The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 30 CHICAGO, ILL., TOREK, 13. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 13, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII SOVJETI PRIPRAVLJENI, DA SE OB NJIH MEJI "RAZBI-JEJO KAPITALISTIČNE GLAVE." — PRIPRAVE ZA VOJNO NA RUSKI IN NA JAPONSKI STRANI. — OBE ARMADI KONFLIKT. DOVOLJ MOČNI ZA OBOROŽEN Moskva, Rusija. — Da se vrše pripravljanja za vojno med Rusijo in Japonsko, so že večkrat povdarjale visoke osebnosti prve in druge države. Iz govora, ki ga je imel pretekli teden general Vasilij K. Bluecher na linijskem kongresu komunistične stranke, se pa vidi, da gredo te priprave do resne .skrajnosti, in čudno bo, ako ne bodo vodile do konflikta. General Bluecher je vrhovni poveljnik sovjetske armade v vzhodni Sibiriji. V svojem govoru je v prvi vrsti povdarjal, da se Japonska z mrzlično naglico oborožuje za vojno, takoj pa je dostavil, da je tudi sovjetska armada tako močna, da je zmožna prisoliti klofuto, ki bo razbila in uničila kapitalizem prav do temelja. Cela država Mandžukuo je po Bluecherjevih izvajanjih pravo oboroženo taborišče japonske ar- - "Iflfi Odkar ima Japonska v posesti to bivšo kitajsko provinco, ■le v njej zgradila do 620 milj že-Jezniških prog. Od teh je pa sa-mo 35 odstotkov takih, ki morejo koristiti v trgovske namene; vse ostale proge so zgrajene iz stra-tegičnih in vojaških ozirov. Iz istih ozirov je Japonska zgradila v Mandžukuo tekom dveh let tudi celih 1367 milj cest. Poleg te-i ga je postavljenih 50 vojaških le, tališč, vsa v severni Mandžuriji. Skupna oborožena japonska sila v Mandžuriji šteje danes okrog 250,000 mož. PAKT PODPISAN POŽAR UNIČIL SLAVNO LETALO Grška opozicija izraža novo nezadovoljstvo nad sklenjenim balkanskim paktom. Ni pa Bluecher tajil, da se v enaki meri pripravlja tudi sovjetska Rusija. Ni zanikal očitkov, ki jih je pred kratkim izrekel japonski zun. minister, da sovjetske čete štejejo na Dalj-njem vzhodu do 100,000 mož, marveč je dejal: "Ni potrebno, navajati število, vendar pa omenjam, da je bila rdeča armada v veliki meri ojačena in zavarovali smo naše meje z železom in cementom, ob katerem se bo razbila vsaka kapitalistična glava, katera se bo zaletela vanj. Močni smo tudi v tankih in v aeropla-nih, ki bodo izvršili svojo dolžnost ne samo ob meji, marveč tudi globoko v notranjosti sovražnikove dežele. Ne maramo vojne, vendar, ako bomo k njej prisiljeni, naj bodo naši sosedje pripravljeni, da prejmejo grenko lekcijo." -o- ZLOČINEC IZVRŠIL SAMOUMOR Sioux Falls,- S. D. — Prosluli zločinec, "ameriški javni sovražnik št. 1", kakor so ga nazivali, Verne Sankey, je samega sebe obsodil. V tukajšnji ječi, kjer je bil zaprt, se je pretekli teden obesil. Storil je to na ta način, da •le pritrdil ovratnico za železni tram na stropu, si jo privezal okrog vratu, stoječ na postelji, nakar je skočil s postelje in obvi-8el na zanki ovratnice. Da'bi mo-1>ebitno grgranje ne vzbudilo pozornosti paznikov, si je prej u-zamašil z- robcem. Vse to se j® izvršilo tekom petih minut, ko je bil paznik odsoten. Samomorilec je priznal dve ugrabitvi, Atene, Grčija. — Slovesno je bil pretekli petek podpisan ta-kozvani balkanski pakt, in sicer od zastopnikov Grčije, Jugoslavije, Rumunije in Turčije. rLa Jugoslavijo je podpisal Bogoljub Jeftič. Ceremonije so se izvršile v dvorani tukajšnje akademije. Vlade vseh štirih držav pov-darjajo, da pakt združuje vse resnične balkanske države, iz-vzemši Bolgarijo in Albanijo, in dostavljajo, da se je z njim ustalil mir na Balkanu. Za Bolgarsko in Albanijo se pričakuje, da boste podpisali pozneje. Takoj po podpisu pakta pa so se oglasiil kritiki, ki pravijo o njem, da ni drugega kakor kos papirja in je popolnoma brezpomemben razen, ako ni bila poleg njega sklenjena še kaka druga tajna pogodba. Tako se napada takoj prvi Člen pakta, ki se glasi: "Grčija, Rumunija, Turčija in Jugoslavija medsebojno garantirajo varnost vseh svojih balkanskim meja." Ne garantirajo medsebojnih meja, marveč "medsebojno se garantirajo meje". Kako naj se to i-azume, si mnogi na različne načine razlagajo. Nadaljnja vsebina pakta določa, da se v slučaju sporov skliče konferenca držav, ki so pakt podpisale. Ako bi se ne mogle zedi-niti, se zadeva predloži mednarodnemu sodišču v Haagu ali pa Svetu Lige narodov. Dalje se države podpisnice obvežejo, da druga drugi priskočijo na pomoč proti vsaki državi, ki bi bila označena kot rušiteljica mednarodnih pogodb. Tukajšnja vladna opozicija je sklenjenemu paktu nasprotna in pravi, da veže Grčijo k repu Francije, in sicer potom male antante. Dalje tudi trdi, da bo Aeroplan Columbia je trikrat preletel Atlant?k trez vsake ntezgode. Nepričakovan konec pa je vzelo to slavno letalo v požaru, ki je izbruhnil v hangerju v Wilmington, Del., ker je bilo snranjeno. blika kaže jekleno ogrodje, vse, kar je ostalo od njega. ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS Johnson bo predlagal 32urni delovni teden. Washington, D. C. KRIŽEM SVETA — Hamburg, Nemčija. — V petek je bil tukaj obglavljen komunist A. Iletslag, in sicer vsled umora, ki ga je izvršil nad nekim nazijem. Trem njegovim Kakor j tovarišem se je smrtna obsodba se je administrator Johnson iz- izpremenila v dosmrtno ječo. razil, bo na zborovanju, kjer — Madrid, Španija. — Špan-se bo razmotrivalo o NRA, I ska vlada je odredila, da se v na-predlagal, da se skrajša sploš-jprej ne smejo več po radio oddani delovni čas na 32 ur na te J jati politični govori. Državljani, den. Omenjeno zborovanje se prične 5. marca in bo na njem zastopanih do 300 različnih industrij. Johnson pa ne namerava s silo upostaviti skrajšanje časa, marveč raje potom med- ici žele političnih informacij, bodo morali osebno prisostvovati govorom ali si pa kupiti časopis. — Calcutta, India. — Miss Nila C. Cook, hči ameriškega pisatelja, ki je bila svoječasno sebojnega sporazuma med in-' Gandhijeva učenka skozi dve le dustrijalci samimi. Predlagal j ti, a mu je preteklo leto v okto-pa bo tudi, da ostane delo najbru pobegnila, je bila v soboto deportirana iz Indije v njeno rojstvo deželo Ameriko. — Memel, Litvanija. — Oblasti so aretirale 20 voditeljev takozvane ljudske socijalistične stranke, ker jih sumijo, da organizirajo gibanje, podobno na-zijskemu v Nemčiji, katero je spravilo Hitlerja na vlado. PLAČEVANJE DOHODNIN- dan po 8 ur, a zato delovni teden traja samo štiri dni. -o- ŽENSKE VOJAŠKE ČETE Moskva, Rusija. — Pred delegati ''ongresa vseunijske komunistične stranke so se pretekli petek vršile velike vojaške parade, katerim je prisostvovalo poleg sovjetskih visokih osebnosti tudi število tujezemskih delegatov. Pri paradi je vzbujal pozornost posebno bataljon vojaštva, sestavljen iz samih žensk. Svoj bataljon je tvorilo tudi oborože- ,, v.. , no delavstvo, ki je korakalo v ci- glasom pakta Grčija obvezana, vilni ob]eki prijeti za orožje, ako bi Mussolini napadel Jugoslavijo ali Albanijo. 