GLAS SVOBODE
SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavkkua Ljudstvi.
W
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVENIO WEEKLY
Devoted To The Interests Or The Laboring Oiassbo.
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
“KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 29.
• Entered as Second-Class Matter July 8.’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 17. julija 1908.
Subscriptibn, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
Leto VII.
Razgled po svetu.
Dunaj. Iz Lvova. Galicija se poroča, da velikanski požar preti vso polje, koder se vrelei Nafte — petroleja, nahajajo, vničiti. Vsi napori, da bi požar omejili so 'brezuspešni. Trdi se, da je zlobna roka ogenj zanetila, kar se sedaj strogo preiskuje.
—	Dunaj. Državni zbor je po-vikšanje število novincov za domobranstvo, dovolil. S tem se je krvni davek povikšal.
—	Kranjsko. Zasebna poročila nam naznanjajo, da je ipo vs.ej kranjski deželi grozna vročina in vsled tega suša. Zaželjenega in prepotrebnega dežja ni. Neza-slišna draginja preti. Vbogi rojaki ! —
Nemčija.
Berolin. — V vojaški bolnišnici v Metz-u, Alizacija-Lotaringija je narednik za jetiko umrl. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico, kjer ste bili dve rakvi, ter ga v eno položili in rake v zabili. Drugo jutro so mrfiča običajno, se cerkveno slovesnostjo pokopali. Čez nekaj časa se je neki neznan vonj pojavil, in ko so zasledovali, od kot to prihaja, so se prepriča-
li.	da iz mrtvašnice katero so odprli. tam se nahajajočo rakev preiskali in našli so v njej mrtvega narednika. — Pokopali so bili prazno rakev. —
Rusija.
Yusowo. liDO rudarjev je bilo vsled -r^vtazictje^v-^ Rrttotvskih
premogokopih, usmrčenih. Pri preiskavi vzroka grozne nesreče, se je dognalo, da se je že čez leto-dan znalo, da so rovi smrtno nevarni, a vslic temu ni bilo nobene inšpekcije in tudi se ni ničesar u-krenilo, da se preteča- nevarnost odstrani. Rudarji so dotične rov ‘‘‘Pekel’' imenovali in češče so se delavci le proti dvojni mezdi odločili, da so šli v jame delati.
Perzija.
Teheran. Revolucija in medsebojna vojska preti na vseh krajih. Na stotine moških, žensk in otrok se je vsled glada, na prodajalne jestvin in mesnice vrglo, a so bili od ruskih Kozakov pomorjeni. Moritev je grozna in se trdi. da se te grozodejstva po ruskem nasvetu godijo.
Mala Azija.
Carigrad. Mesto Tokal v Mali Aziji je vsled izstopa reke -Ješil-Irmak, skoraj popolnoma porušeno. Nad 1000 ljudi se je potopilo.
Japonsko.	•
Tokijo. Poročila, da je demokratična stranka v Denver-ju, izdala postavo, katera prepoveduje naseljevanje asijatskjh delavcev, so v Tokijo vladajoče sloje razburila, ker to tolmačijo, da je na-pram Japoncem naperjeno. V ■mnogih krajih protestujejo proti tej postavi, češ, da je proti pogodbi z Japonsko. Tisti Japonci, kojim so ameriški odnošaji znani, pa pravijo, da je večina Ameri-kaneev Japoncem naklonjena, in da je konvencija to “platformo” sklenila samo, da domače delavske sloje pomiri.
Anglija.
London. Državni zbor je spre-' jel v tretjem čitanju ibrez ugovora zakon o starostnih pokojninah. Ker je gotovo, da tudi gosposka zbornica ne bo ovirala, je ■pričakovati, da zakon že v teku nekaj dni v veljavnost stopi.
3	posamezne, opremljene sobe se dajo takoj v uiajen. Uprašati je pri Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago.
AmeriKci-
Velikanski primankljaj.
Koncem junija t. 1. so v Wash-imgtonu račune za pretečeno fiskalno leto. to je za čas od 1. julija 1907 do 30. junija 1908 sklenili in pokazalo se je, da imajo združene države v teh dvanajstih mesecih nič manj, kot 60.000.000 dolarjev deficita ali primankljaja. Ta svotica se pa toliko polje razumi, ako pomislimo, da se je lansko leto letni račun za dobo od 1. julija 1906 do 30. junija 1907 s pribitkom $84.000.000. zaključil. Potemtakem je stric /Sam na ogromno svoto 144 milijonom dolarjev enoletnega razločka v državni blagajni gledati moral. To niso mačje solze, kajti mesečno 12 milijonov zagospodariti, to da misliti. Presenečenje je bilo toliko večje, ko so pozno v jesen bili dohodki še redni in vse je kazalo na povoljni pribitek. Toda, kriza v oktobru, je nenadoma in se vso silo buknila in dohodki so se čudoma zmanjšali. Ko je tajnik državni' zakladnice, decembra meseca v kongresu o letnem računu poročal, se je še uadjal. da bode v fiskalnem letu 42 milijonov dolarjev preostanka ali prebitka, a izid je bil drugačen. Vsi izvirki državnih dohodkov so pojemali: kriza je povzročila, da so se redni dohodki od izvoznih in vvoznih colnin, tuzemski davki in razni .Jlrugi .dohodki opasp-p skočili in ni v doglednem času. nobenih znamenj. da bi se položaj zbolšal. Vslie vsemu temu nebi bil defiseit tolik, če nebi se bili državni izdatki tako ogromno zvišali. Zad-ni proračun je bil za $181.900.000 veči, kakor tisti leta 1907 ; tudi je bil ta proračun naj večji v zgodovini te dežele, izvzemši trejih let. izza časa medsebojne vojske. Izdatki za armado in mornarico so kolosalno narastlij edino za mornarico za $21.000.000. Mornarica stane združene države podvojno. kot pa leta 1898. za časa šoanske vojne. Za regulacije rek in pristanišč se je $30.000.000 izdalo, kot prejšnje leto in tako se glase točka za točko v celem izkazu. Za upokojnino se je v preteklem letu izdalo $153.887.537.
Vtopljenec.
11.	t. m. na svoj rojsten dan se je šel Jacob Sol nee (najbrže Slovenec) v Joliet, 111., v prekop kopati, kjer ga je napadel krč in se na to potopil. Njegovi sovrstniki ga niso poskusili rešiti. misleč, da se šali. ko se je zvijal. na to pa zginil.
Roosevelt in Socijalisti.
Oyster Bay, N. Y. Povodom odkritja, spomenika kapitana J. Unterhilla. je predsednik Roosevelt imel svoje običajne govore v katerih je “dobre državljane” čez vse proslavljal; pri tem pa je socijalizmu« napadal, kakor, da je hotel vsak stik na vse večne čase Zbrisati.
Chisholm, Minn.
Dragi list “Glas Svobode— Tukaj gre še precej dobro z delom ; vsi rudokopi so začeli z dvema šihtama delati. Toda žalibog, slabo novico Vam pošiljam, katera se je na jezeru šest milj od Chi-sholma dne IQ. julija prigodila. Šli so, namreč, trije Hrvatje k jezeru da se malo ohladijo: tam so dobili ladjico in :se po jezeru vozili. Ko so do srede jezera priveslali. se jim čolnič prevrne. E-den iz med omenjenih treh se je za čoln prijel in srečno na suho prišel, a ostala dva siromaka sta utonila. Pozdrav Matt. Turk.
Kriza.
Trgovina in promet po večjih morjiah malo da ne do dela počiva. 1780 parnikov in jadernie je brezposelno vsidranih, več kot 14.000 pomorščakov in 10.000 delavcev, nakladalcev in izkladalcev je brez dela. Ta okolnost pomeni $990.-000 izgube delavskega zaslužka in $2.000.900 izgube trpijo posestniki ladij. Livingstone, predsednik “Lake Carriers Association” se je izjavil, da niti štirdeset odstotkov ladij ne more dobiti tovora za prevoz. On ceni. da se je to leto 13.000.000 ton tovora po morju maju prevozilo, kot v istem času lanskega leta. V tej svoti je največ rude zapopadeoe. katere se je letos 25.000.000 ton prevozi-
lo.	a lansko leto v tisti dobi pa 30.594.944 ton. Da bi se položaj v doglednem času zboljšal, ni lipan ja.
Mexiko.
Iz El Paso, Texas, se poroča, da so iz Casas Grandes 32 revoluci-jonareev vklenjenih privedli in v trdnjavo Juarec zaprli. Sodnik Lira, je šel s spremstvom štirih telesnih gardistov k njim. da jih je zaslišal, kar pa je bilo samo formalnost. ker*se zatrjuje, da bojo jetniki na tihem postreljeni, kakor se tudi zdrugimi zgodi.
V smert.
Denver, Colo. V teku tega tedna bo, ako že ni, Giuseppe Alia, morilec duhovnika Leo Heinrchs-a —■ obešen. V Coloradi je običajno. da sodnik le teden usmrtitve izreče, a dan in uro justifikacije uradniki ječe določijo.
'Da bi bil Alia pomiloščen je skorej izključno, ko se je gover-ner Buchtel že popred izrazil, da si je obsojenec v polni meri smrt zaslužil.
Značilno je. da je Alia nameraval vislicam s tem uteči, da ni 8 dni ničesar zaužil in se nameraval z lakoto usmrtiti, a zdravnik mu je mleka v želodec nabrizgal in potem je začel zopet jesti. Prihod duhovnika ga je tako razburilo, da je bil ves divji in se ni pomiril, dokler ni spet odšel.
