno govorico o odcepitvi Prekmurja tudi on bavi s to zadevo. Ta članek, ki je poln sovraštva in roganja proti Slovencem, so zavedni ljudje po pravici obsodili. Zakaj tudi ne, ko čitamo tam očitanje slovenski duhovščini, da je šovinistična, da smo mi prav lahko pod madjarskim škofom, češ, saj je drugod tudi to, a nam to ni vse eno. Ni naš namen tukaj pokriti-kovati slovensko ali madjarsko duhovščino, toda pravici na ljubo moramo to storiti. Zakaj bi bila slovenska duhovščina šovinistična? Zato morda, ker gre med ljudstvo, da dela med ljudstvom širi kulturo in narodno zavednost. Da, vsa čast naši slovenski duhovščini, a bas nasprotno je z gospodi, ki so prišli iz aristokratičnih, grofovskih madjarskih semenišč. Ali smo katerega njih videli kedaj med ljudstvom? Priznajmo, nikoli! Ker pa naši gospodje vedo, ako smo mi pod slovensko škofijo, da dobimo sem „šovinistično“ duhovščino, da bo se potem naš narod lažje in hitreje vzgajal nacijonalno, zato jim ta prememba ni ljuba. Toda pravica mora priti enkrat in mi tudi moramo v cerkvenem oziru priti vendar že enkrat do svojih pravic.
Sedaj, ko je že črno na belem, da smo odcepljeni, se pa moramo ozreti na druge stvari, ki so vsekakor važne in vredne upoštevanja. „Slovenec“ od tega meseca je v eni številki prinesel notico o posledicah cerkvene pripadnosti Prekmurja, kjer pravi, da se že kažejo posledice, češ, g. Deli se je že odpravil na pot, sledijo še drugi. V eni naslednjih številk pa popravlja to notico, oziroma nek dopisnikar iz Prekmurja pravi, da to m res. Naša duhovščina, da hoče ostati pri svojem ljudstvu, nikakor nima volje, iti na Madjarsko. Iz tega bi človek torej sklepal, da nam o-stane ta duhovščina, ki jo imamo sedaj. Kaj nam pa to pomaga? Potern sino šele malo naprej. Mi bi k temu pripomnili: naj le ostane tukaj tisti, ki je naš, nikakor pa nočemo tistih, ki niso naši, ki so proti nam. Čudno, vsi so govorili: „gremo prek“ itd. Sedaj pa, ko bi res bilo dobro, pa
ne gredo. Seveda, življenje tam preko je mnogo ciabejše, kakor pri nas, torej prek iti jo bolj kočljiva stvar. Mi pa pravimo, kdor je nasprotnik našega naroda, kdor kritizira vse, kar je slovenskega, tak ni vreden našega slovenskega kruha. Ta naj le gre v „boldog Madjarorszag“. Slovenci Prekmurci prosimo merodajno oblast, naj le vzame gosto sito, da bodo ostali tukaj samo naši ljudje. Sedaj je prilika, da se iznebimo onih, ki nas v našem pokretu, v našem delu ovirajo. Da našo oblast sedaj opominjamo in prosimo, za to imamo važne vzroke.
Dejstvo je, mi Prekmurci smo Slovenci, le malo je izjem. Mi hočemo ostati Slovenci! Priznajmo pa, da od teh Slovencev je le kaka tretjina več ali manj zavednih. Nam gre za to, da smo Slovenci v Prekmurju vsi do zadnjega narodnjaki. Tukaj pa je treba dela, dela in zopet dela. Naš narod vzgajati v slovenskem duhu, to je vroča želja nas vseh ali kaj, ko naletimo na nasprotstva ravno — pri duhovščini. To se je že dogodilo večkrat. Dejstvo je, naša duhovščina po veliki večini raje vidi Madjare, govori madjarski sploh, nasprotna je vsemu, kar je slovenskega, zato moramo sedaj ob pravem času gledati na to, da očistimo naš kraj od nam nasprotnih ljudi. Mi hočemo imeti tukaj može, ki žrtvujejo vse svoje delovanje za narodov procvit, ki ga lahko doseže, ako je zadovoljen in zadovoljen je, ako je v dnu srca Slovan, če povsod pripoznava svojo narodnost. Mi smo bili v temi tisoč let, sedaj več biti nočemo, ampak hočemo se otresti zadnjega spomina na naše narodne zatiralce. Zato na plan, proč z rokavicami, treba je prijeti čvrsto, ako hočemo, da bo naš narod res naš.
Domače vesti.
Murska Sobota. Krajevna organizacija Narodno-socijalistične stranke za Prekmurje v Murski Soboti ima važen sestanek nocoj, v soboto ob pol 8. uri zvečer v strankinih prostorih pri Borošu. Dolžnost članov je, da se sestanka udeležijo. Prijatelji in somišljeniki NSS dobrodošli.
Murska Sobota. Sokolsko društvo v Murski Soboti priredi v sredo, dne 28. novembra 1923 v dvorani g. Dittricha v Murski Soboti gledališko igro „Satan v ženski“, drama v petih dejanjih. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: 1. prostor 15 Din, 11. prostor 10 Din, III. prostor 5 Din. Predprodaja vstopnic v kavarni Legenstein. K obilni udeležbi vabi odbor.