22 DNI JETNIK UGRABITELJEV St. Paul, Minn. — Federalne KOMUNISTI ZAPRLI in pokrajinske oblasti so na de-POLICISTE j lu> da izslede zlikovce, ki so ugra- Rouen, Francija. - Pretekli i jf tukajšnjega bankirja, E G. petek S; tukajšnji komunisti držah ^ priredili demonstrativne obhode po mestu, in sicer iz simpatije do svojih sodrugov v Parizu. Pri tem so naleteli na avtomobil, v štvu skozi 22 dni, od 1. januarja do srede preteklega tedna. Izpustili so ga, ko jim je bila izplačana zahtevana odkupnina SKEGA DAVKA Od 1. januarja naprej pa do 15. marca je čas, da se plača federalni doohdninski davek za leto 1933. K temu plačilu so obvezane vse samske osebe, ki so ime-ile preteklo leto čistih dohodkov najmanj $1000, ali pa skupnih dohodkov $5000 ali več, in pa omožene osebe s čistimi dohodki najmanj $2500 ali skupnimi dohodki najmanj $5000. Davek znaša 4 odstotke od prvih $4000 po odštetju gori omenjenega zneska, $1000, oziroma $2500. • i x $200,000. Telesne moči njih žr- katerem se je vozil župan. Zase-'] . . v J ... , . 3 t i-____-t i tve so do skrajnosti izčrpane m dli so avto in ga odpeljali pred v . ' , . , T,. . .. , , v . , , casniski poročevalci so bili sicer policijsko stražnico ter ga posta-1 ..... . e ... j i i. i i V • pripusceni k memu, vendar na vili pred vrata tako, da policisti • .. .... . ' , , . 1 . . , ' c , ,. IJim m bilo dovoljeno, da bi sta- niso mogli iz poslopja. Sest poli- ... , . » . ' ; .. cistov ie jeznih vsled te predrz- vlh kako vPrašanJe> m*rvec jim ? t u, P Jje Bremer sam povedal o celem nosti, tolklo od znotraj po vratih i' ..... , . . .. , v doživljaju, nakar so morah oditi, in klicalo na pomoč. T- . . . , , Kakor je Bremer pripovedoval, med časom jetništva sicer niso surovo z njim ravnali, pač pa so ga tedaj, ko so ga na cesti ujeli, , zbili po glavi, da Še zdaj Čuti po-sledice. Izjavil je, da bi mu bilo mogoče, spoznati dva ugrabiteljev. in sicer C. Boettcherja iz Den-verja in H. Bobna iz St. Paul. Sklepalo se je tudi, da je stal v zvezi s svoječasno ugrabitvijo Lindberghovega sina, vendar je on sam to tajil. LEPE NAGRADE so razpisane v tej kampanji za nove naročnike. Zakaj ne greste na agitacijo in pridobite kakega novega naročni. ka in s tem si bote zaslužili kako lepo nagrado, ki je razpisana v tej kampanji. Prečita jte pazno na tretji strani te številke oglas sedanje kampanje. Tam najdete vse določene nagrade za nove naročnike. Preglejte in pre-čitajte, potem pa na delo za lepe nagrade! DR. BIANKINI JU MRL Smrt Jugoslovana, ki je užival mednaroden sloves. Chicago, 111. — V 72. letu starosti je pretekli petek umrl odličen Jugoslovan, dr. Anton Biankini. Pogreb se je vršil v ponedeljek z doma pokojnikovega, 4722 Woodlawn Ave., v cerkev sv. Trojice na Throop Street., in od tam na St. Mary's pokopališče. Pokojni Biankini, po poklicu zdravnik, je po svojem razumu, ki ga je pokazal kot državnik užival mednaroden sloves. Med vojno je bil svetovalec predsednika Wilso-na pri njegovem programu samoodločbe narodov in za njegove zasluge ga je kralj Aleksander v letu 1919 odlikoval z redom sv. Save. — Zapušča vdovo in eno hčer. 1% Jugoslavije« VELIKA REVŠČINA V SENOVŠKI DOLINI NA ŠTAJERSKEM; OTROCI NE MOREJO NITI V ŠOLO, KER NIMA. JO KAJ OBLECI IN OBUTI. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN DRUGO IZ STAREGA KRAJA. PAPEŽEVA OBLETNICA Rim, Italija. — Slovesno se je v Vatikanu obhajala ta ponedeljek, 12. februarja, 12. obletnica, kar je bil Pij XI. kronan za papeža. Kardinali so ga izvolili šest dni preje, namreč 6. februarja 1922. PONAREJENI DENAR IZKOPAL Grand Rapids, Mich. — 73 letni farmarski delavec E. Gold-ner je pretekli teden izkopaval na vrtu neko jablano, staro 50 let, in pri tem nepričakovano zadel na "zaklad". Nikomur ni nič povedal o svoji najdbi, marveč jo je nesel naravnost na banko. Najdba je obstojala iz 682 kovi-nastih dolarjev. Na banki pa so ga precej razočarali; povedali so mu namreč, da dolarji niso iz srebra, marveč iz — svinca. Lastnik farme je nato pojasnil, da obstoji v njegovi družini ustno izročilo, da so v tistem kraju pred mnogimi leti, še predno je bil on rojen, ponarejevalci izdelovali denar, in tako je zdaj hlapec našel po desetletjih njih skrivališče. "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas nora jo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. kega pijanega človeka in ga oddali policiji, ki je našla pri njem 50 tisoč Din, kar se jim je čudno zdelo, kje bi tako razcapan človek dobil toliko denarja. Pa jim je povedal da je Uroš Ilič in da je denar priigral. Niso mu verjeli in nazadnje je priznal, da je ukradel pri že omenjeni družbi 80.000 Din, pa je trideset tisočakov zapravil pri nekem malem ve-seljačenju. — Ta je pa znal zapravljati. Bogat kmet vodja tatinske tolpe V Nikicih pri Rumi v Sremu je oroižništvo odkrilo tolpo, ki je že več let na debelo kradla po okolici svinje. Tolpa je štela 6 do 10 mož, katerih poglavar je bil 40 letni Gabor Gala-rnos, zelo bogat kmet iz Nikin-eev, ostali pa revni kmetje iz okolice. Galambos je obljubil da bo poravnal vso škodo. -o- Orožje so jim pobrali Iz Kamnika poročajo, da so v letu 1933 zaplenili samo v kamniškem okraju divjim lovcem 45 pušk in sicer 16 vojaških in 29 lovskih. — Že več let nazaj, so zaplenili divjim lov. cem vsako leto okrog 25 do 30 pušk. Računajo pa, da zaloge divjih lovcev še niso izčrpane. -o- Nesreča Pri spravljanju lesa v gozdu pri Bočni v celjski okolici je padel težak hlod na nogo 25-let-nega posestnikovega sina Jožeta Krivca in mu jo zmečkal nad kolenom. -o- Na lovu se je ponesrečil Karlu Grabraju, posestniko-vemu sinu iz Juršincev je na lovu spodrsnilo, da je padel. Pri je šel v ponedeljek po oprav-' tem se mu je sprožila puška in strel mu je raznesel levo roko v dlani. -o- Razočarana senovška dolina Senovo, sredi januarja. — Kakor da je sama pošast razprostrla svoja krila nad to črno senovško dolino, se zdi človeku, ki gre tu, skozi rudarsko kolonijo ali mimo koč in bajt tam višje v hribih, ki je vsaka zase kraljestvo revščine, pomanjkanja in obupa. Bledi in izpiti so obrazi ljudi, katere srečuješ. Vedrost in smeh je pregnala z njih skrb za obstanek. Otroci so suhi, bledikavi, kakor da bi že bila nanje smrt pritisnila svoj pečat. Mnogi ne morejo v šolo. ker nimajo kaj obleči in obuti. Kamor te pelje pot, povsod isto. Revščina tu, revščina tam, kakor je dolga in široka ta črna senovška dolina, kakor so visoki hribi, ki jo obdajajo. — Ni še dolgo tega, ko je ta črna senovška dolina sa- r .njala zlate sanje. 