Steve Adams.
Grand Junction, Colo. 14. julija. 8 prič je pod prisego izpovedalo, da je bil Steve Adams, v tistem času. ko je bil Arthur Collins umorjen, v dve uri oddaljenem “Boarding House”, in da je tam karte igral. — Ta izpoved prič je sodni dvor močno presenetil. še bolj so pa bili poparjeni, ko so Adamsovi zagovorniki daljno zaslišbo svojih prič odklonili in le-to zaključili. Jutri se bojo obtožilne priče zaslišale in je pričakovati. da bo cela stvar v par dnevih zaklučena.
Gompers in Bryan.
Samuel Gompers. predsednik American Federattion of Labor, kateri uniji pripada tri milijone opravičenih volilcev, — se je z demokratičnem kandidatom Bry-anom dogovoril, da bojo unijski delavci njega, Bryan a, volili. Pogovor med Gompersom in Brvan-om je samo petnajst minut trajal in “kupčija” je bila perfektna. —
Konvencija zapadne delavske federacije
se je ^pričela 13. t. m. v Denver. Colo. Pri konvenciji je navzoč tudi Thomas Lewis, predsednik United Mine Workers of America ter nagovarja delegate prvo imenovane federacije da bi se združili v eno krepko organizacijo, kar bode tudi najbrže dosegel. Moyer ne kandidira več za predsednika, najbrže da bo izvoljen Haywood za predsednika. •
Vender pamet.
V	Clevelandu, Ohio, so mestni očetje sklenili, da v bodoče ne bojo smele nevešče zasebne osebe patrijotični dan 4. julij z umetal-nim 'Ognjem in streljanjem več proslavljati. Letos je v Clevelandu. Obio, deset oseb svoje življenje žrtvovalo in to je mestne očete k razumu privedlo. —- Seve nekoliko pozno, toda vender.
Kratko veselje.
V	New York je srečno dospel z parnikom “La Bretagne”, August Ruche, iz Sehoenaua v Nemčiji. a v New Yorku ga je že brzojavka čakala, da ga nazaj želijo Ruche je odnesel in ogoljufal svojemu gospodarju $17.500. Sedaj ga bojo tirali nazaj od koder je prišel.
Hud boj za prost govor se že
nekaj časa ponavlja v Los Angles, Calif., kjer vlada takozvana notorična “Citizen’s Alliance” in katera se že toliko let bojuje proti organiziranem delavstvu, s namenom ugonobiti vse unije. To so tisti zaželjeni ali bolje rečeno Honorable državljani v zvezi “Alliance” proti delavstvu. Tudi bolni na umu!
Wisconsin za vzgled. Zadni teden so novi klubi v Chippewa Falls, Bloomington. Meyerhaeuser Albertville. Boseobel in v Red-granite poslali prošnje za privili-gij (Charter.)
Socialistični kandidat za guvernerja Harvey Dee Brown poroča, da bo. kakor stvari stojijo — zmagal. Povsod ga sprejemajo ljudje z največjim veseljem.
Obsojen socialistični urednik.
C.	M. Wright, urednik socialističnega. dnevnika ‘Daily Tribune’ je bil 14. tm. v Manitowoc, Wis. pred okrožnem sodnikom obsojen v globo 125 in stroške 89 dolarjev radi razžaljenja na časti.
DROBNE NOVICE.
Velikanska sleparija. Pred meseci je pobegnil iz Budim gena pri Frankfurtu banlkir dvomi svetnik Rothschild. Banka je nato propadla z desetimi milijoni pasiv. Na tisoče revnejših oseb je prišlo ob vse svoje prihranke. Več ljudi je vsled tega izvršilo samomor. Rothschilda s« prijeli v Švici, a niso dobili pri njem nič denarja. Živeli je zelo revno ter se izgovarjal, da je zapravil vse premoženje in t.uje vloge z nesrečnima spekulacijami. Sedaj pa se je dognalo, da je hotel Rothschild le izvršiti veliko sleparijo, ker je v Londonu naložil osem milijonov mark.
Upor v kaznilnici. Tiflis, 27. junija. -Med političnimi kaznjenci so nastali nemiri. Straža je streljala. Ranjenih je 30 oseb.
Atentat na škofa. V Ruščuku je dijak Šimov streljal na katoliškega škofa Duldeta ter ga smrtno zadel v glavo.
Dunajski nuncij Granitu di Bel-mooite bo za svoje .nerodnosti, katere je uganja! na Dunaju z Wa-hrmundom. imenovan na jesen za kardinala.
Milijonar — slepar. V Možakovem so zaprti večkratnega milina pj a. člana najuglednejše družbe dr. Hofihrudkla zaradi sleparskega oderuštva in krive prisege.
Italijanska zbornica poslancev je sprejela skoro soglasno predlogo o velikih izrednih troskih za vojaštvo.
Eksplozija bomb. London 27. junija. Bliiziu Lizlbone so iimeli anarhisti tajno izdelovalni eo bomib. Predrte er a janjim je pa nastala eksplozija, pri kateri sta bila dva anarhista težko ranjena.
Slovensko Narod. Pod. Društvo v Chicagi, 111.
Kakor smo dne 3. julija t. 1. št. 27. “Glas Svobode” poročali, vršila se je dne 9. t. m. seja novega slovenskega narodnega podpornega društva v Chicagi. Dnevni red se je v vsestransko zadovoljnost razvijal in so bili sledeči gg. definitivno izvoljeni: Anton Mladič, predsednik; John Duller, podpredsednik; Joe Ivanšček, tajnik; John Geshell, finančni tajnik in Anton Duller, blagajnik. Nadzornikom so izvoljeni:	gg. Mohor
Mladič, Joe Verščaj in Ferdinand Lesar.
Funkcijska doba izvoljenih u-radnikov traja do konec tega leta
Naslov novemu društvu je: “Slovensko Narodno Podporno Društvo v Chicagi, Illinois.”
Prihodna seja se vrši dne 23. t. m. zvečer ob 8. uri na 621 Blue Island Ave,, vogal 19. ulice.
Vsi tozadevni dopisi so na tajnika Joe Ivanšček, 1517 So. 43. Ave., Chicago, 111. nasloviti.
Naprošeni smo, da objavimo, da vsa društva in posamesni člani oziroma tisti ko želijo k novemu društvu pristopiti, a dosedaj še niso odgovora na tozadevne dopise dobili, naj nekoliko potrpijo, ko iz raznih razlogov takoj odgovoriti ni bilo možno. Tudi se je nepričakovano toliko zanimanje za novo društvo razvilo, da je bilo potrebno stalnega pisarja za reševati vseh dopisov. Torej, malo potrpljenje. — vse pridana vrsto.
Nemoremo si kaj. da nebi pripomnili, da so se naše nade o novemu društvu, ne le samo uresničile temveč, daleko presegle. Kolikor smo se sami prepričali, nam zanimanje za novo ustanovljeno društvo, naših vrlih svobodono-mislečih Slovencev iz vseh kotov in planjav širne Amerike, jamči, da razvoj in proevit društva je zasiiguran in lepa bodočnost se mu obeta. Jamstvo za razvoj društva leži pa tudi v tem, ko so možje na čelu izvoljeni, katerih energična istrajnost in nesebična požrto-valnost je obče znana. In kopeč-no, ko pomislimo, da v sedanjih časih, ko živimo v znamenju “krize,” je toliko zanimanje za novo ustanovljeno društvo, tako se moramo najboljega nadjati. ko zopet normalni časi nastopijo.
Čez vse zanimivo pa je dejstvo, in ravno to 'daje pomisliti, kaj da je povod dalo. da se do malo, skoraj iz vsih krajov posamesni in cela društva oglašajo ? Mi smo mnenja, da se .svobodomiselnost orjaško širi. in da so se naši vrli rojaki prebudili in spregledali, da v mračnem terorizmu ni rešitve sedanjega in bodočega obstoja. Prišli so do spoznanja, da je čez vse potrebno, da se vsi. kojim je bodočnost pri srcu, v eno celoto spojijo, kajti, le v edinosti je moč.
Mi pozdravljamo te oživajoče pojave iz celega, za blagor našem rojakom bijočega srca in jim kličemo: “Le hrabro naprej, do zaželjenega cilja-” —
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ............... 50	kron,
za $	20.45 ,............. too	kron
za $	40.90 .............. 200	kron,
za $	102.25 ............. 500	kron,
za $	204.00 ............ 1000	kron,
za $1018.00 ............ 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohi0
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
Prvi del.
II.
Stopila je v izbo njegova žena oblečena istotako v dolgo., pisano spalno suknjo; visoka je bila in krepka, njene oči so gledale ukazovalno, njene ustnice pa so bile debele in so se smehljale dobrodušno
‘‘Čaja, Marica! Močnega, vročega! — To je naš mladi učitelj!” “Ali ste tudi tak pijanec, kakor moj mož?” se je zasmejala med durmi in je šla.
Tudi zdravnik se je zasmejal ‘ ‘ Ni 'huda ženska — ampak u-bogati jo je treba! — No, zdaj pa povejte, kaj Vas je prignalo k meni! Klar tako niste prišli, drugače bi bili prišli že prej!”
Kačur se je hotel veselo nasmehniti, toda zardel je.
“¡Saj ste rekli sami, da naj stopim k Vam, kadar mi bo kaj hudega!”