Murska Sobota. Stanovanjska beda. Pri nas je vedno manje stanovanj. Okrajno glavarstvo nima časa, da bi se brigalo za stanovanja, na občini pa siromaku dajejo vedno isti tanač: naj ide na vesnico. Bogatel seve imajo dovolj velika stanovanja. Ce bi se stisnili in dali kako sobico, drugim ljudem na zazpolago, potem bi ne bila taka trda za stanovanja. Seveda, če imajo bogatci za svojo majhno familijo kar po 4—5 — 7 sob, potem siromakom nič ne
preostane. Za uradnike se še nekaj skrbi za delavca pa nič. Čudimo se samo občinskemu sosvetu sobočkemu, da se tako malo briga za stanovanjsko vprašanje. Ali morda celo mislijo, da bodo hiše kar same zrasle in da se bodo stanovanja kar sama izpraznila. Zima jc tu, in mnogo naših Sobočancov nima stanovanja, ali pa ima tako stanovanje, da se bogu usmili.
Cenjene čitatelje opozarjamo na o-gluse tvrdk Pinter in Lenard (železnino) v Mariboru, na tovarno tamburic Gilg v Sisku in iesotržca Kosija v Križevcih, dalje tovarno z usnjem g. Žilavca in tvrdko z steklom g. Cizeja, oba v Gornji Radgoni. Podpirajte te tvrdke.
Murska Sobota. Sokolsko društvo društvo v M. Soboti priredi v proslavo narodnega praznika dne 1. decembra ob 8. uri zvečer v spodnjih prostorih hotela Dobraj v M. Soboti koncert s sodelovanjem godbe in mestnega pevskega društva.
Murska Sobota. Umrl je 22. nov. invalid Ruza. Lahka mu bodi zemljica!
Murščak. Neprevidnost. Želarski posestnik Miha Topolijak v Murščaku je dne 16. nov. užgal zveženj siame in je hotel s plamenom opaliti muhe, ki so bile na di-Ijah v kravjem hlevu. Mimo gredoči mož ga je opozoril, naj pazi, da ne bodo priletele ven „goreče muhe“. Skozi špranje med diljnicami se je vnelo seno, in kmalu je bilo gospodarsko poslopje v plamenu. Ker je požar nastal dopoldne, so sosedje bili hitro na mestu in so obranili vsaj hišni hram. Vsled neprevidnosti ima posestnik občutno škodo, po kateri je v današnjih dragih časih hudo prizadet, tembolj, ker ni bil zavarovan. Dobri ljudje, pomagajte nesrečniku!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Župnik Štuhec je imel pri vinogradu v Rožičkem vrhu blizu Kapele zidano viničarijo, zidanico. Ker se mu je zdela klet (pivnica) pod zidanico preplitva, jo je dal kopati globejšo. Zidarji so ga opozorili, naj da podzidavati sproti, ker je bila hiša zidana na rumeni, rahli pesek, drugače se lahko poruši. Gospod je pu bil mnenja, da ne bo nevarnosti. Delavci so izkopali že okoli 1 meter giobeje. Nekega večera v minulem tednu pa je naenkrat začelo zidovje pokati in kmalu se je sesula cela hiša. Viničar se je rešil, njegovo ženo pa je pod-sulo, a slučajno tako, da je ostala živa. Celo zidanico bo treba zdaj nanovo zgraditi.
Ozimina. Ker je bila lepa in topla jesen, je letošnja ozimina (pšenica, rž) nenavadno zrastla. Nekateri sedaj pasejo ži-I vino na njej, drugi jo kosijo in polagajo kot zeleno krmo. Bolj kot pašo priporočamo košnjo, ker se pri paši preveč potlači njiva, kar bi moglo škodovati spomladi.
Beltinci. G. notar Koder v Murski Soboti je daroval pogorelcu Janezu Neu-bauerju 100 Din, za kar mu bodi izrečena 1 zahvala.
Beltinci. Pri nas imamo potok, Črnec se zove. Perice perejo v Črncu, živali pijejo iz njega vodo. Potrebno in samo na sebi razumljivo bi torej bilo, da se ta potok Črnec kolikor toliko čist drži, že zaradi epidemije. A oglejmo si ga enkrat,
kako se postopa s tem potokom. Ako greš od lekarne po poti, katera te vodi kraj tega potoka do občinske mesnice, najdeš polno zginjenih živali v njem, n. pr. race, goske, kokoši, mačke, tudi prasci se najdejo. V tem oziru bi bilo nujno potrebno, da se nekaj ukrene z strani zdravstvenih oblastij.