800 ljudi, sa-imih domačinov, bo sprejetih v [delo, seveda najprvo tisti, ki so [bili prej reducirani. Zaslužili bodo in začeli živeti človeka vredno življenje, zraven pa poplačali dolgove, ki so jih napravili v času kriz«. Trgovina j in obrt bosta vstali od mrtvih, jln zarajala je črna senovška jdolina od sreče in radosti. Ko se je pa zbudila, se je razočarana znašla v kruti resničnosti, j pošast beda pa zmagovito raz-jprostira nad njo svoja krila. jKako dolgo še? Gradnja ceste Senovo — Mali kamen se še ni pričela. Ljudje komaj čakajo na zaslužek in ne morejo razumeti, zakaj [z delom ne prično, če so že na-i črti narejeni ter kredit odo-i bren, kakor so nam že pred božičem zatrjevali. •-o- Nenadna smrt Tržič, 19. jan. — Vratar v predilnici v Tržiču g. Jože Rus kih na tržiški grad k svojemu gospodarju. Vračajoč se je za-' čutil trenutno slabost, zato jej stopil v svoje stanovanje na' Ljubeljski cesti in sedel v kuhinjo za mizo. Ker očitno ni hotel biti mot n po raznih obi-[skih brezposelnih, je zapahnil .kuhinjska vrata. I Ko se je vrnila žena iz to-; varne, ni mogla v stanovanje. J Na njeno trkanje ni nihče odprl. S silo so morali odpreti vrata in na največje začudenje so našli za mizo g. Rusa mrtvega. Zadela ga je kap. | Pokojnika so pokopali ob veliki udeležbi tržiškega delavstva in nameščenstva. Rajnki, ki je bil povsod zaradi svoje veselosti in šegavosti zelo priljubljen, zapušča odraslo hčerko, ki je poročena na Dunaju, sina pa mu je vzela svetovna vojna. Trideset tisočakov je zapravil Nedavno je bilo vlomljeno v Prilepu v Srbiji, v ročno blagajno tvrdke "Phonix-Record," ki gradi železniško progo. Kmalu potem so v Beogradu prijeli ne. Vodeni Mariborčani Izračunali so, da so lansko leto porabili v Mariboru 1,385.-593 kubičnih metrov vode, kar pride na vsakega mariborske, ga prebivalca 50.000 litrov. -o- Žalostna statistika V preteklem letu je dosegel Zagreb žalosten rekord. Nič manj, kakor 300 poskušenih, oziroma izvršenih samomorov, je bilo na področju mestne občine. Najmlajši samomorilec je bil 12 letni deček, najmlajša samomorilka pa 13 letna deklica. -o- Cerklje pri Krškem Župnija šteje 2660 duš. Rojenih je bilo lansko leto 77, umrlo jih je 42. Oklicanih U bilo 17 parov, porok je bilo v domači cerkvi 16, sv. obhajil skozi celo leto pa 45.400. — Po novi razdelitvi spada župnija Cerklje deloma pod Sv. Križ, deloma pod Čatež. Preje je cela občina Cerklje štela nad 5000 duš. Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC* Torek, 13. februarja 1934 AMERIKANSKI SLOVENEC ®K«j in najstarejH alovemM list v Ameriki« Ustanovljen tet« 1S91. izhaja vsak dan razua nedelj, pone-teljkov in dritvov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«: S849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnin«: -$5-00 _ 2.50 - 1.50 i* celo l«to --------- Ca pel leta__________ Ca četrt leta________ Za Chicago. Kanado in Evropo: E* celo leto _____$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta ______1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1M1. Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year----- For half a year--- For three months____ _$5.00 - 2.50 - 1.50 Chicago. Canada and Europe: For one year____$6.00 For half a year_____ 3.00 For three months ___ 1.75 fe®. -' w Say . f U.S. wj o« ouo p&M Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ns ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kaj hoče Cerkev V zadnjem času se v tisku raznih dežela in tudi pri nas sumljivo množe dela in sestavki, ki označujejo cerkev za tvorbo politične oblasti. Saj takih pojavov že preje ni manjkalo, a zdaj postajajo zopet pogosteji in nevarne j i. Včasih se zdi, kakor da bi se to godilo pod tajnim geslom, ki so si ga dali med seboj sovražniki cerkve. Seveda pa nam niti treba ni v tem iskati pojasnila, saj mora sekularizirana in po prepričanju posvetno usmerjena družba vsepovsod tudi sama prihajati do takih zmotnih nazorov. V posvetnosti dozorel človek nima nobenega pojma in niti manjše slutnje o razodetju. Zato presoja tudi cerkev edi- : >ie po tem, kar vidi o njej njegov površni pogled. To je zanj 'mogočna organizacija, ki obsega ves svet. To je izbor njenega vodstva, ki že od davna vzbuja občudovanje. To je avtoriteta, ki sega v človeško vest. K temu še čar bogoslužja, ki lovi "maso". Cerkve s prižnico so popolnemu posvetujaku isto, kar so bile že Beblu: mogočna propagandna sredstva, in društvene centrale postajajo pod tem vidikom mogočne politične trdnjave. Za tako sodbo niti ni treba zlobe, ker je dostikrat enostavno privzgojena. Ker je bila cerkev nekoč tudi politična sila, pe je mogel predsodek tudi ob tem rediti. A če gremo tudi mimo tega, ostane še vedno dejstvo, da je ta cerkev že po svoji vidni obliki najmogočnejša ustanova in organizacija, ki jo po» zna zgodovina. Napaka se začenja šele tedaj, če se cerkev ocenjuje zgolj po tej organizaciji in se zanikuje vsak drug njen pomen. Nesreča nastane šele potem, če se pripisuje tej organizaciji napačen zmisel.če se popolnoma posvetni pojmi prenašajo na tvorbo, ki so po svetnih vidikih sploh ne da umeti. Če se označuje za oblast, kar se sploh ne da vzporediti s svetno oblastjo. Če se govori o politiki, kjer gre v resnici za vero. To je velika zmota današnjega sveta o cerkvi. To je bajka, ki je po nekod zašla že v šolske knjige. To je strup, ki se neprestano seje med državo in cerkev. To je točka, ob kateri se mora neprestano uži-gati naš protest. Dokler se nam ne posreči doseči, da zunaj stoječi na kak način dojamejo, kako je cerkev nekaj docela drugega kakor ustanova posvetne oblasti z imperialističnimi težnjami, tako dolgo med cerkvijo in državo ne more priti do potrebnega miru. V resnici je cerkev skrivnost vere. To ni ne tvorba pozem-ske oblasti ne kulturen zavod, marveč misterij razodetja. Prav taka skrivnost, kakor je bil njen božji Ustanovitelj, kajti cerkev je dalje živeči Kristus. Taka je v očeh vernega kristjana, ki vstopi v njen čudoviti svetlotemni somrak, da bi rešil svojo oušo. Kaj neki ima opraviti daritev na naših oltarjih, ki je središče naše vere, s posvetnimi željami po oblasti! Ali hodi kdo k spovedi, da bi izsledil politične skrivnosti? Ali hodi kdo k obhajilu s posvetnimi mislimi? Ali prihaja kdo k pridigi, ker pričakuje državnopolitičnih pojasnil ? Ali se da kdo krstiti, da bi si pridobil državljanske pravice? Vse to služile zveličan ju duše, v vsem tem drhti klic, ki se z velikansko silo razlega na vsakem ljudskem misijonu: Reši svojo dušo! Kaj ne, že teh par namigov zadostuje v pojasnilo, da zmisel cerkve, ki brez orožja miroljubno živi v svetu, ni v politični oblasti, marveč v Veri. Na skrivnosti vere; temelji in je z njo prežeto