“In zdaj Vam je hudo! Hm!” Z resnim očesom mu je pogledal v obraz, potegnil je 'krepko iz pipe in se je zavil v gost oblak. “Kaj pa se je zgodilo?”
“(Nič se ni zgodilo posebnega.” Kačur je bil v zadregi in žal mu je bilo, da je prišel.
“No, zdaj še ni nič preveč hudega in vse se da še popraviti. Jaz sem namreč zdravnik, doktor Brinar, in nobena klepetulja v Za polju ne ve toliko kakor jaz. Prvič : nocoj mislite ustanavljati v gostilni Mantova bralno in izobra •ževalmo društvo. Drugič : zaljubljeni ste v Minko, ki sva jo takrat videla, ko sva se peljala mimo ; in če hočete občudovati mojo ■bistroumnost, kar bi trni bilo zelo prijetno: vedel sem takoj, da se boste zaljubili vanjo. To je vsega hudega začetek in konec. Kmetje imajo navado, da me kličejo prepozno; Vi ste prišli še zadosti zgodaj. Torej : prvič, ne ustanavljate v gostilni Mantova in sploh nikjer ničesar; drugič ogibljite se Bistre iin njenih izkušnjav kakor satana!' ’
Kačur je odgovoril jezno. “Nisem prišel zato, da bi Vas •prašal, če je treba ...”
Zdravnik pa se je zasmejal. “Saj tudi jaz nisem govoril zato, ker seim mislil, da me (boste Hibo gali ! Vaša usoda je že zapečatena; škoda! Tamle v miznici imam napisano razpravo in zaključek to razprave je resen in jako dobro utemeljen nasvet, da naj država zapre v blaznico vse idealiste. ki človeštvu več škodujejo neko koristijo. Nekateri blazni ljudje razbijajo in pobijajo, kar seveda ni prav; drugi ekstrem pa so idealisti, ki nadlegujejo človeštvo s svojo ljubeznijo. Edino, kar dosežejo s svojo norostjo, je to. da dajejo potuho iin pretvezo šarlatanom, ki se skrivajo pod,masko blazneiga idealista, da laže ’kradejo denar in glorijo ...”
“Tako ne mislite!” je izprego-voril Kačur in se je nasmehnil, zato da bii videl masimeh zdravnikov. Zdravnik pa je ostal resen, in se je ozrl na Kačurja skoro zlovoljno “Tako mislim!”
Gospa je prinesla čaj.
“Močan je dovolj! Ruma ne dam več!”
“'Poslušajte in učite se!” je pomignil zdravnik z 'žalostnim obrazom Kačurju.
“Torej Vi ste zdaj Miinkin ženin?” je prašala gospa.
“Kaj bo! Kaj bo!” je hitel zdravnik. “Vsakdo je lahko Minki,n ženin ... za teden dni!” “Ne poslušajte ga! Saj ni človeka. da bi moj mož kaj lepega povedal o njem ...”
“Res, ni ga!” je potrdil zdravnik.
“In Minka je čisto pošteno dekle ! Nekoliko vesela je — kakor je pač dekle!”
“Vesela je, res!” je potrdil
zdravnik in se je smehljal. “Tudi ti si bila vesela! — No, toči!”
Natočila jima je čaja in se je poslovila.
“Morda je bila podobna Minki?” je mislil Kačur in razjezila ga je ta nenadna misel, ko je primerjal široki, krepki obraz gospe zdravnikove z belimi lici Minke
Pil je čaj in vroče mu je bilo v glavi.
“Veste zakaj sem prišel k Vam, gospod doktor? Zdaj sem nenadoma spoznal, zakaj; prej sem samo čiuitil. — Ne mislite, da me je upijanil ta kozarac čaja, ampak . . . resnično, tako lepe so bile moje misli, da bi jih bil lahko brez strahu vsakemu pokazal. Pokazal jih nisem nikomur in vendar iso jih blatili vsi, ki so me srečali in ki so slutili, kaj je v mojem srcu. — Ljubil sem tistega dekleta in ga ljubim zdaj bolj kot, poprej. In če bi bila Mesalina sa-mta — kdo mi more zameriti, da jo ljubim in kdo mi more očitati ljubezen, ki je vsa. čista ? Jaz bi ne -povedal prijatelju, poštenemu človeku, da ga njegova nevesta, ne ljubi: če jo ljubi ou. je posvečena in govoriti in misliti moremo njej samo tisto, kar govori sam ...”
Kačur je umolknil: tudi zdravnik je molčal in je gledal v žarečo peč. Kačur si je natočil in je pil: čaj je bil vroč in mu je skoro ožgal ustinice.
“In tisto drugo, kar mi očitate! Da ustanavljam! Saj. če premislim natanko, stvar res ni veliko vredna in pomena ima sila malo! Koristi pa bo imela vendar nekaj in kadar bodo — to se bo pač zgo dilo! — vsi tako delali, kakor mislim delati jaz, ne bo naš narod več zadnji v vrstah! Vsa. vsa nesreča. kolikor simo je doživeli, iz vira iz ene same laži: dia nimamo kulture ! Da torej nismo vredni stopiti med druge narode in da moramo pobirati ostanke, ko so drugi pojedli ocvirke in tropine in vse mastne žgance! — Kaj je zategadelj treba? Treba je pokazati. da imamo kulturo! Zdaj simo šele povedali, da simo: odslej pa je treba pripovedovati, kaj smo. Prej je bilo delo na zunaj : in mislim, da je bilo laže; zdaj pa je prišel čas. ko je treba delati tostran mej. Prej sovražniki od zunaj — ves narod proti njim; in svetnik je bil, kdor je govoril na taboru. Jaz sam sem bil, dvanajstleten otrok, pri Sveti Trojici, in sem slišal Tavčarja — tresel sem se iin sem se jokal. In danels vidim: kakšen je to narod. ki sem pripravljen, da darujem 'življenje zanj ? — Tak bo ta narod, kakor ga boš napravil — toliko bo vedel. kolikor ga boš naučil! — tako si mislim. In zato ni moja dolž noSt, temveč moje življenje je. da tako storim, kakor mislim.”
Zdravnik je pnšil močno; soba je blia polna dima.
“Ubogi fant! No. ne zamerite! — t'eiz deset, čez dvajset let bo že drugače! Ampak stvar je taka. da pridejo pametmi ljudje zmerom prezgodaj, zakaj če bi prezgodaj ne prišli, bi ne bili več tako pametni. Usodno uro spoznati, kadar bije. ni umetnost: aimpak slu tihi jo prej, to je umetnost!!”
Ugasil je pipo s prstom, izpil je ostanek čaja in je slekel spalno suknjo.
“’Saj Vam ne bo v nadlego, če pojdem z Vami?”
“Kako bi mi bilo v nadlego? se je razveselil Kačur.
Stopila sta v noč; tu, tam je gorela dremotna sveitiljka, razsvetljevala je komaj ozek kolobar ob cesti. Pot je bila lužasta in blatna. Iz teme so se razsvetila okna gostilnice “Mantova”.
Izba je bila polha kmetov im delavcev in težak vzduh jima je puhnil v lica. Zdravnik in Kačur sta sedla za malo okroglo mizo pod ogledalom in Kačur se je o-zrl po izbi. Nekoliko sitno mu je bilo pri srcu in vroče mu je bilo v lica, ko je videl uprte nase radovedne oči in ko je spoznal takoj. da ni na obrazih, v očeh, v besedah poleg radovednega pričakovanja nič navdušenosti, temveč namesto nje v nekaterih pogledih in vzklikih kljubovanju in zlovoljnost. Koncem dolge mize je sedel postaren kmet, plečat in visok, z gladko obritim, veselim o-brazom; gledal je neprestano na Kačurja in mu je mežikal z očesom. Za posebno mizo so sedeli delavci, strojarji; zdelo se je Kačurju, da vidi tam resnobo in zaupanje. Kmetje in fantje So govorili 'zelo glasno in so tolkli s kozarci ob mizo, da se je vino razlivalo. “Nič dobrega ni tam; pijani so že!” je pomislil Kačur.
(Dalje prihodnjič).
vsa
zasmejal zdravnik in je odprl du
ri.
“V božjem imenu!” je odgovoril Kačur in se je zasmejal tudi sam.
KOLIK JE ZASLUŽEK V AMERIKI?
Merilni urad združenih drfžav je obelodanil državopis (statistiko) iz katerega je razvidno v kaki visokosti se plačujejo mezde v združenih državah. Zaslužki se v sddajmem kritičnem času niso za merilo vzeli, temveč računalo se je na normalni čas, kakor so se plačevali delavci leta 1904. Pripomniti nam je, da je bila prosperiteta lota 1904 dokaj ugodna, ¡kar kapitalisti sami pripoznavajo, a vslic temu so bile plače v nekaterih strokah pod vso kritiko in Idelavec je malo 'drugače, kot za darmo svojo kožo na trg nosil.
Čudno luč vrže dejstvo ma hva-lisane “dobre čase”, iko iz poročila razvidiimo, da so bili v tovarnah otroci vposljeni, 'kojim se je plačalo na itoden po $1.84, in da so 'dobile ženske za 6. dnevno delo $2.26 kot plačilo. Seveda, to ni bilo povprečno, to so bile izjeme, toda tudi povprečnost kaže .vse drugo podobo, kakor jo kapitalistični časopisi o ameriških mezdah. ¡bombastično slikajo.