Beltinci. Naše gasilno društvo je imelo dne 7. oktobra svojo prvo veselico v gostilni g. Ivana Horvata. Veselica je potekla v najlepšem redu. Ker pa je „Slov. Narod“ z dne 17. okt. tl. prinesel članek, kateri je popolnoma lažnjiv, smo primorani, da damo tukaj malo pojasnila. Ni namreč res, da je g. Medic, učitelj iz Odranec proti večeru opozoril godbo, naj preneha s sviranjem madžarskih komadov, kajti u-čitdj Medic jo prišel v spremstvu dveh oseb približno ob 10. uri zvečer v popolnoma vinjenem stanju. Res je, da se je veselice udeležil na pozvanje tukajšnji kaplan N. N., ni pa res, da bi učitelj zahteval, da se zaigra „Bože pravde“, keine dostaja, v javnih veseličnih zabavah v pozni uri igrati državno himno. Toliko pa vendar mtrramo spoštovati našo himno, da jo ne bomo igrali pijanim ljudem. Ni res, da je stopil ves zelen od jeze g. N. N. k fantom in dal večjo svoto denarja, da naj učitelja Medica natepejo. Tudi ni res, da bi fantje učitelja natepli in mu raztrgali obleko, res pa je, da se je učitelj Medic odstranil še ie proti jutru, črez kratek čas pa je prišel nazaj v gostilno z raztrganimi hlačami in zgnjeteno suknjo, tako, da je bilo videti na prvi mah, da se je od zav-žitega vinčeka nekje nekoliko spočil. Ni res, da bi se učitelj napadalcev le z težavo obranil, kajti niti mu ni bilo potrebno, komu se braniti. „Na čast velike zmage“ nad „prišlekom“, bilo je seve nas „prišlekov več, ne učitelj sam, je začel g. N. N. razbijati buteljkam vratove. Tako piše „Narod“. Tudi to je laž. Sicer pa bi takim gospodom, kakor je g. učitelj Medic svetovali, naj izobražujejo ljudstvo, naj sodelujejo pri veselicah, naj sploh delujejo za kulturni razvoj naroda. S tem bodo najuspešnejše uničevali „madžarstvo“, če ga je pri nas v Beltincih sploh kaj. S takim poslovanjem pa, kakoršno je pokazal g. učitelj Medic na gasilski veselici, pa se le škoduie ugledu „prišlekov“ in slovenski stvari sploh. NaroAlna zavest se ue pokaže s šovinizmom ampak z uljudnostjo, str-pljivostjo. Če potem „Narod“ načrčka še toliko proti nam Prekmurcem, slava takega učilja, kakoršen je g. Medic, vsled-tega vendar ne bo večja.
Murska Sobota. Sloveusko-madžar-ske razglednice. Prekmurska tiskarna je žaložila nove slovensko-madžarske razgled-
mce. informirali smo se, kako to in izvedeli, da je sobočka „Orjuna“ sklenila s Prekmursko tiskarno in z madžarsko vlado pogodbo, da bo za revanžo dala madžarska vlada natisniti madžarsko-siovenske razglednice Sinika, Slovenje vasi, Monoštra in celo Pešte. Vsekakor je to velika narodna pridobitev. Ker pa se nam je zdeia !
! informacija, ki smo jo dobili, vendarle ue- | j koliko netočna, smo se obrnili do osebe, ki je v ozkih stikih s soboškimi nacijona- j listi ter izvedeli, da ie vse to zlobna iaž. j SoboČka Orjuna, tako se nam je dejalo, j spi spanje pravičnega in čaka na ugoden trenotek, da lahko po kakem „Slavcu“ u-drihne, nima pa Siasa m ji je tudi pod ! častjo, da bi se razburjala, če ima prekmurska mdropoia madžarske razglednice. Torej en korak bližje madžarsko-jugoslo-venskemu prijateljstvu. Sedaj čakamo, kdaj j dobimo iz madžarske Slovenije prvo madžarsko-slovensko razglednico. No, tako I kmalu še to ne bo, morda o svetem Ni-I koli. O ti slovenska potrpežljivost! „O ti ' božja mast“, tako bi temu rekel naš dobri prijatelj Peter Domačin.
Iz Goričkega. Naši poljski delavci se vračajo iz Madžarske. Silja so si precej zaslužili, tako, da se bodo mogli preživljat! čez zimo. Toda denarja si niso prihranili prav nič. Pogodili so se za male peneze, za prenizko mezdo in niso zaslužili hiti toliko madžarskih kron, da bi si mogli kako srakico kupiti. Prihodnjo leto bodo morah delavci bolj previdni biti. Pogodijo se naj tako, da dobijo izplačan zaslužek v naših dinarjih in ne v madžarskih kronah. Iz Belja se pripeljejo delavci prihodnji teden nazaj v Prekmurje. Za nje pride cel vlak silja, ki so ga zaslužili v Belju. Tudi v denarju so mnogo zaslužili in si bodo lahko kupili zimske obleke.
Gornja Radgona. Zadnji Leopoldov sejem jc kljub deževnemu vremenu naš trg zelo oživil. Nebroj kramarjev je dospelo. Najboljši dobiček so ta dan napravili gostilničarji. Bog jim blagoslovi 1 — Trgovina z živino je bila v očigled previsokih cen precej medla, dasi je bila udeležba velika. V mestu Radgona je cel dan vladalo tipično mrtvilo. Upamo, da bo prihodnji sejem zavzel večji obseg.
Ljutomer. Dne 30. septembra t. 1. se je vršil v nekdanji (stari) šoli ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Ljutomer in okolico.
V odbor so bili izvoljeni: šolski vodja g. Fr. Zacherl za predsednika, mešč. ravn. g. J. Baukart za podpreds., uadučiteljica gdč. M. Kocuvanova za tajnico, nos. g. Jak. Rajh iz Stročje vasi za blag., drevesnica«" in pos. g. Mat. Smodiš (Cven), oskrbnik g. J. Perbil (Grezovščak), oskrbnik g. J. Vrbančič (Radomerje) za odbornike. Priglasilo se je takoj 30 članov, katero
število se naj v kratkem podvoji. Pristopajte posebno mladeniči in mladenke k temu prekoristnemu društvu. Članarina z mi At letno 25 Din, za katero prejmeš vsak mešec eno štev. Sadjarja in vrtnarja. V kratkem pride predavatelj iz Ljubljane, Id nor bode še posebno vnemal za to p.ni go k iifctijdva. Čas predavanja se objavi pravočasno.
Tedenske vesti.