tudi vse, kar živa cei-kev oblikuje in veže v člene in kar ustvarja društveno življenje. Naša društva, ki služijo verski poglobitvi in vnemi, so zrasla iz tega duha. Ravno to velja o naših versko-social-nih, o naših karitativnih in o naših stanovskih društvih. Njihovo delovno poprišče je različno, toda njihov duh, njihova duša pa je vselej in povsod zopet le vera. Vse, karkoli nastopa pod ščitom cerkve, tja do organizacij za telesno vzgojo in najbolj pozemske interese — vse ima za cilj edinole vero. Če polagamo toliko važnost na mladinsko vzgojo, potem samo zato, ker ne more na noben drug način priti do zadostnega in popolnega vrednotenja in uresničenja življenja, čegar zvezda vodnica je vera. Božja Previdnost je poskrbela, da o pravem času dobivamo dela, ki so odgovor na pi*edsodke o cerkvi in ki postavljajo versko skrivnost kot njeno jedro v svetlo luč. Izmed vseh naj omenimo samo delo Ansgarja Voniera, benediktinskega opata na Angleškem, ki je izšlo nedavno tudi v nemškem prevodu pod naslovom "Klasični katolicizem". V njem so krasno^ pojasnjene skrivnosti naše vere. Vsaka vrstica se pogreza do temeljnih vrednot vere. Tudi neverni more zaslutiti, kaj je pravzaprav cerkev. Kristjane pa, ki za zaklade lastne vere nič ne vedo, opominja krotko, pa živo. Dejansko so dali ravno ti kristjani, ki se v svojem posvetnem udejstvovanju, bodisi v politiki bodisi v gospodarstvu, z eno besedo v vsem svojem dejanju in neha-nju prav nič ne razlikujejo od tistih, ki na vseh teh popriščih že po svojem svetovnem nazoru brez vseh pomislekov plešejo o-krog zlatega teleta — v prvi vrsti povod za predsodek, da cerkvi ni za nadzemsko, marveč za pozemsko. Hvala Bogu, da se je ravno v zadnjem času začela širiti obnova verskega življenja. Če stopa na vseh naših prireditvah zadnjih let vedno bolj v osredje sveta daritev z Evharistijo, potem je to znamenje, da se z novo ljubeznijo oklepamo evhari-svične skrivnosti. Če vse to ne ostane samo zunanje, če se marveč v vsakem izmed nas resnično včlovečuje vera, potem sadovi ne bodo izostali. Potem bo iz novooplojenih verskih tal vzklilo novo življenje in prekvasilo vso človeško družbo. Nad cerkvijo samo in vsem njenim izžarevanjem v državi in kulturi bo zavel pomladni dih. Zaupajmo, veselimo se! Ne bojmo se! Še živi Tisti, ki je rekel: Ego vici mundum — Jaz sem svet pre. magal. ši KATOLIŠKI ČASOPISI SO SEME BOŽJE Milwaukee, Wis. Dne 4. febr. smo slišali v cerkvi evangelij o sejalcu, ki je se-jal seme na svojo njivo. — Č. g. Victor Rogulj, nam je v cerkvi Presv. Trojice v jedrnatem govoru razložil pomen tega sejalca, ki je sej al seme na svojo njivo, ki pa ni povsod obrodilo sadu. — Božja beseda, ki se oznanuje v katoliških cerkvah je božje seme, katero se seje v srca vernikov. Več pa, kakor vse cerkvene pridige duhovnikov, so dobri katoliški časopisi, če redno zahajajo v katoliško hišo. Dober tisk katoliških listov je seme, ki obrodi stoteren sad. — Slabi časopisi so pa podobni trnju, v katerem se vsako seme božje besede zaduši in ne obrodi sadu. Slišali smo, da so povzročili slabi časopisi med našim narodom v Ameriki veliko slabega. Koliko Slovencev je postalo silno omahljivih v sv. veri. Katoliški časopis je orožje v rokah vere, s katerim se branimo proti našim nasprotnikom v teh kritičnih časih. Č. g. Rev. Viktor Rogulj je poudarjal, da imamo ameriški Slovenci samo eden edini katoliški dnevnik in za tega se moramo tako boriti, medtem, ko je veliko brezverskega časopis- ja, ki dnevno zahaja v naše slovenske hiše. Vsakdo, kdor je, slišal to pridigo, skoro gotovo razume, kako koristen je v katol. hiši katoliški list. Kjerkoli stopiš v hišo in vidiš na mizi Amerikan-skega Slovenca, naš edini katoliški slovenski dnevnik v Združenih državah, se ti ni treba bati govoriti o veri in bati se pokazati svojega verskega prepričanja. — Torej verni katoliški Slovenci, kampanja za Amerikanski Slovenec bo trajala samo še do 28. tega meseca. Pojdite na agitacijo za ta list. Pomagajte naši zastopnici Ceciliji Gregorcich do zaželje-na uspeha zmage, katerega ji želimo vsi milwauški naročniki in naročnice. Član cerkve Presv. Trojice KAKO JE V HARVILLE Harville, Mo. Dolgo že prebif-am list Amerikanski Slovenec, pa se še nikoli nisem oglasil s kakim dopisom, zato mislim da ne bo odveč, če malo napišem, kako je pri nas. •— Tukaj, v jugovzhodnem delu drž. Missouri, smo pač navezani na farme. Vsakdo ima po nekaj akrov zemlje. Če na tej zemlji toliko napravi, da se preživi je dobro, če ne,pa moraš skozi prste gledati in pomanjkanje trpeti. Davki so tukaj zelo visoki, če je količkaj lep svet. Missouri država je namreč bolj hribovita, zato so davki na ravninah tako visoki. Tukaj ni nobene tovarne, kjer bi se dalo kak cent zaslužiti. — Slovencev nas je le kakih 15 družin in nekaj mladine. Fantje so krepki, vsak soldat, deklet se pa tudi ne manjka. Imamo tudi nekaj peč-larjev, katerih se pa nobeden noče vpreči v zakonski jarem. Nobene ohceti nimamo, da bi se nekoliko poveselili, mi stari pa bi kak dober požirek spili na zdravje in srečo novoporo-čencev. Po drugih naselbinah, kakor berem v tem časopisu, je v tem oziru vse drug"ače. Dobro se zabavajo, jedo in pijo ter se vrtijo, da je kaj. Na prvem mestu bi skoro rekel da je Sheboygan, zlasti glede potic. — Tukaj pa največ koruzne žgan-ce otepljemo in še za tiste komaj spravimo skupaj. Pa se 1i poleg tega včasih še kaka boljša polovica razkorajži in ti vrže v obraz: — Vidiš stari, ki si me na farmo zavlekel, da moram tukaj siroščino trpeti. — Vidite, tako le nam jo včasih zgodejo naše ženice. Jaz pa le upam, da bo boljše. Saj .mi je bilo hudo tudi, ko sem služil ranjkega cesarja Franca Jožefa, kjer smo dobivali tak kruh, da ga še konji niso hoteli povohati, kaj še da bi ga jedli, pa smo vse to prestali. Z zimo smo pa letos še kar zadovoljni. Sneg so nam samo malo pokazali in je skopnel že prvi dan ko je zapadel. Večji-del imamo prav prijetno toplo in včasih nas še dež moči, kakor bi bila spomlad tukaj. Zastopnik Amerikanskega Slovenca je pri nas Mr. Johan Breznikar. Bogsigavedi, kaj je z njim, da se nič ne oglasi s kakim dopisom, da bi povedal kako in kaj je novega v državi Missouri. On bi gotovo stvari boljše in lepše opisal kot jaz, ker nisem bil v nobeni šoli. Sodim, da se mu je morala tista mašina pokvariti. Kaj Čemo, je pač tako sedaj, z nami, ko se nam je že začel delati zemljevid na naših glavah, da smo za vsako stvar zmiraj bolj počasni in slabi. — Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem Amerikanskega Slovenca. Jakob Lipovšek -O- BESEDA O SLOVENSKI MLADINI V CHICAGI Chicago, lil. Da ne bodo rojaki v naši slavni Ameriki mislili, češ, Chicago in Chicagaški Slovenci spijo. Kar pa ni