Številke, -katere merilni urad podaja, so posnete iz poročil, katera so 123, 703 industrijelna podjetja iz vseh krajev dežele predložila in v katerih je bilo 3.297.-819 delavcev vposljenih. Od teh delavcev je bilo na okroglo 2.620,-000 možkih, 588.000 ženskih in 90.000 otirolk pod 16 let starih. Število vsi h delavcev v združenih državah, kateri so bili za časa, ko se je statistika sestavljala vpo-sljetni, tolda vsi v statistiko ne vpisani. je znašalo 5.470.000.
Kak je bil zaključek tega popisa ?
Poizvedbe so dognale, da v tisti dobi je bilo več, kot polovico delavcev. kateri so dobivali po $.9. iin več tedenske plače. Povprečna plača po vsej deželi, se je na teden z $10.06 kot merilo postavila. Povprečno t(«Ionsko tplačo so dobivali: možfci po $11.16. ženske pa po $6.17 in otroci po $3.46.
Naj višjo plačo v celi deželi so dobivali kammorezci. povprečni tedenski zaslužek je bil $21.68. Za njimi so prišli možki izdelovalci jopičev (konsete) s povprečnim tedenskem zaslužkom $16.90. Tem s'o sledili delavci fofco-graiverske .in foto-kamnopisne obrti s povprečno $16.88.¡Možki urarji so do bivali tedensko po $16.16, a žen ški (zaslužek v tej stroki je bil po vprečmo $8.93.
Le-tem, najvišje plačanim de lavcem, stoji -nasproti skupina naj slabše plačanih iin so iz obrti ter-petiin-in smolnate branše; ti so povprečno na tdden dobivali po $5.23. Nekolik« b-olši so bili plačani delavci bombažne ind-ustri je, dobivali so povprečno na teden ¡po $6.64.
Do sedaj navedena podjetja., tvorijo skrajno lestvico plačilnih razredov, to je, najiviš.jo in maj-
Torej v božjem imenu!” se jej ¡nižjo med katerimi se vse druge
Industrije nahajajo. V poslednji je največ podjetji, torej je tudi v teli pretežna večina delavcev upo-'sljenih. '	,
Dalje na 3. strani.
P
vaden
S
RTI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
$
652 Blue Islatid Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
** fe *** *** £ 11 * 111 ttttÇjt
WISCONSIN
PHONE 4l3
^ RO*.
LO^ s*1-00*
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in brano.
24 Union Street. KENOSHA,
% in * m
«p
m-
+
«p-m <*<
m-
wise, t
ä’
«4 44444444444444444»^
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, peč-' mi, karpeti itd.
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.
GUNARD “»LINE
Iz NewYorkav Sredo Ze ms k o »Morje iti Adrijatička oristauišča. _ V REKOpotom GIB R ALTA RJ A, NE A P E L J A IN TRSTA.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in “Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LID..
F. Gr. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago-
Kdor želi poceni po-
v staro domovino, naj si izbere enega
OD SLEDEČIH PARNIKOV.
HITRI PARNIKI NA DVA VIJAKA ODPLOVEJO IZ NEW YORKA:
Brasile . . . 27. junija Duca D’Abruzzi . 1. julija Verona .... 4. julija San Giorgio . . 7. julija Principe di Piemonte 11. julija Indiana .... 15. julija Sannio . . . .18. julija Ancona . .. . 25. julija Nord America . 29. julija
Parniki potujejo naravnost u G-enovo a iz Genove do Ljubljane z že ezni-CO.	CENA JE IZ NEW YORKA DO
LJUBLJANE SAMO *$20.60. Kdor želi potovati, naj nam pošlje $5.oo na račun listka da mu prostor na brodu preskrbimo.
FRANK ZOTTI CO.,
108 Greenwich St., New York.
ww\%wwvw	Slovenski Siavbenrk
TELEFON CALUMET 1678	
Najfinejše fotografije	HIŠ IN POSLOPJA
izdeluje vendar-le samo j;	se priporoča vsem
P. Schneider	Slovanom po ceni brez vsake konku-
FOTOGRAF -£	renče. Za izvrstno delo se jamči
2222 State St., Chicago. P	! ANDREJ ULLE,
Cene zmerne—postrežba Č hitra. b	1 452 Spruce St..
	‘ COLLINWOOD, OHIO •
Veda. in Vera.
Končna in ttujglobokejda naloga zgodovine sveta in človeštva os* tun« boj med veto in nervevo^
Isto jf menda 'hotel povedati Hegel z besedami:	Im Kampfe
der Getgemsatze offenbart siich das gottličile in der Welltgeschi<;hte. V boju naspro'tniih si moči se razodeva to, 'kar je božjega v svetovni zgodovini. Vera in nevera: dve nasprotji. Prva zapoveduje: veruj: druga odgovarja: nočean. Zakaj ne veruješ ? Zato, ker dvomim. Dvom je greh. — Dvom ni greh, dvom je vednost, ■ krepost. — Vera je krepost. — Ne, vera je slabost. — V veri je sila — Veda je moč. pravi Bakon. V veri je resnica' bog. — Ne, v vedi je resnica, Ibog. Hočem ju iskati in s tem najti v sebi pravega človeka. Nevera je torej dvom; dvom je razdirajoča sila, najhujši sovražnik vere. Kadar se je v svetovni zgodovini življenje v korenu prenovilo, se je prerodilo ra v no v dvomu, v škeipsi; šele ko so padli stari predsodki,- vraže vere, 'ko se je življenje in mišljenje v dvomu poglobilo, se je moglo zidati novo srečnejše življenje, nov človek, nova družba. Tako v času Sokrata. Skepsa čisti pojme, nazore življenja. Dvom je katoliška cerkev poosebila v hudiču, dvom naziva ona hudičevo izkušnja vo. Ko človek dvomi nad resnico, začne jo iskati. V dvomu se je rodila želja po “ vedeti” veda. Oni dve sili. ki se bojujeta, sta torej : vera in veda kajti nevera sama je pasivna, brez sile samo zanikuje, šele v vedi dobi svoju moč.
V mistični dobi, v otročji dobi -človeštva kakor so na pr. še danes razni divji rodovi, vera daje smer vedi. Veda je v veri, ali veda je podrejena veri. ali lahko tudi rečemo: prva veda je vera, toda to ni veda razuma, ampak čustva : po domišljiji primerna razlaga svetovne uganke, prvi nazor o svetu, ki sloni na nepresojenih pojavih prirode. Kakor si je človek v svoji otročji domišljiji razlagal prirodne pojave, taka je bila njegova vera. Ni dvomil, ni skulsil. Ustvaril si je višje bitos-•ti. ki vladajo svet okoli njega in ker je bil saim tudi prizadet v raznih prirodnih pojavih. ,se je čutil odvisnega od njih bi tosti tudi sam. Tako je človek ustvaril boga, taiko so nastale razne vere in v nji so se rodile verske bajke. Da bi mu bile ^rirodne sile dobre, je začel človek moliti in darovati onim bitjem, ki so po njegovem mnenju vladale te sile. Tako so nastale božje službe, daritve in počasi templji, cerkve. Umetniški čut je .hotel v človeku, da si predstavi bogove, ki jih moli. hotel se jih je predstaviti, približati jih svojim čutom. Počasi se ni mulilo več bitje, ki jo je soha predstavljala, ampak soha sama, kamen. Vsako ljudlstvo je nadlo v tem o-ziru: od starih Judov do današnjih kristjanov.
A počalsi je prišel dvom proti starim bajkam. Vsak tak dvom je naletel na odpor; prvič za to, ker je bila ta vera ob jedne m veda ljustva, ki je bilo prepričano, da veruje resnico in si je po tem tudi uravnalo svoje običaje, življenje in mišljenje, drugič zato, ker je nastalo med tem iže duhovništvo, ki je branilo svoje bogove-, svoj dobri zaslužek in svoje privilegije.
Vera je bila nad vedo: veda ni smela vedeti, kar ni verovala vera.
Boj je bil torej težak, kajti ljudstvo je šlo vedino rado v boj za bogove, ki si jih je postavilo. Počasi je šele veda pridobila ljudstvo. ki je spoznalo ¡praznost svojih bogov.. S tem je vera propala: postala je nepotrebna, ko je prišla veda. Zadnji, ki so se borili za prazne templje — in za polne žepe — so bili duhovniki.
Ti ljudje tvorijo v vsakem ljudstvu posebno kasto in gorje naro-
sLiti, dvomiti, preiskavah: ved«, raste, vera pada. V tem boju je torej zgodovina človeštva.
Ta boj, to ikriizo, skepso, ta dvom, to vse je danes splošno razširjeno, prehajamo iz starega življenja v novo. Čutimo to povsod. Zavedati pa se moramo, da so to zelo važni časi, kajti konečna odločitev je merodajna za celo bodočo dobo. Kako usodna je bila za nas taka. odločitev, vidimo na pr. v uničenju naše reformacije, s ktero je za ni Ida tudi prva slo-veinlska kultura. Ni dvoma, da ni vera še noben narod naredila slaven. Narodi, ki jim vlada du-hovČina vzbujajo pri svojih sosedih samo pomilovanje. Hočemo torej, da bo slavna naša zgodovina, moramo združiti vse svoje moči v kulturno delo tako, da bo veda zmagala nad vero. V tem je bodočnost naroda.