Glavni zbor Narodnosocijalistične mladine se vrši dne 8. decembra v Zagorju ob Savi. Kdor se želi udeležiti tega zbora, naj to takoj sporoči krajevni organizacijo NSS. v Murski Soboti.
Predzadnja številka „Morske krajine“ je zopet enkrat spiu.tila svojo veliko nevoljo in hujskanje na „Slavce“. Predno stavim vprašanja člankarja kot odgovor, naj še piibijem, da se radi kake izjeme ne more obsojati vseh „prišlekov“. Kdo se je pod Madžarsko norčeval, ko se je pustil kak „bedasli“ kmet pošteno odreti ? Kdo je ljudstvo „špotai“ z vsemi priimki, ko je bil ,,iöt nem ember“? Kdaj je cvetelo podkupovanje, korupcija, tako imenitno? Kaj ni moral kmet za vaših časov plačati tolmača in vsak najmanjši tolmoč? Kaj ni moral „plačati“ celo za uradno rešitev uradnika še enkrat, akoravno je to plačal že z davkom ? in birokracija, ko je samo „gospod“ bil človek, ljudstvo pa molzna krava? Koliko pa se je takrat spoštoval narod in nnrod in narodna volja? „Spoštoval“ se je samo takrat, kadar je to bilo vam v korist. Kaj iii narod moral stopiti z ceste, kadar so se vaše „zvišenosti“ bližale? Ni si moral stati odkrite in upognjene glave toliko časa v obcestnem jarku, da ni bila „zvišena prikazen“ mimo? Zlati časi so minoli in vsak p r A v 1 Prekmurec bo vaše hujskanje in vašo hinavščino zavrgel, ker si ne želi več nazaj onih „zlatih“ časov. Ciankar pravi, da se je zgodilo veliko nasilje, ker so se odstranili dobri madžarski zakoni in uvedli avstrijski. Največja krivica, piše M. K., je pa ta, da so se odstranili duševne vezi z narodom — notarjuši. Verjamem prav rad člankarju, da ni malenkost na te čc'ise pozabiti. Kakšne „duševne“ vezi so bili notarjuši, bi Vam vedel kmet mnogo H p ega in bolje povedati, kot vi. Tudi ima člankar za sebe prav: kar je bila „naša“ pravica, to bi moralo v celem še veljati. Škoda, da je članek ležal 4 leta v miznici, in so ga našli šele sedai. Pa zakasnela lastavica vam ne bo napravila spomladi. Treba se vam bo pač privaditi razmeram, katerih se je celo pr stno prekmursko ljudstvo davnaj želelo in je čisto zadovoljno, kolikor je dandanes v današnjem svetovnem položaju, narodu mogoče zadovoljen biti.
Naročnike našega lista prosimo, naj podpirajo trgovce in obrtnike, ki inserirajo v „Našem domu“. Naj se sklicujejo na „Naš dorn“. Zatorej trgovci in obrtniki in-serirajte v „Našem domu“.
Somišljenike in prijatelje „Našega doma“ prosimo, naj zahtevajo po vseh gostilnah in kavarnah „Naš dom“. Gostilničarji, ki si „Našega doma“ nočejo na-
(Govoril prof. Albin Zalaznik na manifestacijskem večeru Jugoslovenske Matice v Murski Soboti, dne 12. novembra 1923.)
Človek, ki živi z bedečimi očmi, dobro ve, da solnce ne sije vsak dan. Morda bi se dalo dokazati, da je to čisto dobro narejeno v naravi. Slično vlada v življenju človeške družbe spremenljivo vreme, in pot narodov drži često skozi meglo in mrak, prav dostikrat skozi debelo temo in gosto noč. To je zgodovina. Zgodovina, bi se reklo, ne pozna bolečin in vzdihov, ne zmeni se za solze in moledovanje. Ravnodušno' hodi svojo pot. Srca nima. Zdi se pa, da nismo upravičeni očitati ji samo slepo samopašnost. Kdor pazljiveje motri razvoj stoletij, vsiliti se mu utegne vtis, da vladajo tu — sicer še nepojasnjeni — zakoni periodičnosti. Iz skromnih početkov se vzpenjajo narodi ob borbah više in više do sijajnih vrhov in telebnejo ob svojem času nazaj v globine, v nično brezpomembnost ali v sužnost. Nimamo primera v zgodovini indo-atlantske rase, da bi kak narod trajno obdržal moč in nadvlado nad drugimi. V veliki tekmi je bil že vsakdo kdaj udarjen m poražen, usoda ga je pogazila v prah; marsikdo se je
že solnčil v slavi ip. užival naslado zmagovanja in vladanja — pa le začasno 1 Ranta rhei — vse teče, nič ne traja. In ako natanko pomislimo, je v tem nekaj jako tolažilnega. Kajti tako so pred zgodovino, ki gleda z očesom stoletij ter meri s sekularnim merilom, končno vsi enaki: vsi enako oblagodarjeni, vsi enako tepeni. Sola ie za vse ena in ista, šolnina ne pozna bistvenih razlik, plačuje se Is ob različnih rokih. Tista brezsrčna, brezčutna zgodovina, se nam torej kaže pravzaprav kot glavna instanca pfuvice na zemlji, klasičen zgled izenačujoče vsepravice. Kdor je danes ponižen in užaljen, nima razioga, da bi se prebridko pritoževal, saj so bil tepeni in zatirani pred njim že drugi, tudi. oni, ki se danes morda šopirijo.