resnica. Seveda radi dela si nobeden ne bo vratu lomil. Smo pa živi v drugih ozirih. Posebno društva se kar kosajo kateri bo dobil več novih članov, ako ravno je kampanja minula. Pa tudi naša mladina, mislim naša Šolska godba, se kaj pridno vadi ter v tem kratkem času, namreč 10 mesecev kar je godba ustanovljena, igrajo, da je občudovanja vredno. Vsa čast njim in tudi učitelju. Ker je pa kriza tudi pri godbi, in ne gre vse tako gladko radi finančnih razmer, zato so se zbrali prijatelji godbe, ter so 28. jan, priredili veselico v korist godbe. Udeležba je bila povoljna. Gotovo bi bila udeležba veliko bolj številna, da ne bi bila ista dan tako huda zima. Hvala vsem, ki ste se veselice udeležili in tako pripomogli do boljšega uspeha. Ne smem tukaj pozabiti naših podpornih društev, katera so se tako velikodušno odzvale, in darovale iz svojih blagajn v korist godbe. Hvala dr. sv. Štefana št. 1. KSKJ., Družba sv. Mohorja, Dr. Marija Pomagaj št. 78, KSKJ., Dr. sv. Alojzija št. 17, KSKJ. ter dr. sv. Jurja C.O.F. Kakor tudi Mr. Zefran st. Skupni dar $81.50. Še enkrat v imenu godbe, srčna zahvala in Bog Vam stotero povrni. Dne 2. februarja smo imeli sejo vsi starši, katerih otroci igrajo. Na tej seji se je izvolil tudi odbor za eno leto. Voljeni so bili sledeči Math Grill, pred. Jos. Cerjanc, tajnik; John Pich-man, zapisnikar; Nadzorni odbor John Železnikar, John Foys, Mrs. Mary Tomažin ter Mrs. Gregorich. Starši so prošeni, da se obrnejo na gori označeni odbor, za vsaki slučaj, kar se tiče Šolske godbe. Končno želim vsem odbornikom kakor tudi godbi, najboljšega napredka. Upam, da se zopet vidimo v šolski dvorani enkrat na spomlad, ko bomo imeli koncert. Kaj več o tem prihodnič. S tem pozdravljam vse Slovence v Chicagi, kakor tudi po celi Ameriki. Math Grill ZOPET SMO SE POŠTENO ZABAVALI Milwaukee, Wis. Ko je človek doma brez vsakega dela, se ga poloti nejevolja in ne ve, česa bi se polotil, da bi pregnal dolgi čas. — Ob takih dolgočasnih trenutkih res najraje vzamem v roke staro-krajsko pratiko in gledam slikane podobe svetnikov in svetnic, ki so v teh zimskih mesecih tam namalani. Tako sem tudi zadnji teden meseca januarja gledal v pratiko in štel, koliko dni ima še mesec januar. Malo je bilo še tistih podob do konca meseca, med katerimi sem našel tistega, katerega sem iskal, namreč sv. Frančiška Šaleškega. Ta dan namreč praznuje svo.j god Mr. Frank Pish-kur. Pishkurjeva družina stanuje na 811 W. Walker St. in je dobro znana in priljubljena med tukajšnjimi Slovenci že več let. Da je to resnica, so rojaki pokazali, ko so napravili Franku Suprajz party, katerega ni on niti naj manj e pričakoval. — Da bi on pred časom o tem ne izvedel, ga je njegova boljša polovica nagovorila, cla je šel nekoliko na sprehod in tako je Frank prišel k meni, nakar sva se podala obiskat par prijateljev. Med tem časom se je pa na njegovem domu pripravljalo. Frank se je namreč ravno namenil, da poj-de spat, pa se na vratih nenadno oglasi harmonika. Šmenta-no, si misli, kaj pa je to? Ko je pa stopil k vratom in jih odprl, je opazil v svoje presenečenje celo vrsto moških in žensk, ki so mu veselo podajali desnice in mu voščili srečo k njegovemu godu. Možje smo hitro pripravljali sedeže ob dolgi mizi, ženske so pa pridno prinašale na mizo vsakovrstna okusna jedila. Da ni manjkalo žlahtne kapljice, menda ni treba posebej poudarjati. Kaj hitro je bila miza obložena, da se pod o-kusno pripravljenimi jedili je kar šibila. Voščilci so se lepo posedli k tem ponujanim božjim darovom in prav pridno, čistili krožnike. Ko so se prvi po-krepčali z božjimi darovi, so prišli k mizi drugi, in še je o-stalo. — Da pa ne boste mislili, f ta smo potem samo drug drugega gledali, ali se celo podali proti domu, vam povem, da ne. Ker smo imeli med seboj tudi č. g. Rev. Viktorja Rogulja in pa cerkvene pevce cerkve sv. Trojice, so pričeli pod vodstvom svoje organistinje Miss Josephine Novak kaj lepo prepevati slovenske narodne pesmi. — Ker je pa dobra vinska kapljica vse ogrela, se niso več mogli ustavljati zapeljivim glasovom Mi. B. Ermalove harmonike. — Začele so vse strašansko pete srbeti in so#si jih morali nekoliko nabrusiti z veselim plesom. Vesela je bila ta domača zabava s petjem in plesom in le prehitro je minila, dasi smo se šele ob 2. uri .zjutraj vsi veselo razpoloženi podali proti domu, želeč godovnjaku vso srečo i" še veliko let. — Največja za-dovoljnost se je pa brala z o-brazov Mr. in Mrs. F. Pishkur. Bog daj, da bi se še večkrat tako skupaj sešli v taki veseli družbi med veselimi gosti, kot je bilo tukaj. — Zato pa rojaki, ne pozabite večkrat vzeti v roke pratiko, morda se bo tam našel še kak tak svetnik, katerega si je za patrona izbral kateri našh rojakov - prijateljev. Če ga kateri dobi, naj ne pozabi tudi mene povabiti na pošteno zabavo. — Mr. Fr. Pishkur-ju pa želim srečo in zdravje v tem letu, da se bomo drugo leto ob njegovem godu zopet pošteno pozabavali. G. W. R. POSKUSI Z UMETNO STRELO Prof. Norinder, znani š\ strokovnjak za pojave bliska in groma, je imel v Upsali zanimive poskuse z umetnimi strelami v napetosti 300.000 voltov. Gledalcem je pokazal med drugim nazorno pomen strelovoda na ta način, da je usmerjal električne iskre v hišico, ki je bila polita z bencinom. Dokler je stal na hišici strelovod, se ni mogla vneti, čim ga je odstranil, pa se je po prvem tresku dobesedno razletela. Gi 'om umetnih bliskov je bil grozoten Prof. Norinder upa, da bo že v kratkem dosegel bliske z napetostjo 2 in pol milijona voltov. TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (4) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS 11931. by Edgar Rice Burroughs. Inc All rights restrved. Štiri dni za tem so dospeli Tarzan, Jason in zamorci v deželo Urarnbi, kjer so delali znane pločevine, katere je omenil Tarzan Jansonu. Tamkaj je bil .unani Eric von Harbsn, raziskovalec, ki ga poznamo iz Tarzanove povesti. Slednji je imel tu cel laboratorij. Eksperimentiral je z raznimi poskusi za izboljšanje pločevine in dosegal prava čudesa na tem polju. Vse kar je bilo treba zdaj, je bilo poiskati nove žile dotične rude in pa dobiti dovolj delavcev. Kmalu so se dogovorili. Tarzanu so poverili naj dobi dovolj zamorcev in jih organizira za delo. Jason in von Harben pa sta se podala v Nemčijo, da. sta najela tamkaj par izurjenih in-žinirjev za gradnjo zrakoplova. Vse je šlo posreči, kmalu so dobili dovolj rude in jo pretopili in izdelali pločevino za zrakoplov. Inženirji so izdelali načrt za tak primeren lahek Zeppelin in gradnja zrakoplova se je začela in je hitro napredovala, Kakih šest mesecev pozneje je bil zrakoplov, ki so ga gradili za nameravano ekspedicijo v Pž-lucidarijo, to je v notranjost zemlje že dograjen. Zrakoplov so napravili v obliki podolgovate cigare in nova pločevina je bila varna proti ognju, kar je bilo posebno važno, ker v notranjosti zemlje je bilo pričakovati tudi raznih ognjenih vulkanov, itd. Zrakoplov je bil okrog 900 čevljev dolg in 150 čevljev visok v primeru. Zrakoplov so oborožili z dvema strojnicama, malim zrakoplovom, ki se ga je lahko izpustilo skozi dno zrakoplova na mali ogledni polet. Stroji so bili v stanu goniti zrakoplov 105 milj na uro. Skupaj je tehtal zrakoplov z vso opremo okrog 75 ton. Nekega junijskega jutra so pripeljali na posebnem letalu iz Afrike Tarzana, da se udeleži ekspedicije v notranjost zemlje. Vse so pripravili za odhod proti severnemu tečaju in tamkaj za v notranjost zemlje. >0000-000 00000 oooooO(xkkkk>OOOOO4 W. Illinois St., Chicago, 111. Plačate $2.00, ko se vam dstavi. i Tvoj nedeljski tovariš TEDENSKI KOLEDAR 18 Nedelja — Simeon, škof. 19 Ponedeljek — Julijan, muč. 20 Torek — Elevterij, škof. 21 Sreda — Kvaterna. Feliks. 