Zgodilo se je nekega dne. da se je človek začutil na zemlji. Začutil se je m zavedel se je samega sebe. Ali se je to zgodilo tako. da ga je bil Bog ustvaril iz ilovice — kakor pravi biblija —, ali je nastal iz kamenja, ki sta ga po stari grški pravljici — metala po nasvetu božanstvenoga Apolona Deukalioo in Pvrha čez glavo, tega človek mi vedel. Začetek člo veka je torej neznan, je uganka. Danes pravimo: človek se je razvil. Ako se je vse življenje in stvarstvo razvijalo in spopoln.je valo. razvil se je tudi človek k Svoji popolnosti in se še danes razvija dalje. Ampak postanek človeka mu je ostal ineanam, uganka .. . Začutil se je torej nekoč ubogega in revnega na zemlji, predanega silam prirode okoli se-bp. Zagledal je nad seboj n Oba svetove, zagledal je življenje okoli selbe. zagledal je sebe — in je začel misliti. “Svet im življenje so prvi pojmi, s katerimi je človek začel misliti.” (Drtina.) In takrat, ko je začel misliti, je začel reševati uganko: od kod svet, življenje, človek? ... In je mislil in ugibal celo življenje. Po trudnih potili je šla njegova pot. po debelih grudah trdosrčne zemlje, ¡v boju z nasprotnimi silami, z uničujočimi močmi in nazadnje je prišla smrt. Smrt. smrt! . . .
Zopet nova uganka. Začetek neznan, konec neznan. Qbstal je človek poleg prvega mrtvega človeka in je pomislil, kam je šlo, kar je živelo, mislilo, čutilo, govorilo. Ljubezen, ki ga je vezala na mrtvega, mu je narekovala slaidko nado, da oni. ki je umrl. še živi nekje v lepem svetu, kakor je želela sebi in njemu ljubeča duša. In v spomin na svoje drage. je začel človek stavilti oltarje in je hotel s skrivnostnimi daritvami ostati v zvezi z njimi v neznanem svetu.
Človek je torej videl in čutil, da je tvor tujih neznanih sil in da je odvisen od teh sil. ki ga rode in umore. Ta čut odvisnosti od višjih sil je rodil boga in bogove Po Svoji domišljiji je rešil ugan ko okoli sebe in v sebi.
Predstavljal si je 'bitje, ki je vse to ustvarilo in v svoji otroški naivnosti je začel hvaliti in molit bo.ga. kadar pa so se proti njemu obrnile surove, uničujoče prirod ne sile, je klical onega boga na pomoč, stavil je oltarje im daro val: daroval je. da bi se rešil zlega in daroval je, da bi se zahvalil za dobro.
Bolj in bolj živo si je predstavljal orno bitje, predstavljal si ga je v najipoipolmejši podobi, ki jo je videl — v človeški podobi.
Počasi je njegova domišljija obdala tega stvarnika z bajkami o njem in o njegovem delu. (Monoteizem.)
V drugem kraju pa je človek videl živo gibanje, vstvarjanje in uničevanje prirodnih sri in je videl božanstvo v uj’L, oz. ker je bilo s,il v. e. videl je v vsaki sili boga, višjo silo, nastalo je mnogoboštvo (¡politeizem). Ali je bil politeizem pred monoteizmom, ali narobe, ali so torej ljudje najprej
salo (Weleker i. dr.). Za nas stoji trdno le to, da so razni narodi rešili uganko o bogu zelo različno in da je, kakor na mišljenje sploh tako tudi v tem.sluičaju igrala priroda ;glavno ulogo. Tako so vzhodni narodi bili bolj monoteisti, zapadni politeisti. Paitriairhalični 'židovski duh si je torej ustvaril svojega Boga, silnega in strašnega, narodovega vodnika (ki je bil tem bolj naroden, čini bolj ga je narod potreboval, namreč v bojih z drugimi narodi), bujna Indija je dala prirodno budistično vero, jasna Mezopotamija je imela vero v nebeške svetove. Egipt, zemlja svetega Nila. je našel vero v potovanje duš, najlepše pa si je ustvaril bogove, klasični grški duh. ki je poosebil prirodne sile in jim dal najbolj umetniški izraz. Razil ični narodi so našli torej različne bogove, ki so nastali predvsem, Ikat odgovor, na vprašanje: od 'kod svet, življenje, človek . . .
*
S
S
t
s
s
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
578 Blue Island Ave.
Šivanje oblek Je naša posebnost.
$
Í
Í
S
%
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
I
MAGNET
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
du, ki jim pade v roke. Zgodovina jaisuo govori o tem: srednji milslili na enega boga, ki je vse vek. inkvizicija, Španija, izsesa- ustvaril, in so mu potem pridali vanje današnje cerkve: to je čas,! druge, ali so se počasi iz vere v ¡ko vlada vera nad vedo. Počasi več bogov ploivspeli k veTi v jed-pa se začne človek zavedati, mi-1 nega boga, o tem se je mnogo pi-
Kolik je zaslužek v Ameriki.
Nadaljevanje iz 2. strani.
¡Med temi so dobivali motžki delavci v izdelovalm.ieah obutev, povprečno tedensko plačo po $11.88, a ženske po $7.60. Tovarne za o-bldke So plačavale povprečno na teden mož kinu po $12.33, a ženskam po $6.07. Delavci po tovarnah za električne stroje in aparate. so dobivali po $10.85. a oni po livarnah in pri graditvi strojev po $11.88. Mizarji oziroma delavci za hišno opremo so dobivali po $10.16 možki. a ženske so se morale z $5.53 zadovoljiti. Delavci stekla so dobivali po $14.10; Nogovičarji so dobivali možki po $8.90. a ženske po $6.01 železne jeklarne so plačale po $12.56. Stavbeni delavci vrat. oken itd po $11.15’ delavci v tiskarnah po $12.94: tisti delavci pri časopisih po $13.13. Plača delavcev pri tobaku in smodfcab je bila možikem $11.17, a ženskem po $5.97. Peki so dobili po $11.77. Kolarslko obrt po $10.83: klobučarji $13.27: pivovarji $14.37. Iz tega se vidi. da se je plača v glavnih ob rt i h o-koli $11.16 na teden sukala.
Značilne so tudi številke teitil-ne industrije. Tu se vidi velik razloček plače med severnim in juiznim pokrajinam. Medtem, ko se v državah Nove Anglije povprečno molžki delavec plača za gotovo delo s $8.52 na teden, je za isto delo čas na jugu le $5.14. tedaj je vsak teden za $3.38 razloček. Zenske dobijo v Novi Angliji v isti industriji na teden po $7.28 na jugu pa $3.77. torej $3.44 manj. Otroci dobe v Novi Agliji v te xttill n ih tovarnah po $4.45 na teden, a v južnih državah $2.73.
Pri promotri vanju teh številk, bojo, mogoče, potomci južnih ro-bodržcev sprevidli. zakaj da sc delavci iz severa nočejo na solčni jug preseliti.
V splošnem kaže plačilna štati stika merilnega urada, da so se povprečno tedensko plače ameri . škega delavca nasproti prejšnih let za nekoliko zbolšale. a še daleč niso tolike, kakor kapitalist in njih časopisje uipijejo. Povik-šanje mezd ni korakalo s podražitvijo živil, stanovanj itd.
V resnici niso povprečni dohodki niti toliki, kakor,jih delavec d j anKko prejme, kajti le-ti so veliko manji. Pri sestavu statistike se ni moralo na brezposelnost delavstva v ozir jemati: toda delavci vedo. kaj to pomeni.
A
Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek.
Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno.
Mohor
572 Blue Island Avenue
blizu Loomis St.
Telephone Canal 3214. Chicago,	Illinois
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni za8top na 19 State St. New York.
MAL RICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta. St. Louis, Missour.
m--
-s
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ---
885 Ashland Ave., . Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoiudne.
od 6.— 8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10, „
ure dopdndne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
NAS
©
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
PROSTA POSTREŽBA DO OZDRAVLENJA!
ŽENSKE
Obiščite me ako trpite na
Dozorelosti, prsni bolezni, padanji maternice belim toku, mesečnini, obistnih jetrnih bolezni.
PLAČA SE PO OZDRA-VLENJU.
O.E.MEv ER.m.P.
ELEKTRIKA IN NJE PRI-ZASTONJ !
ODLOŽI TAKOJ SVOJE TRPLENJE.
Dr. OttoE. Meyer je edini zdravnik in kirurg v Chi-cagi. ki daje prosto postrežbo do ozdravljenja. Na stotine ljudi, ki so bili bolni ti lahko povejo, kako jih je lečil in plače nezahtevni do ozdravljenja. Bre-zozira na kaki bolezni trpiš zateci se takoj na zdravnika Meyer, in ako te ozdraviti ne bode mogel ti bode to tudi povedal.
OTTO E. MEYER, M. D.
Rooms 53-54 (5 nadstropje) Dexter Bldg.
84 ADAMS ST.. CHICAGO, ILLINOIS.
Uradne ure: Od lOdopol. do 6 popol. ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 12
MOŽKI
Obiščite me ako trpite na
Revmatismu, oslabelosti, nervoznosti in mokroti.
Zastruplenje krvi Nalezljivih bolezni Bolezni na mehurju želodcu in pljučah.




“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
_______WEEKLY______________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek
--------------in velja--------------
...$1.50
ZA AMERIKO:
Za celo leto.........
za pol leta..........