To razmotri vanje ni slabo. Preiskušena resnica je na dlani in ni posebno verjetno, da bo kdaj kdo nastopil ter demonstriral dejstva, ki tej resnici načelno nasprotujejo. Ob toliki evidenci bi mi torej lahko prav mirno spavali in se nikoli ne dali dvigati iz kolesnic. AH vendar — spati se nam ne da. Miru ni v naših srcih. Nekaj hudega kljuje v njih. Boleče predstave rojijo po naših glavah. Olupi počutki nam težijo dušo.
Mi danes, v teh urah nismo sposobni, da gledamo s stoletnimi očmi. Časi so prežalostni, da bi jih mogli hladnokrvno prezirati. Bol je
pregloboka, da bi se dala potolažiti zgolj le z maziljenjem. Tisti sveti egoizem, ki ni samo last prebivalcev apeninskega polotoka, tisti egoizem, ki zdrav in svet dejstvuje v slehernem narodu, ki še hrani voljo do življevja, nam ne dopušča, da bi ignorirali, da bi le analovaževali svojo oskrumbo, svojo goro bolesti, svojo ze mjočo rano. Danes ne moremo hiti modrijani, ki se postavljajo na prag večnosti ter motrijo z njega kaj mirno razplet stvari na svetu, videč v naj-večjih dogodkih le enodnevne epizode. Nočemo in ne moremo meriti po stoletjih, tembolj pd svojem normainem človeškem življenju, ki traja 60 let, če pa je mnogo, 80. Smo ljudje, Čuteči smrtni ljudje in naša naravna želja gre za teni, da bi mogli pozdravljati tu na zemlji, preden zdreznemo v krtovo deželo, še nekaj solnčnih žarkov, še nekoliko vedrega neba, vsaj trohico sreče! To si iskreno želimo, ker pa smo družabna bitja, velja ta želja obenem zajednici, ki nas je odgojila, ki nas hrani in druži, svojemu narodu, ki ga ljubimo -- ljubimo brez bombasta. V tej ljubezni, ki v nas gori, tako tiho in nežno gori, kakor bi se sramovala sama sebi, smo egoisti in ne bo nikoli treba, da se izneverimo tej sebičnost».
(Konec prihodnjič.)
ročiti, so sovražniki socialističnega gibanja, pa tudi slovenskega narodnega pokreta.
Premalo bankovcev (premalo denarja) je pri nas v prometu. To je vsakemu znano. Finančni minister Stojadino-vič pa pravi, da ga je dovolj. Pravi, da pride pri nas na glavo denarja za 500 Din, na Češkem za 610, v Franciji pa za 900. Minister pa je pozabil, da sta češki in francoski denar več vredna od našega dinaija in ga torej ni treba toliko kakor pri nas.
Šest miljard kron plačuje Slovenija v nenasitno žrelo centralizma.
Proti slovenski univerzi so nastopili radikali ter odklonili vse nujne zahteve radi ueohhodnega povišanja nekaterih kreditov.
Nemci ne bodo več pomagali vladi. Jezni so na radikale, ker jim je centralizem požrl lepo mesto Žomboljo. Zanj so pa agitirali. Piav se jim godi; bodo vsaj polagoma. prišli k pameti.
Velika ententa (Anglija, Italija, Francija in Japonska) je baje pred likvidacijo. T3ko se spreminjajo časi . . . Anglija je namreč odločno proti vsaki politiki nasilja.
Hohenzoliernci bi namreč zopet radi zavladali. Kronprine se je vrnil, ekskajzer Viljem tudi še sanja in kakor javljajo iz Monakovega, pride tje baje še Cita. O te kronane glave, koliko računijo z ljudsko neumnostjo!
Ogrska stoji v tesnih zvezah z monarhisti na Bavarskem in ljubkuje menda tudi z Macedonci na eni ter z Italijani na drugi strani.
Mala ententa se sestane 12. januarja 1924. v Belemgradu. V prvi vrsti gre za njadž. posojilo.
Atentator Nikolov, Macedcnec, ki je pred kratkim ubil bolg. ministra Das-kalova še bil pred praško poroto oproščen. Baje so ga na „višji“ pritisk zopet zaprlU
Herman Wendel, znani nemški publicist je postal častni član „Matice Srpske“. Wendel je velik prijatelj Slovencev.
Jug. časnikarji so odšli v Varšavo. Potovanje je dalekosežnega pomena.
Dr. Pregelj, Ljubljančan je bil odlikovan z medicinsko Nobelovo nagrado.
Zlatomašnik in župnik na Kapeli pri Radincih vič. g. Martin Meško je postal častni kanonik. Plemenitemu duhovnemu gospodu, ki je tudi prijatelj našega lista, iskrene čestitke!
Prekmurje dobi kmet. šolo. Določenih je v ta namen 50.000 din. Vendar drobtina za nas iz naše mize!
Za dunajskega župana je bil izvoljen soc. dem. Seitz.
Razdelitev Slovenije. V notranjem ministrstvu v Beogradu so sklenili, da se Slovenija končno razdeli, ker se bodo spomladi vršile volitve v oblastne skupščine.
Pasica je baje nekdo prestrašil, da pripravljajo nanj atentat in takoj je nekronani kraij SHS stari Pašič zbolel in se ni več prikazal. Se pozna, da ni dolgo služil pri vojakih.
Nove topove za 300 miljonov dinarjev so v Beogradu naročili. Še bo Kišno pri nas!