22 Četrtek — Stol sv. Petra. 23 Petek — Kv. Peter D. 24 Sobota — Kv. Matija, apost, ker so se te prevrnile in si zlomil nogo. Ljucrsko gibanje leta 1933 Na Savi pri Litiji je bilo lansko leto 30 krstov, 13 mrličev in 12 porok. — V Ljutomeru je bilo preteklo leto rojenih 138 otrok, umrlo je 87 oseb, poročenih je bilo 47 parov. Rev. J. C. Smoley: PRVA POSTNA NEDELJA Za predmet naših postnih premišljevanj si bomo letos izbrali Kristusa Križanega. Saj ni bolj ginljive podobe, ki bi 3e tako globoko vtisnila v naša srca in naše duše, kakor je ravno podoba križanega božjega Sina. In kar je božji Sin govoril v svojih smrtnih mukah na križu, kar je nam zapustil v teh zadnjih svetih besedah kot opomin in tolažbo, kot razodenje najhujših boli in svoje goreče ljubezni — te besede bom z vami v ietošnjem postu premišljeval. Kdo more razumeti in zapopasti žalost in ogromno, nepo-1 :'sno duševno bol Zveličarjevo, ko je ta vzkliknil na križu: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" Ni li to človeška beda, tako huda, tako brezupna — da stojimo pretreseni v vsej iiaši notranjosti in stojimo pod križem, da ne moremo razumeti, zakaj mora Zveličarjeva duša toliko trpeti! In ravno ta bol, ravno to srčno trpljenje je, ki nas vleče in vleče vedno nazaj h križu. Malo je in bo ljudi — sedaj ali pozneje—ki bi v takem brezupnem, globokem trpljenju, v temi obupa, v zapuščenosti klicali iz dna svoje duše in zdihovali: Moj Bog, moji Bog, zakaj si me zapustil? Rešil se bo ta, ki bo siišal v dneh križev in trpljenja in bede ta klic s križa, ki visi v steni na cerkvi ali pa v domači hišici, ali pa stoji ob poljski stezi . . . Duša, ki pozna neizmerne Kristusove bolečine v njegovi zapuščenosti, ko je vzkliknil k nebeškemu Očetu, bo zadobila moč pri spominu na Kristusovo zapuščenost, zadobila bo tolažbo svoji duši, bo se pomirila; izpolnila se bo beseda psalmi-stova, ki jo slišimo ob začetku sv. maše na prvo postno nedeljo: "Ako me boš klical, te bom uslišal. V sili bom pri tebi. Osvobodil te bom in poveličal." Koikokrat stopi z demonsko hinavščino in predrznostjo skušnjavec v puščavi življenja k človeku: Čemu boš molil, čemu boš hodil v cerkev? Delaj vsak dan, tudi v nedeljo in praznik! Jej, pij in uživaj, dobro se imej in se zabavaj, saj živiš samo enkrat . . . Skušnjava hoče napraviti iz tebe človeka, ki naj bi samo užival, kruh ti hoče pripraviti iz kamenjev tega življenja; kaj nadnaravnega, kaj božje-duhovnega za tega materij alistično mislečega skušnjavca ni — in ti, prijatelj moj, znašel se boš naenkrat v grozni duševni puščobi in samoti, če 3|e bos pomislil na neovrgljiv zakon, ki ga je božji zmagovalec enkrat za vselej dal zlobnemu demonu kot temelj vse človeške harmonije: Ne samo od kruha, ne samo od jedi in pijače živi človek, marveč od vsake besede, ki pride iž božjih ust. Kljub vsemu vnanjemu sijaju, kljub vsemu vrvenju in dr-vtnju, kljub vsem omoticam gre skQzi milijone in milijone ogoljufanih duš, ki ne poznajo nikake vere več, ki nočejo več slišati od kake cerkve, glas, tiho vpitje skozi njihovo samotno življenje: Moj Bog, zakaj si me zapustil? Zakaj sem jaz tebe zapustil? In zopet se bliža moderni skušnjavec s svojim hvalisanjem napredka naše dobe na polju tehnike, na polju zdravilstva, na polju socijalne oskrbe: Mi ne potrebujemo več Boga starih ča-fcov; mi stojimo na vrhuncu vede in znanosti, mi si bomo zgradili raj že na tem svetu . . . Toda večni Duh božji ne pusti, da bi se iz njega norčevali in ga zasramovali. Za vsak predrzen napuh stvarstva pridejo dnevi, prišli bodo časi, ko bo v tisočerem jadikovanju vse zdi-hcvalo: Moj Bog, zakaj si nas zapustil? Zakaj smo mi tebe zapustili? Neizpremenljivo velja za duh ustvarjenega bitja — in naj' si še toliko iznaj.de, zgradi, izmisli, to lahko stori, ker je duh božji, iz rok božjih — vedno velja beseda: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga . . . Dragi moji! Stojimo ob pričetku svete postne dobe. Postavimo si sveti križ s trpečim Odrešenikom pred naše oči . . . Vse razsvitljenje, vsa moč bo prišla od Njega na nas v obilni meri v toliki bedi naših dni . . . Izredne nagrade v blago' in drugih oblikah za nove naročnike Živega so vjeli V Babnem pri Celju se je pod nekem kozolcem divji petelin pomešal med domači kokoši, ko so te jedle. Očividno ga je mučil glad. Domači so nenavadnega gosta po kratkem boju kar živega vjeli. Z a 400 CELOLETNIH ALI 800 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi Se povrhu denarne nagrade prosto vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano in nazaj iz Ljubljane v Združene države v drugem razredu na najboljšem parniku in vlaku, če bi pa vožnje v stari -.raj ne hotel (a) ce mu (ji) izplača toliko sveto v denarju, kar taka vožnja stane. Kmalu bi izkrvavel Pri podkovan ju konja je doletela nesreča 171etnega Ivana Laha iz Kicarja pri Ptuju, ki je pri kovaču držal nemirno žival. Pri tem je kovaču spodletel nož in je zadel fanta v roko tako nesrečno, da mu je prerezal žilo odvodnico. Ravno še pravi čas so fanta pripeljali v bolnico, da so mu ustavili kri. Za 250 CELOLETNIH ALI 500 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi povrhu denarne nagrade še prosto vožnjo iz Združinih držav v Ljubljano (samo v en kraj) na najboljšem parniku in vlaku v drugem razredu. Če bi pa vožnje v stari kraj ne hotel (a) se r.ra (ji) izplača toliko svoto v denarju, kar taka vožnja stane. ZA NOVE NAROČNIKE dovoljujemo to pot posebne nagrade v denarju, kakor spodaj določeno: Vola je odpeljala Neke noči je v Šmarju pri Jelšah neka ženska odpeljala iz hleva nekega posestnika debelega vola in ga gnala v Celje k mesarju, kateremu je ponujala vola za tisoč dinarjev. Mesarju se je zdela