ZA EVROPO:	,
Za celo leto..............kron	10
za pol leta...............kron	5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue island ave., Chicago, III,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. .	_________
231
"Pušice.
Kaj čuda je, da dvoje rib in
hleibov pet,
nasilhilo je tilsoče ljudi,
saj danes še, od čudežev se teh,
gospodov črnili tisoče živi.
Karel Ilavliieek.
'Vročima upliva tudi na “bosa”
Bliovdmskjelc.iaroidinelkatoliišIkejoibeT-
soeilj al ističu e-pad|po rue-jednote.
Poipred največji lopov —, da lopov; mu je sedaj najljubši prijatelj, ker pa brez tožb živeti ne-irnore, tožil bode sedaj ona društva, ki nemarajto več njegovega terorizma.
No, kaj društva — On, hoče denar.
I>a, da. Kdor zna, ta zna, pravd pregovor.
Edini delavci, ki se ne bojijo da bi zgubali svoje delo so jetniki. Y Zdr. državah se letno v jetnišnicah producira raznega blaga v vrednosti $35,000.,000, ni čuda potem, da primanjkuje dela, ¡toda pridelka je vedno dovolj.
i—t—i—i
Ne gre se za to, da .socijalizirani o svoje imetje, socijalizirajmo najprej svojo osebnost.
t=i=t=i
“Ob e rib os” misli, da ako je velik in — debel (?) bodo društva trepetala pred njim! Ja, ja, resnične so besede Kristusa, ko je rekel: “Blagor Ubogim na duhu, ker le oni bojo nebeško kraljestvo posedli.” -—■ Ali pa miOTelbiiti vročina na možgane uploiva ? za 95%. solnce za 95% \\ihikky to je: 190 no, to je že nekaj.
t=t=i=i
'R'epulblikamlska konvencija v Chicagu se je pričela s molitvijo in blagoslovom, kojega ji je podelil katoliški škof Muldoom. Organizirano delavstvo je dobilo ,pa zppet batiti.o.
t=t=t=i
“INaša mornarica” vredna 180 miljonov dolarjev bo na potu o-Ikolu sveta porabila samo premoga za $5.000,000. Pribodnjiga novembra bode pa zapet tisoče in tisoče nezavednega ljudstva volilo za še več vojnih ladij.
Za kratek čas.
Cena večerja. “Kaj pa imate vi vojaki za večerjo?” vpraša radoveden človek vojaka. — “I kaj”, se ta odreže, “zvečer pritisnemo trebuh k peči in tisto pogrejemo, kar smo opoldne jedli/’
Jezikovni talent. Slovenska go»-remjkia, Ikočnio dekle, gre v Tj juhi jamo v nemško hišo sil užit. Teden pottem piše svoji prijateljici dloimov: “Eln teden sem šele v Liblan. pa že znam nemšk. Povejte moj mater, da naj fcmiabpridejo kimoni, idiokler še- kaj kransk znam ’ Velikodušno dovoljenje! “Gospoda,” je rekel knjigovodja ma 'delavski praznik svojim sudrugom, “zaldniii teden, sem stopil pred1 svojega bosa in. ga ponižno ogovoril, ‘gospod’ že šest let delam za Vas. Da, jaz sem biil skrben in za koristi tvrdke sem se vedno in povsod boril in deloval za nje naj večji prospeh. No, in kaj pa z mojo plačo, li dobim — Bos me potreplje po rami din se mi preprijazno nasmeje rekoč: “Ne 'boj se Jonas; ako nadaljuješ
in spolnuješ svojo doližimst zvesto še v naprej me bomo tvoje plače znižali.”
Brezžični brzojav: “Heilo -Tiim mie ! 'Si li namešal peska v sladkor? Da, gospod; — si li name-šal krede v moko? Da, gospod; — si li niamešal svinčena ama v grah? Da, gospod; — hrastovo skorjo' v poper? Da, gospod; —• Kremen v fižol ? Da, gospod; —* in si li na pojil mleko? Da. gospod. — Dobro, potem greva k večernicam skupaj; ma trgovino pa bode pazila moja žena.
KATOLIŠK ŠKOF PRED SODIŠČEM.
Škof Matz iz Denver. Colo. je poklican pred zvezno sodišče, kjer mora dati natančno poročilo in račun vsega premoženja, ki ga je po dedoval deloma pobral po svojem predniku umrlem škofu J. P. Machehoeuf. Kakor poroča dnevnik “The Denver Post”, je to pro-vzročilo velikansko senzacijo.
Škof Macheboeuf je umrl 10. julija leta 1889 in zapustil velika in bogata posestva v Arapaboe in Jefferson okrajih kakor tudi večje število lotov v mestu Denver. Na posestvih je bilo le nekaj dolga. Vstanovili so družbo “The Colorado Catholic Loan & Trust Company” z namenom sprejeti vse premoženje po umrlem škofu in ga upravljati.
Imcoriporatorji te družbe so bili naslednji reverendi J. B. Revcrdv J. T. Quinn, M. J. Carmody, Ñ. Matz in W. J. Hovvlett, torej vsi duhovniki. Izvrševali so oporoko, vse posestvo umrlega škofa Mache,boeuf in ga obrnili vst-a-novljeni družbi, — sami sebi brez vsakega prevdarka.
V oporoki je umrli škof res imenoval škofa Matza svojim naslednikom, a nikakor ne lastnikom. Zavarovalnino $5,000 je imenoval svojemu bratu Augustu Macheboeuf, obresti od te svote so se pa imele rabiti v izobrazbo Augusto-vega sina Leona, kateri sedaj toži škofa Matza skoz svojo vlado v Parizu, ker ne on in ne oče njegov nista prejela še nobenega centa od škofa Matza, da si je le ta že $250,000 iz premoženja v gotovini prejel, a se vedno zgovarjal da nima.
¡Naše uredništvo bi se prokleto malo brigalo, kaj piše Denver Post, ali kateri dragi časopis, da ni škof Matz ob raznih prilikah prestopil svoj delokrog o verskem fanatizmu in proklinjal svobodomiselno filozofijo. Največjo preglavico mu je delal socializem in pa zapadna delavska organizacija (W. F. M.)
Iz prižnice je škof Matz rjovel, kot obsedena zver na vse drugoverce. Ob času štrajka, ko so kapitalisti prodali državno milico zloglasni “Mine Owner’s Associa-tion”; ko so rudarje brez vzroka ali sodnijskega povelja lovili in zapirali v takozvani “iBull-Penn”, in stotine drugih naložili v vozove za živino, ter jih odpeljali čez državno mejo in tam na kaki preriji, daleč od žene, mater, očeta in ljubljenih otrok brez jedi. obleke in strehe pustili kot kakega kužnega psa. Ta škof, ki je manifestiral s vso gorečnostjo za vma-,zano dobičkolovstvo, je odobraval Ilerkulesov napor takratnega guvernerja Peabody-a, da je tem la-glje služil v prospeh gospodujočem slojem.
Pred nekoliko leti je “dobro ljudstvo” katoliškega prepričanja v Coloradi ¡medsebojno nabralo | velikansko svoto $60,000 in dalo škofu, da naj zida katedralo, toda škof je to svoto na borzi zapravil, ljudstvo pa še danes pričakuje katedrale. Nekako čudno je to, da ljudje ki imajo sami vmazane prste se drznejo drugovercem metati polena pod noge. To so ljudje kojim Bog je dolar.
Od uredništva. J. B. Vaš dopis o ponesrečenem John Potočarju izostane, ker je že poročano.
Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode’’, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
Neimenovani, v Great Falls, Mont. — Krištof Columbus se je rodil 10. julija leta 1447 v mestu Geneva na Italijanskem.
Da, ako ibi ne bil našel Columbus Amerike, našel bi jo bil gotovo kedo dragi. Zâ odgovor Vam naj služi sam Columbov čin s jajcem, ki ga je naredil svojim sod-vorjanom, da ga je namreč na mizo na špicno stran postavil, potem ko ga izmed nadležnežev nobeden ni znal.
Oddelek Ameriške mornarice,
katera je odplula pred par dnevi okolu sveta stane 180 milijonov dolarjev. S to svoto pa bi se lahko kaniliziralo 9 milijonov aker-jev zemlje, kar bi osrečilo 120 tisoč družin, ako bi razdelili po 50 akerjev na osebo. S to svoto bi se tudi lahko zgradila železnica od atlantiškega do pacifičniga o-brežja in taka proga lastujoča naravnost od ljudstva bi sprešala vsako kapljo vode iz železniškega trusta.
Tolika svota denarja, pravilno potrošenega bi veliko odpomogla ljudštvu, katero tipi in gladu u-mira.
S toliko svoto denarja se bi lahko postavilo 100 največjih električnih sil za ljudstvo, s čimur bi se oprostilo električnega monopola. kateri ga guli in preša.
Namesto izdelovati še več vojnih ladij ni li že čas, da se temu stori konec? Na sto tisoče delavcev prosjači za delo, da bi se za-moglo vsaj na videzno pošteno preživeti in. ali ni že čes. da bi se takemu razmetavanju ljudskega denarja naredil že enkrat konec. Ako pa gremo bolj in bolj v trgovino z vojnimi ladjami potem pa bodimo vsaj toliko pravični in vničimo cerkve. Ako bomo proslavljali vojno, potem ne proslavljajmo onih ki jo zakrivijo in ne bodimo hinavci. — “San Francisco Star.”'