Na Bolgarskem so zopet ubili enega ministra in sicer Duparinova, pristaša pok. Stambulijskega.
Zahtevajte povsod
a$ Dom“
V eni zadnjih številk „Našega Doma“ smo čitali nekaj zanimivega o pekih. Seveda, peki na deželi in peki v večjih mestih, med njimi je velik razloček. Kajti peki po mestih so veliko na boljšem, nego je pekovski obrtnik na deželi. Mestni pekovski obrtnik ima na razpolago mline, drva, premog in vse potrebne predmete, katerih pek na deželi nima in mora vsaki predmet, ki ga potrebuje, dobro plačati, ako hoče, da pekarna deluje. Pri nas v Prekmurju, kjer je kaj več drv samo v grofovskih gozdovih, je kurivo sila drago. Tako je vsak pek prisiljen, da kupi drva, katere so šle že skozi bog ve koliko rok in vsak je pri tem nekaj zaslužil. Nazadnje pridejo drva peku v roke in ta jih porabi na korist drugih. Zato bi bilo zelo umestno ako bi se peki kolikor toliko upoštevali od strani agrarnih uradov, da bi potrebna drva dobili iz veleposestniških gozdov, kajti pek ne rabi za sebe niti drva niti peciva, marveč on peče za narod. Ako se n. pr. toži peka z različnimi potrebnimi pretmeti, je pek zopet prisiljen, tožiti stranke, katere kupujejo dnevno potrebna peciva. Tako je ravno s pekovskim zakonom. Zakon je še veljaven čez eno leto, da se mora nočno delo odpraviti, Toda peki še danes vedno tega ne upoštevajo. Niti merodajna oblastva se zato ne brigajo. Zakaj se ne upošteva ta zakon? Kdo komandira z obrtniki? Kdo ima oblast nad obrtniki? Zakaj se pekom ne predpišejo primerne maksimalne cene? Zakaj zasluži gostilničar pri 1 žemlji 1 krono, ko vendar ne trpi pri pecivu niti financijelno niti materijelno ? Ako ima pekovski obrtnik pri 1 žemlji 5 para, zakaj ima gostilničar pri 1 žemlji 25 para? Kdo je navijalec cen?
Obrtnik.
e» «masassai sa eaas&i-^: & t
Csosf^ocSarftvo

Bodimo pozorni na letošnjo setev.
Letošnji posevki so nenavadno visoko pognali. Temu le kriva rana setev, a v glavnem pa gorki jesenski dnevi. Ako zapade sneg iu ostane ležati dalje časa, potem se je bati, da bodo posevki pod snežno o-dejo segnili. Iz strahu pred tem so ponekod pokosili že cele njive rži, meneč, da bo to obvarovalo, ker bode žito manjše. Dobra misel je to, če bi se prikrajševanje žita vršilo pravilno. Po več krajih pa opažamo, da nekateri pokose tako nizko pri zemlji, kakor po pravi žetvi. To je velika pogreška, ker s takim prekošenjem so že vničili bodočo žetev, ker so prekosili o-srčje bilk. V krajih, kjer redijo ovce je to lahko; tam spuste vsako jesen na njive črede ovac, neglede nato, jeli žito visoko ali majhno. Ta navada je posebno na Koroškem in v Dalmaciji vpeljana. Tu pri nas pa moramo čakati, da zamrzne in tedaj lahko spustimo govedo, da površno prepase. Pa tudi svinje so dobre v tem slučaju. Sedaj pa je edino, kar lahko pričnemo:	prežanjanje s srpom in to le v
gotovi višini, da ne dosežemo stebla. Da se nam letošnja posetev rži ne obnese, imamo za seboj že tretje slabo letino. Zato moramo misliti na sejanje jare rži takozvane „jaree“, kakor jo nazivajo na Koroškem, ker le tako bodemo zadostili glavni potrebi po kruhu. Izgovor, da se ta rž v tukajšnjih krajih neobnese, je dvomljiv in izvira samo iz tega, ker ta vrsta žita da manjši pridelek. Računati pa moramo tudi s tem, da je pridelovanje tega žita cenejša.	P—a.
Obvarujmo krompir pred gnilobo. Pri spravljanju krompirja v kleti ali v jame na prostem moramo biti zelo previdni, da odstranimo vse gomolje le količkaj ranjene ali nagnite. Šele dobro prebrani, zdravi krompir polagajmo nato v namenjeni prostor. Med vsako plast krompirja nakosimo zdrobljenega živega apna, ki učinkuje proti širjenju gnilobe. Nato seveda zakrijemo ves krompir s slamo, da nam čez zimo ne pozebe.
Poslano.*)
„Moral“ Mörske Krajine.
„Morska Krajina“ je dne 26. avgusta 1923 pod imenom „Draga drva“ z velkim veseljem pisala, da sem jaz „drva“ vkradno in za to na 5 dni zapora in 3200 K štrofa obsojen bio“. Na to sem jaz v štev. 35 popisao, kak stoji celo delo in kak debelo je lagala M. K., če ravno je to g. urednik Kiihar vse dobro znao. Li se je veselio, da sem praj bujti, vseeno, če so me s tremi strlaji bujli ali pa s petimi in da je njegov „motto“: priobčiti „moralno i nemoralno“.
G. Kiihar! Naj prvle Vam dam na znanje, da me je sodnija v tom deli popolnoma oprostila (gorimentiivala), zato da je previdla, da sem nikaj ne kriv, in sem drva ešče lansko leto naprej plačao. Hitro je tehat konec Vašega in ni-šternih Vaših nadutih pristašov veselje, zbrišite si Vaše debete skuze, štere ste dobili od vel-koga veselja, gda ste čuli, da je Vaš političen nasprotnik nedužno prišao v nevolo.