cena nizka in je stvar naznanil policiji, ki je spoznala žensko za nekoliko o-mejeno. Posestnik je dobil vola nazaj. Za 100 CELOLETNIH ali 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to i.trvllo novih naročnikov dobi fini novi moderni Šivalni stroj (št. 1), ki ga vidite na. sliki. Vredsn do $75.; ali pa moderni pralni rtroj Washing 'Machine (»t. 1), vredno $75. —- Eno izmed obeh predmetov js na razpolago za navedeno število novih naročnikov. ""I izredna nagrade bo deležen v tej > r f\ r\ f\ f\ kampanji oni agitator (ica), ki bo S 1 1 II I lili Pridobil tekom te kamPanie naj- J _J \J \J a \J \J višje število novih naročnikov, pod ■ pogojem: a) da pridobi ne manj kakor 400 celoletnih ali 800 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. Za 50 CELOLETNIH ali 100 POLLETNIH novih naročnikov — kdor jih pridobi, dobi krasno autornatično lovsko puško "repetlrko" (št., 2), vredna $40.; ali pa krasen Radio (št. 2), vreden $40. Eno uTOedr.obch..predu»ato,v je na razpolago za navedeno stavilo novih naročnikov, izredne nagrade bo deležen v tej k, p«« /p. ^v kampanji oni agitator (ica), ki bo L / I i§|® pridobil (a) tekom te kampanje dru-J/ Jm^ %J> \Jr © \J \J go najvišje število novih naročnikov, ..... ,____pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 250 celoletnih ali 500 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. _ Nesreča pri delu V Celjski tovarni je zgrabil stroj 551etnega mizarja Franca Gajška iz Teharja za desnico in mu odrezal nekaj prstov, da je moral Gajšek v bolnico. Za 25 CELOLETNIH ali 50 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi, bo dobil fino zlato "ELGIN" uro (št. 3) na 17 kamnov, vredno S2G.Q0. Ako bo ženska deležna te nagrade, dobi žensko zapestno uro iste vrednosti. Huda nesreča Hudo se je ponesrečila 35, letna posestnica Marija Arnuš v Trnovskem vrhu pri Sv. Urbanu, ko ji je pri domačem delu padel težak štor na desno nogo in ji jo popolnoma zmečkal. Za 10 CELOLETNIH ali 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi, dobi znameniti srebrni Rogers set, 6 nož sv, 6 vilic, 6 žlic malih in večjih, žličko za sladkor in nož za maslo (št. 4), vredno $12.50. Ali pa "Hamilton" rifle repetirko (št. 4), ki sprejme 15 drobnih patron, vredno $12.50. — Eno izmed obtii je na razpolago za omenjeno število novih naročnikov. Lep zaslužek vam nudi kam panja "Amer. Slovenca"! Za S CELOLETNIH ali 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih dobi, bo dobil fini "Super Dreadnought" mornariški daljnogled (št. 5), vreden $7.; ali pa fini "Ever-sharp" samopojno pero (Fountain pen) (št. 5), vredno do $7. Eno od obeh je na izbero. RELIFNA KOMISIJA SPOROČA Rjuhe, prevleke za blazine, obleke za šolske deklice in dečke, hišne obleke za žene kakor tudi razne oblekce za dojenčke in otroke se izdelujejo, katere se potem razdelijo družinam. Cook, okraja, ki dobiva-1 jo v tej dobi brezdelnosti podporo po Civil Work Service v smislu Wilfreda S. Iteynolda, i izvrševalnega tajnika reliefne i komisije (Illinois Emergency Relief Commission). Te stvari izdeluje 377 žena, katerim je bilo izročeno delo v domu za zapuščene na 5099 Vjncennes Ave. Krojačnica je bila podarjena za omenjena dela od chicaškega urada ameriškega Rudečega križa, ki je obljubil še dva druga taka brezplačna prostora za ta dela, pri katerih se bo zaposlilo še 123 žena, kakor hitro bo mogoče. Približno bo vsaki dan na ta način pomagano 1800 družinam, ki dobivajo podporo Am, Rudečega križa po zastopnikih reliefne komisije. Da se zamore tem potrebam zadostiti, je reliefna komisija nabavila 500,000 jardov raznih tkanin, katere omenjene delavke uporabljajo za izdelovanje raznih oblek, da se zamore od-pomoči potrebnim. Za 3 CELOLETNE ali 6 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi bo dobil zanimivo "KOLEDARSKO URO" (št. 6), ki kaže minute, dneve in mesec. Ura je v nikelna-stem kaselnu in trpežno narejena in vredna $6.00; ali pa fino zlato verižico (št. 6) za uro vredno $5.00 iz zelenkastega ali belega zlata, Eno iz obeh je na razpolago. pali so-toliko časa, da se je en rov udri in pod seboj pokopal enega kmeta. Posegle so vmes oblasti in zabranile nadaljno kopanje. Bukev ga je strla Debela bukev je padla na delavca Matijo Šusteršiča v Podzemlju v Beli Krajini, ki je v gozdu sekal drva za lesnega trgovca. Pretrgalo mu je obisti in drugo drobovje. Kmalu po prevozu v bolnico v Karlovec je izdihnil. Za 2 CELOLETNA ali 4 POLLETNE NOVE NAROČNIKE dobi vsak, ki jih pridobi praktično takozvano "LANDERS ELEKTRIČNO BLAZINICO", (št. 7), velika 12x15 palcev. Ta blazinica se spoji z navadnim tokom, ki se rabi za električno luč, prav tako, kakor n. pr. železo za peglati. Uporabna pa je ta blazinica zlasti za bolnike, ker drži vedno enako toploto. Posebno je praktična za ljudi, ki trpijo na revmatiz-mu, za gretje obolelih delov telesa in za druge bolezni, Vsaka hiša bi jo morala imeti. Vredna je $4.50. Začeli so V Ljubljani so 18, jan. pričeli 3 poukom v petju za take, ki nimajo posluha. Pravijo, da hočejo tudi take navaditi petja, ki jih je narava prikrajšala za posluh. Zaenkrat sprejemajo samo otroke. Železno rudo so našli Iz Bihača v Bosni poročajo, da so nedavno našli blizu Cazi-na, kjer ni nikake industrije in je sama revščina doma, da se morajo ljudje preživljati s tem da hodijo po svetu, železno rudo, katera ima zelo velik odstotek železa. Posamezni skladi so baje nad 12 kilometrom dolgi. Ko so kmetje izvedeli za to novost so prihiteli s krampi in lopatami in začeli kar na svojo roko kopati ter prodajati riido. Nastali so globoki predori brez kakega načrta. Ko- Za 1 CELOLETNEGA ali 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi vsakdo praktičen brivski sestav (št. 8): anarat za striženje las, fine škarje, glavnik in aparat za britje, vredno skupaj $2.50; ali pa krasen us.iati pas s krasno ornamentno zaponko (št- 8) ter kratko pašno verižico za uro. Eno ali drugo na izbero. Nevaren vol Vprežen vol je v Dobu pri Celju tako nesrečno opletal z glavo, da je prebodel trebuh 18-letne-mu pos. sinu Karlu Škobrnetu. Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih razpisanih nagrad v denarju in blagu so: 1. Pridobiti je treba predpisano število novih naročnikov ter za iste poslati Upravi Amerikanskega Slovenca polno svoto za take naročnine, to je za Združene države $5.00 letno in $2.50 polletno; za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 in $3.00 polletno. 2. Dokler ni naročnina za pridobljene nove naročnike v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad. 3. Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upravičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej. ^ Za 1 POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA dobi vsakdo praktičen aparat za striženje las (št. 9), ki trn kal« slika- ali pa krasen pozlačeni rožni venec. Eno aH drugo na izbero, Drva je vozil Na sankah je vozil drva v dolino s Pohorja 22 letni delavec Franc Potočnik iz Maribora. Na ostrem ovinku je padel s sank, ' Rtrftn 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, lil. februarja 19 "4 ČRNI MOZ 99 POVEST IZ PRETEKLIH DNI Spisal K. M. "Na manevre morajo iti. Šele čez štirinajst dni se vrnejo. Tudi nadporočnik je že privedel iz Zalesja svoje ljudi in se združil s tukajšnjimi. Potem pojdejo v mesto in odpeljejo z večernim vlakom." "Brez Ornega moža!" se je kmet zasmejal in pomenljivo pogledal dolgega, suhega gospoda, ki je prišel z njim. "Poglej jih! Tamle gredo!" Bobnar, ki je krepko udarjal po svojem instrumentu, je šel spredaj. Ob strani je jezdil nadporočnik svojega rjavca. Za četo pa se je podila kopica vaških otrok, ki so z glasnim kričanjem spremljali odhoci vojakov. "Enega so hoteli ujeti, pa so morali brez enega oditi!" se je zarezal suhec. "Tvoj strah je bil torej odveč!" "Ne vemo, je odvrnil Poljanec. "Kar je preloženo, še ni premagano. Za štirinajst dni sem varen ali pa še za toliko ne. Potem se bo pa spet iznova začelo. Jaz sem se že odločil. Sit sem že vsega in čimprej bom svojega kraljevanja rešen, tem ljubše mi bo." "Kje pa ste pustili gospo in gospodično?" je vprašala dekla, ki je pristopila k vozu. "Kaj pa te to briga?" se je zadri Poljanec. "S svojimi stvarmi se ukvarjaj, v moje zadeve se pa ne vtikaj!" Stopila sta v hišo in med tem nekaj tiho med sabo govorila. Ko se jima je zdelo, da ju nihče ne vidi, sta se izmuznila proti kolibi nad vodnja-kam. Odondot sta se spustila v vodnjak in krenila po rovu dalje. "Ali ne boš pogledal, kaj je z babnicama?" je vprašal suhec. "Prokleto malo me brigata," je odvrnil Poljanec. "Jutri tako že odidem. Takrat ju poj-dem iskat. Zdaj se ne utegnem ukvarjati še s to nadlego." Ko sta prišla do podzemeljske "pisarne", je Poljanec odprl omaro v steni in potegnil iz nje svoje poslovne knjige. Neznanec, ki je bil prišel z njim, jih je natanko pregledal. Še sanjalo se mu ni, da se nekaj korakov stran od njega zbirajo vojaki in lezejo v rov. Rajko jih je vodil. Ostal je kar v rovu in jim vrgel pleteno lestev. Doma sploh ni povedal, kaj pripravljajo. Morda bi bil oče vzlic slepoti prosil, naj ga vzame s seboj. Te želje bi mu pa zaradi tveganosti ne bil mogel izpolniti. Zato je rajši molčal. Tako je bilo zdaj vse zasedeno. Okoli skednja in vdrtega lijaka je kar mrgolelo vojaštva, gozdarjev in graničarjev. Tudi Poljančevo hišo so dobro zastražili. Še v rudniku samem je bilo dovolj ljudi. Odhod vojakov je bila samo spretna past in Črni mož se je vanjo ujel. Rajko se je oprezno plazil pred drugimi. Za njim so bili nadporočnik, okrajni glavar in sodnik. Ura na vasi je zamolklo odbila deset. Prišli so že blizu skladišča. Prav dobro so čuli pogovor med Poljancem in moškim, ki ga je bil pripeljal s seboj. "No, ali se upaš prevzeti?" je vprašal Poljanec. "Mene že pete srbe. Zato ti tudi dajem vse skupaj tako poceni. Saj je skoraj zastonj. Moje pogoje poznaš. Ce ti je prav, udariva!" "Da, velja," je odvrnil suhec. "Podjetje gre dobro." In res sta se pobotala. "Podpisala in vse uredila bova pa pozneje — zdaj morava iti k ljudem, ki že dolgo čakajo. Tu imaš vse, kar potrebujeva!" Nataknila sta si lasulji na bradi. Cez obraz sta si dala krinke in se zavila v ohlapne črne plašče. Potem je Črni mož odrinil zapah, upihnil svetilko, ki jima je dotlej dajala luč, in se spla- zil med premikajočim se zidom in steno rova. Suhec je šel za njim. Ko sta stopila v podzemeljsko dvorano, ki je služila za shajališče, so vsi tihotapci vstali s klopi. Njihovih obrazov ni bilo mogoče videti, toda po kretnjah bi bil vsakdo lahko sklepal, da se čudijo, ko vidijo svojega voditelja v spremstvu. Črni mož je takoj začel: "Fantje, danes vas nisem poklical zato, da bi kaj nesli čez mejo. Nekaj drugega vam moram povedati. Odločil sem se, da pustim svoje mesto. Namestu sebe sem vam izbral novega voditelja. Zraven mene stoji. Tudi on vam ne bo nikoli pokazal svojega obraza, kakor ga jaz nisem, toda skrbel bo za vas prav tako, kakor sem jaz. Vendar pa se izprememba, ki je za vas tako važna, ne sme zgoditi docela iznenada. Treba je, da se poprej o vsem natanko pomenimo. Zato sem vas sklical, da bo vsakdo lahko povedal svoje mnenje." ............ Tihotapci so se začudeno spogledali in staknili glave. Videti je bilo, da jim izprememba ni prav po volji. Po daljšem prerekanju je eden stopil iz njihove srede in dejal: "Črni mož, ali misliš, da se pogovarjaš s čredo ovac ali govedi. Še živali ne mirujejo, če dobe novega pastirja. Mi pa hočemo. . ." "Kar hočete, mi boš lahko še pozneje povedal. Morda vas sploh ne bom docela zapustil, ampak vam bom dal samo začasnega namestnika. Saj sem vam rekel, da mi je le za vas, in prepričani bodite, da ne bom ničesar storil brez vašega privoljenja." Te besede so jih pomirile. "In kaj bo s četovodjo?" je tedaj vprašal eden izmed njih. "Tudi ta še pride na vrsto. Toda z njim mislim ukreniti drugače, kakor sem prej namer-jal. Dokler so bili vojaki v vasi, bi nam bil lahko koristil. Zdaj, ko jih ni več, nam utegne samo še škodovati. Kamen in vhod v rov pozna. Umreti mora, sicer ne bomo niti trenutek več docela varni. Ali ste zadovoljni?" "Da," so pridušeno potrdili tihotapci, kakor nekoč krvavi sodniki. "Privedite ga!" Enemu izmed tihotapcev je izročil ključ podzemeljske ječe. Malo nato so četovodjo privedli preden j. "Četovodja, ali si se odločil?" ga je vprašal Črni mož. "Ne morem sprejeti vašega predloga", je odvrnil podčastnik. "No, prav; to vso zadevo še olajša. Čakajte! Ko preštejem do tri, ustrelim." Potegnil je pištolo izza pasa in dvignil roko. Tihotapca sta držala jetnika, ki se je divje upiral. "Ena — dve —. . ." "Stoj! Vdajte se!" je zagrmelo v ozadju podzemeljskega zbirališča in takoj nato sta se dve železni roki oklenili Črnega moža. Rajko je bil priskočil in ga prijel, da se še ganiti ni mogel. Ob njegovi strani je stal nadporočnik z golo sabljo v rokah in iz vseh kotov so se pokazale puškine cevi, ki so merile na zbrane tihotapce. "Nazaj! Skozi luknjo!" je zatulil Črni mož, ki se je zaman zvijal in otepal Rajkovega objema. Tihotapci so ga ubogali. Zagnali so se drug za drugim proti izhodu pri lijaku. Toda nastala je taka zmešnjava, da niso mogli nikamor dalje. Prvi se je že vrgel na tla, da bi se splazil skozi ožino. "Nazaj! Sicer ustrelim!" mu je nekdo zakli-cal. Skočil je nazaj. (Konec prih.) TISKARNA ► Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. O TEM IN ONE * -O0<>W>(>»0onOV^XKKUJOOOCKKWIOOOOOOOOOOOOOOOOoooooo