“Banzai”, je ime novi. ravnokar izišli knjigi na nemškem, katero je spisal nek štabni oficir in se podpisal s “'Parabellum”. Knjiga razpravlja o prihodnji vojni, ki je po pisateljevem mnenju neizogibna med Japonsko in Zdr. državami, in katera dela sedaj ameriškemiu časopisju dokaj preglavice.
Knjiga razpravlja med dragim tudi sledeče: “Brez formalno napovedane vojne bo Japonska napadla Filipinske otoke, iste zasedla in porezala vse kaveljne. Nato odplove vso Japonsko brodov-je proti San Franciscu, katero Japonci zavzamejo na veliko presenečenje domačinov s pomočjo kuharjev in dragih Japonskih delavcev za obrambo mesta v Golden Gate. Takoj nato se Japonci polastijo vsih železnic v Califor-niji. Oregon in Washinigtonu.
Japonci napadejo iznenađeno ameriško brodovje v Magdalena zalivu, katero popolnoma uničijo. Združene države hitijo z vojaštvom na zapad, a tudi te, stari Japonski veterani uničijo.
Sedaj se je pa vojna sreča o-, brnila. Razne stranke Zdr. držav so se zjedinile in spojile v eno močno falango. 'Dobrovoljci so hiteli iz vseh evropskih krajev pod zastavo Zdr. držav. Nova združena armada je napadla Japonce, jih premagala in pognala na morje z velikanskimi izgubami.
Sedaj je buknila v Zdr. državah civilna vojna. V New Torku so se združili slovani in latinci z ostalimi delavci kjer so napadli in oropali palače bogatašeš, vendar se je pa red po daljšem bojevanju zopet upeljal. — “Chicago Examiner.” — (?)
ODPRTO PISMO SLOVENCEM
Cenjeni zdravnik Collins, N. Y Medieal Instituta: —
Oprostite mi, ker Vam pisem toliko časa odgovoril. Sedaj so Vam zahvaljujem za trud, katerega ste imeli z človekom, katerega niste še nikoli videli in za poslana zdravila, katera so me popolnoma ozdravila. . medtem kršem že poldrugo leto pri dragih zdraivmikih zastonj iskal pomoči Še enkrat srčna hvala in iskre ni pozdrav cenjeni 'zdravnik. Johan tu OPanflin, Orient, Pa.
t Vse parobrodue družbe t so znižale cene za t prekmorsko vožnjo
t
I Kdor rojakov želi potovati v I staro domovino, naj se v | tej zadevi obrne na:
| Frank Sakser Co.,
^ 109 Greenwich St., New York
V 6104 St. Clair Ave., v Cleveland,	Ohio
T N" i . -	/	
	?jr-	
Na koga so zanesti
v slučaju bolezni in komu së poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y, MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Velecenlem gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pom a go jo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Cenjeni gospod doktort
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravegA, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polil
310 Midlant Ave. Rockdalle, 111.
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
COLLINS N. Y.WiflL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET.	NCW YORK, N. Y.
DOPISI IN POROČILA
Olanklge, Pa. konec junija 1908.
Cenjeni uradnik:	Ker mi čas
dopušča, sklenil sam napisati nekoliko vrstic tebi draga mi “Glaš .Svobode”: kaj hočem? zvedel boíles že, az nastopnih vrišita; zato Odst api eno ' ‘parcelo ’ da se še jaiz prildnužiittn tvojim zvestim pisačem. — Kaj vraga, zapet “dopis” iz Olarddlge? Bode izustil marsikdo slično apamibo, kdor le čita ali bere naš delavski list “ Gl. Svobode”. In res. dopisnik ali “pisač ” — zviita buča, katera u-tika svoj gobec v vse kote in tudi v nedosežne kraje, pogodil se je z urednikom, da mm odstopi ne-(kioliko prostora v listu, toda ta “.gade met” si hoče zaremtati. kar celo stran, ker ta pisač se hoče seiveda vd im j ati. kot pomagač ali “dopisan1’ in na ta prostor si mirili biležditi vse važne dogodke in druge reči. katere bode na lastno okio vidil im liho slišal, in kar on misli o druigih, kateri še tavajo po poti zaslepljenosti. Namen mu ni za danes dragi kot. da malo pove 1 judom kako so Oddaljeni od poti izobrazbe.. Priporočam, da se o-pusti ona navada, kot je doslej, ■da se miihče nič ne briga za čsoipi-se. posebno “Glas Svobode kateri se pusti v nemar: mnogo — ne rečem vsi — j ib je, kateri v celem letu komaj eno številko iprebero im še to površno. Niti me vedo, kaj je soeijalizem?! — Kaj še! Prištevati se pa vendar ¡hočejo med “¡Socijaliste . dasi-raivino nimajo nobenega pojma o afjem. Socijaliizeni je eldiüni, kateri vodi na pot do izobrazbe, zato je tudi potrebno vsakemu, da bere in tmdi podpira duševno in gmotno Noerijalistično časopisje, da napiše kak dopis za nje. Zato hočem navesti nelkoliko podatkov o raznih nzraknh. in mnogokrat tmdi ,brezbrižnosti. Želja mi je, da se tako časopisje razširi bolj. krt se je do zdaj. Vsakdo bi mo-■ral biti naročen na tak list. in da bi ga tudi redno čital. (Op. ured. Pa tuldi redno naročnino plačal, da ne bi bili o treba vedmo drezati, opominjati, prositi in vse to dostikrat — zaman.)
Na krasno niajevo nedelsko jutro; se prijetno “gumeam” na “hamoeku”, katerega sem nalašč obesil visoko gori na drevo v veje, da se malo obranim solnčnian žarkom, kateri v jutro prav močno pripekajo. Pri s Obi sem imel aiaročje raiznih “cajteng”, smed njimi seveda, tmdi “Glas Svobode”, Oziral sem se prijetno na vse Strani; čml sem krik in ‘ vrisk’ onih, kateri so se ga po noči malo preveč nahuškali: Pa to me ni motilo. Naredil sem si nenavad-mo velik “čik” tobaka v nista, seveda. ker “cigara” ali “fajfa’ pri leži ne “paše"’, ko človek lahko zadremlje im se pošteno osmodi. Spušča 1 sem ono rujavo “či-kanje” doli na tla, okrog sebe se nisem oziral, da bi slučajno katerega pod menoj pošteno ne “osi-kal.” Začel sem s čitanjem. Ker se mi je pa preveč bliščalo, moral sem si natakniti očala na “gobce”. Obilni! sem se najprej na “Gflais Svobodic”; bral sem razne dopise, kar cel letnik “G. S.” sem obrnil in pri tern opazil, kako marlivo se oglašajo dopisniki iz raiznih krajev. Nekteri celo še kar zaporedoma iz več dopisi, v katerih opisujejo razne dogodbe, kritike, navadne dnevne novice im tako imenovane raizne “ščipalni-ce’, katere “čšiplejo” marsikaterega okrmtmeža, kar na debelo. Ali, toda žalibog/iz naše “vasi” ali naselbine nisem niti najmanjše vrstice opazil, da si gotovo je tukaj precejšnje število bralcev “Glas Svobode”. Marsikdo je “kšajt” in ima sicer dobro “gla-lo” ali bulico in té v važnih pomenkih še celo prekaša, iin tí. afeo se mm postaviš po robu. zabiči. da te bode v “cajtinge dau”, kar je seveda, da bi se resno prijel kakega pisanja za “cajtemige”, no tega pa ne. Im kaj je tem« uzrok?
Ni teško odgovoriti. Nekateri res ne znajo pisati, in drugi se bojijo, češ, da je “greh” ako se piše v kak list, kateri se ne stika z “Ibožjaimi poslanci” ali popi, ter so v strahu, da bi jim “čnnosuk-než” ne “ za copra 1”, da bi ga čez noč “peklenšček” ne pocitral!	— dragim je pa
ljubše se pri “keku” zabavati im “moldlro” govoriti o raznih vidnih in nevidnih stvareh. Največ je pa talkah, kateri še v kakem pisanju aJii branju sploh nobenega ¡pojma nimajo. Časopis mm je le precej velik kos papirja, na katerem so “mam a lan e” razne velike in majhne kljuke. Im taki ljudje naj dopisujejo v liste, katerih je bilo svojčas. tam v kraju ali stari domovini, obzorje le do bližne cerkve in oštarije? Da takih tepcev je dovolj. —
To so tora j nekateri uzrok i. katere sem tukaj opisal. Marsikateri mi bode gotovo ugovarjal im o-porekal, toda to je resnica. Saj gotovo, ako vidiš kak dopis iz lastnega kraja v listu na katerega si naročen, ga paiznio prebereš im potem dobiš veselje, da bereš list im ^vselej ga pročitaš od prve do zadlne vrste, kar si poprej o-puritil. Nekateri planejo naj prvo po dopisih; katere seveda pre-tmlbtajo, in ako najdejo katerega iz pred lastnega ognjišča, začne citati in mu stavi tu pa tam razne opombe in opazke; “priduša” se mad pisačem, češ. da ga je trn pa tam malo zbodel z “knofel-cO”. im na vsak način hoče pola-sat.tega hudobneža. Obrača sum na tega in onega, grozi mu. da če ga “izlosa”. da ga bode sfiksal. im -da mu bode kremplje polomil. Dogodi se tudi, da oni luaupac Zdraven njega sedi in se ne zmeni mema-tebi nič na te grožnje, marveč mm še pomaiga primerno obdelovati domnevnega poredneža. Z neko zadovoljnostjo pa poslu-š_aš druge, kateri so zdraven prisotni. ko odobravajo nekatere točke, katere jim ugajajo. Vse to pa oib enem dela diobro reklamo za. list. katerega si hoče vsak imeti. samo da zamore našteti par “¡kvadrov” si ga gotovo naroči.