Zdaj mi pa dopiistite, da bom si od Vašega „morala“ malo premišlavao.
G. Kiihar I Dobro znam, da ste Vi vse to za toga volo delali, in ste se zato tak veselili, ko sam jaz nešteo Vaš političen pristaš biti. Vi ste mene s tovajijov šteli namazati, pa stem moje poštenje zblatiti, ali pri prvi tem ste pa pozabli, da je Vaše poštenje sodnija že tak zapečatila, da nega tiste krstne vode, štera bi Vaše grdobije doli zaprala. Vörte mi g. Kiihar, da od mene dosta bole gidoga in nemoralnoga so delali ništerni, sebe za visoko štimajoči, nadiiti nimandi kak jaz, ka sem druge numere drva od-pelao, kak so mi je nakazali. V ljubezni skrivni berekaj rovati, s frlajdrigami po bereki se skrivati, tihinske lagve odavati, peneze v žep djati in lagati, ka so jo komunisti vkraj vzeli, ali n. pr. v mlini otrobe kradnoti, obroče kradnoti itd., je vse dosta bole grdo in obsojenja vredno delo kak to, ka sem jaz včino. Pa dosta je ešče ta-kših, ki so kaj takšega včinoli, no Vi od tistih ne pišete. Če nemora'nost pobijate, te bi mogli to raznć nemoralno delo Uidi priobčiti, nej kaj ste samo mene biyU ščeli. Ali spominjajte se Vi na Vaše nekdanjšnje čase, gda ste Vi ešče z ednov košavov kaserarcov vörtivali in gda so liidje s prstom kazali za Vami in si z razburjenjem pogovarjali od Vašega življenja ali „morala“. In Vi, Vi yüpate kaj pisati od morale? Vi ščete naš prekmurski narod učiti, kaj je „moral“, pošteno življenje? Šteri šteč kanasz ma več juša pisati od „morala“, kak Vi.
Ali Vaš „moralen“ list M. K. ma na čeli napisano, da je tudi političen in gospodarski list. Mi se politike, istina radi včimo, ali samo od pošteni politikov. Vi ste naše prekmursko liidstvo ne samo zape'ali ali znorili s tem, da ste se naprej pred volitvami za dobre peneze (tak pravijo za 4GU.000 K) odali. Ali je to pošteno moralno delo? Istina, ka steza to grdo, samo Vam dostojno delo obsojeni bili na 200.000 K štrofa, ali da je to vse premalo. Kje je pa Vaš „moral“, poštenje? - In Vi, Vi bi nas včili in vodili v politiki? Pa ešče viipate Vi od politike kaj gu-ČaU? Tudi gospodarstva nas nemate pravice Vi včiti, ar ste Vi v svojem življenji ešče za 5 di-narov vrednoga produktivnoga dela ne včinoli. Spravili ste nikaj ne, ka mate, ste vse herbali pa bojni mate zahvaliti, ka so Vam to nej že na boben vdarili. Znate, ka ste pred bojnov, kda ste stistov košavov kaserarcov vörtivali, že do guta v dugi bili itd.
Vi se z Vašimi novinami samo tak držite gori, da se kak „mastio prekmurskega lüdstva“ oponašate in blatite v prsi. Nosite se na besedi „niadžaron“, da stem ležej dobite pri zapelanem prekmurskem liidstvi več milošče in spurtfate več dolarov iz Amerike od siromaških delavcev, štere blodite tam s svojim listom. Ali je to tildi moralno delo? Tou je Vaš moral? Sram Vas boji Za zdaj samo tolko, ali či ščete, ešče več dobite od Vašega „morala“. Janez Titan, poštar v Rankovcih.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Denar in blago.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80—78 Din, 100 francoskih frankov stane 520— 530 Din, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1150—0.1160 Din, za 100 čehosiovaških kron 263—264 Din, za 100 nemških mark 0.00002— 0.00011 Din - in za 100 laških lir 408—409 Din.
Cena žitu: (Se razume za 100 kg v dinarjih) pšenica 100 kg je padla od 362—350 Din. Bosanska pšenica je še cenejša. Rž a 275. Oves 237—265. Ječmen, jari 287, zimski 250—262. Koruza 260—300, moka 0 573—265. Otrobi (z vrečami) 125—160. — V primeri s temi cenami, katere smo objavili zadnjič stoji sledeče zadnje poročilo, ki je zanimivo: Pšenica, banatska in vojvodinska se je prodajala po 337 do 340 Din, srbijanska iz Mačve pa po 317 do 320 Din za 100 kg. Slovenska pšenica je bila mnogo dražja, pa za to ni bilo večjih kupčij. — Kuruza se je dobila po 228—285 Din, ječmen pa po 270 do 275 Din.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 24 do 27 Din, meso od bikov, krav in telic 21 do 22 Din, telečje meso 24 do 27.50 Din, svinjsko meso sveže 35 do 40 Din povsod za 1 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo seje: 39 konj, 18 bikov, 152 volov, 380 krav in 6 telt. Skupaj 566 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na zadnjem sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 13—15.—, poldebeli voli 13.50—15, pleni, voli 9.50—11.50, biki za klanje 11.50—12.50, klavne krave debele 11.50—13.75, plemenske krave 10—12.50, krave za klobasarje 8.25—9.25, molzne krave 9.50—12, breje krave 9.50—12.50, mlada živina 9.75—14. — Na svinjski sejem 21. nov. se je pripeljalo 281 svinj, dve kozi in ena ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 170—225 Din, 7—9 tednov 300—450 Din, 3—4 mesce 550 do 650 Din, 5—7 mescev 800—950 Din, 8—10 mescev 1000-1300 Din, 1 leto 2000-2350 Din, 1 kg žive teže 20—22-50 Din, 1 kg mrtve teže 27-50—30 Din, koza komad 225—250 Din, ovca komad 275—300 Din. Cene so se dvignile.
P rf o m rvč tro in V/ /A 1 n <
na vlak v Celje v veletrgovino R.Stermecki kjer kupite letos
sukno
g za moške in volneno za ženske obleke, I parhent, belo, pisano in rujavo platno, ka-I kor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.
U usnjariji i ledernoj trgovini
Gabriel ZsilOVBCS
v Gornji Radgoni
sze dobi leder vszefelć färbi, vsze sujszterszka potrebscsina, kak Uidi szirouve kouzse sze po najtnćnsi cejni vödeiajo
8 Najcenejša oblačilnica vsakovrstne robe 8 je pr:
Tvorniea Cfabrika) kemižnih izdelkov
! J. Trpinu ji »»JELEN
•	--W	8
Maribor, Glavni trg 17.
Brzo-brzo! I
l
Ako pridete kaj v Maribor, oglejte si pri Trpinu obleke, ki so cenejše kakor §	kje drugod.	8
flažno za bolnike!
nažao za deco!
Suhar (cvibahj.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da se izdeluje v moji pekarni več vrst cvibaka in sicer: Vanili, Cimt, Karijander in Otroški cvibak. Posebno priporočljiv je moj lastni izdelek „kraljev keks“ kateri se že razpošilja na vse kraje Slovenije. Naslov:	„Prva luksuzna pekarna v Prek-
murju“, Vekoslav Kralj v Beltincih.
Men trg. pomočnih
manufakturist, vešč slov. in nem. event. tudi madž. jezika se takoj sprejme v avstrijskem obmejnem kraju. — Ponudbe pod „Marljiv“ na upravništvo „Našega doma“ ____
Naročajte si „Naš dom“!
naročnina za četrt leta znaša
samo 10 Din.
Hrastov les
okrogel ali v deskah in večjo množino hrastovih drv za kurjavo proda Josip Kosi v Križevcih pri Ljutomeru.
8
I
C4ral«3nXm v obsegu 1200 m?' lla naiboliš
dTOuD^SljlJ ,egi za banko- trg°vino a!l hidu UIM HMEUUw strij j v Gornji Radgoni se pioda
Cena 55.000 Din. Več se izve pri Janko-tu Cizej trgovec, Gornja Radgona.
Sipe
kit
STEKLO
PORCELUM
KAMENINE
ima v vsaki velikosti in množini v zalogi
Janko Cizej, Gornja Radgona
trgovina z meSanim blagom
Vinogradno posestev
(verstvo) je k odaji 2 uri hoda od Ljutomera. Jeste 1 mala vila, vinska klet, viničarija, vinska preša in vse kar je k verstvu potrebno. Vse je dobro shranjeno. Dva in pol orala je sadovnjaka in loga. Oda se takoj. Kdo šče kupiti, naj pita g. Josipa K st-ja trgovca in gostil, v Križevcih pri Ljutomeru.
Slov. knjigarna
v Murski Soboti
v Rajhovi hiši na voglu Glavnega trga in Slovenske ulice ima svojo
prodajalnico
Zaloga tiskovin. — Na razpolago so vse knjige in šolske potrebščine. .-.
d. z. o. :.
Maribor, Meljska cesta št. 75
priporoča sledeče svoje izdelke: kolo* maz (prima kakovosti) vazelino, vsakovrstne kreme Za šrevije (cipele) in to terpentinove in voščene, črnilo, plavilo, ličilo, olje za šivalne stroje itd. Cene nizke, nižje kakor v Nemški Avstriji.
NajcenejSa trgovina z vsakovrstnim manufakturnim blagom, ter svilenimi rutami itd.
M. FELDIN
Naribor, Mefrmjfka ulica Ma debelo i Ha drobno!
KOTLE
za žganjekuho (palenko žgati) izdeluje najcenejše
LADISLAV GLUNAC
Maribor, Glavni trg 4.
Kotli so trnok dobri, trpežni, pa tud lepi. Razpošiljajo se po celi državi
I
Tamburice
najboljše vrste razpošilja
M. BIL S, MliotmiM taiüuunc,
SISAK na Hrvaškem.
Cenik pošilja vsakomur zastonj. Zahtevajte po dopisnici cenik.
1
i
Veletrgoeiiia z železnino
1
I Pintar i» Leami
iiiüF
§
8
i
se priporoča Freimeml
i
• .
e
:
•	i
9 i
•	1 •
•	I
•	I
e
•
Pritlična kiša
v Murski Soboti je po ceni na prodaj. Natančneje se izve pri g. Gašparju, trgovcu na Lendavski cesti v Murski Soboti.
Več posestev
od 5 do 175 plugov zemlje, hiše, vde, gostilne, žage, mline, in grajščine prodaja
F. Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 3
S pohištua sÄShB 1f,fibop
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednil/: dr. Slavko Vesnik, v Murski Soboti.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.