Ali vsi niso taki. Nekteri radi cikajo “ eaijtetnge”, a da bi pa posegal v žep ter zlebel “groš” za papir, tega pa nikakor ne. Mnogi rajši dajo ali zmečejo denar za “dobrodelne” namene v obliki — maš ali popu. kar nikomur nič ne koristi.
Pa kaj. vsak sami zaise. Vsakemu je svobodno, naj si stori kakor si hoče. Nimam namena pridige delati, saj zato so duhovni poklicani.
Vse to sem si opisal, ko sem se vedril na “gumcanju”, nakar me je močen veter segnal doli “stira-bal”. popustivši vse eajtemge in druge stvari. Tmdi “čik sem ponosno “ipofaltil” tja v “fene”, z nado. da se prihodnjič ob drugi priliki zopet oglasim, toda poiskal si bodem bolj varno zavetišče pred so Inče m in vetrom. “ Žarenja!”. si bom cele “eajtemge” in kdor si ne bo naročil “Glas ¡svobode ’ tega bodem pošteno v “caj-tenge dau”
Im talko, naj si sleherni dobro zapomni, ako moče bit v predalih lista “Glas Svobode”, naj si ga m roči.
Pozdrav -vsem prijateljem in bralcem “Glas Svobode.”
Najemnik lista.
Op. ured. Zaradi pomanjkanja prostora, zakasnjeno. Oprostite.
POSLANO.-)
Pozor rojaki:	Da se varujete
dotičnega lažnika, in ako ne prekliče svoje lažnjive besede, bodem ga poiskal skozi sodišča. Tikajoč se kontrakta: vzel ga je on prvi in njegov partner po $2,75 od šilita. Delala sta nekoliko kompanijskih šihtov, toda na ta kon-trakt sta delala samo eden šiht in potem sta hotela imeti po $5.25
od šiht a. Companist je videl, da nista znala delati v Entri zato je poiskal drage može, in sva vzela kontrakt po $4.00 od šihta. Vprašala sva tudi Prezidenta od unije, ako smeva iti na dotični plac delat in je rekel samo če je najna volja. Ona dva sta vseeno imela delo v Mexican Mine, a bilo jih je sram, ko nista uinela kako pričeti v “Entri” delati. Sta mislila da “trajbata Entro”. pa jima ni “gratalo.” Saj več je “Meksy ordral Mekindij in Roop za njih inklanj.” Zatoraj dam rojakom znati, kakšna sta dotična delavca ; opozarjam, da se jih varujete laž-njivih Miha Hauptman in njegov partner Johann Kepson.
Frank Ilantar in Joe Cajner, Ohinney Rock, Mont.
*) Uredništvo ni odgovorno za ta spis in pripomni, da je stvar za list *G1. Sv.” s tem končana.
Razvrstitev delavcev.
Iz Washiingtona se poroča, da je ipričemši z 1. .julijem ‘kompanija “Caipiital Traction” svoje vposle-me delavce v tri razrede razvrstila. in sicer v vrste, kateri bojo dve leti. potem peit let. in v vrsto. Ikoji bojo deset let povoljno svoj posel odpravljali. Konec vsakega leita dobi vsafei delavec prve vrrite A., to je. tisti ki so drve leti povoljno službovali po 50 dolarjev nagrade in to toliko časa, da ' prestopi v drugo vrsto B. V tem razredu dobi vsak. vsafeo leto po 75 dolarjev nagrade im v tretjem razredu C., to je po deseti e'nem službovanju, dobi pa vsak po 100 dolarjev letno nagrade. Kompanija se je izjavila, da se te letni j priboljški ne smatrajo kot povik-šainje mezde temveč, je le znak povoljmega poslovanja in značajnega občevanja. Društvo si pridržuje pravico, kakega delavca, ako se proti delavnem pravilom pregreši, od nagrade ižklučiti.
Listu v podporo. J. Pogačnik, ker se je vstanovilo zopet svobodomiselno društvo v Chieagi 25c. F. Zalokar, ker sem dobi1 hčer pa sem še vseeno k temu društvu pristopil 25c. V Kulovie, za nokoro 2l5c J. Geshell. da sem zopet izvoljen 25c. F. Lesar, za svinčnike lOc. in J. Ivanšek s geslom bom še dal 25c. — J. Šparovec 25.
MOJE ZKUŠNJE.
Spisal F. P.
Ker se je iz klerikalnega tabora že toliko pisalo v proslavo spovedi in spovedne molčečnosti, mislim da ni odveč,-ako se tudi moj doživljaj priobči. Pred klerikalnimi slavospevi ima to prednost, da je resničen. Tudi se ni godil kje na Francoskem, temveč doživel sem ga v domovini. Pišem to le z namenom, da — kdor bi morebiti veroval v “sveto” spovedno molčečnost — izprevidi njen pravi pomen in vrednost. Imena oseb in krajev sem izpremenil: j toda na morabitno željo, rad po- [ strežem z izvirnimi.
Tora j k stvari.
¡Moj oče je bil trden kmet. pa ne samo trden, ampak tudi .trd in neizmerno ponosen. Na kaj in čemu. ne vem. Za-me se ni dosti brigal, in to mi je bilo jako po volji. Hodil sem v domačo šolo ter dostojno opravljal vse predpisane budalosti. ki dičijo večino kmetskih šolarjev. Edino učitelj je imel nekaj moči nad menoj, dasi ni rabil palice. Kaplan Zahre-ščak pa me je suval in lasal, brcal in uhal. da se ga še sedaj “hvaležno” spominjam.
Učitelju se imam zahvaliti, da niisetm popolnoma podivjal. Bil je res mož na svojem mestu, a so ga pa iz farovža grozno črtili. Zato sem ga jaz tem rajši imel in ga še precej ubogal. Ko sem raztrgal določeno število hlač na razrezanih klopeh, prišel je k nam “strijc”. Zob je le malo imel in kadar je govoril, je majal z glavo ; to mi je delalo mnogo zabave.
Dalje na 7. strani.
Dr. Richters
PAINEXPELLER
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Pain-Expeller.
Ozdravel vas ho v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno ateklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev-mattzem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih m na členkih, zobobolinnevralgijo,
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite m na steklenicah.
, F. Ad. Richter CSb Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
Najnovejša slovanska tvrdka
EMIL BACHMAN
580 So, Centre Ave„ Chicago, III.
^ Se priporoča vsim Slovanskim, clruštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevnino zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
v
(Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svc'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. D. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND A VE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Rodovitna zemljišča v državi Mien .an Ogemaw Count v pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej asov.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, FtšMjrrjr denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.


SLOVENCI--KMETOVALCI
KI HOČETE KUPITI KMETIJE V MISSOURI, OBRNITE SE VEDNO LE NA PODPISANEGA.
Ne kupujte po agentih od kompanij, ko nimajo zemlje, drugi pa Vam računajo dvakrat več kot zemlja stane. Kupite vedno in naravnost od gospodarjev, katere tu v Missouri zastopam jaz v toliko, da kupcem naše narodnosti razkažem zemljišča. Ne polnite žepov tujcu z Vašim trdo prisluženim denarj«m. Jaz vsakemu Slovencu natančno opišem vse razmere, cene zemlji i t. d. Vse recorde in prepise pa pregleda naš < dvetnik g O. B. Young, in zvezni sodnik Zdr^ženich držav Ameriških. Cene zemljišču, gozd cd $1 —15 dol., kmetije pa od $5—25 dol. aker.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
Zastonj!
77 N j zeljo rojakov poštemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih Price, Taylor in Ashland v severnem delu države IVis-consin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri hod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej pre-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih predno, kje drugje kupite. Naš cilj je obljuditi to i odovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway,
F. A. CMEJLA,5:12°D*pt’d"°,,c' Chicago, 111.
v®!®
IZ STARE DOMOVINE
Dež za 14 kron. Pri Sv. Lovrencu na draiv. po-lju so pobarali “'za de!ž”, da bi namreč mogel župnik brada nnašo in napraviti procesijo za dež. Nabrali so 14 kron. Ljudje govore, da je župnik nato djal: “Za 14 kron boste malo dežja dobili.” — Ti strašni “¡neverniki” pni Sv. Lovrencu na draiv. polju!
“Pri dobrem pastirju” v Trstu.
—	V zavodu za slulžkiinje pod talkini naslovom v Trstu so se godile leipe reči. Predstojnica je teip-la in mučila dekle, da je grdo, izraveu tega pa »o se uganjale reči, katerih ne moremo in nesime-ano tu povedati. Sedaj .se bavi ž (njimi sodnija. Prednica je povedala. da stoji zavod pod zaščito škofa Nagla.
Visoka starost. V Novi Štifti pri Gornjem gradil je umila kmetica, ki je bila ,stara 120 let.
Slovanska banka. Pod predsedstvom župana Hribarja je bilo na Dunaju 24. jun. posvetovanje zastopnikov jugoslovanskih bank. Razpravljalo se je o ustanovitvi slovanske- banke v smislu dogovorio v, ki so jih imeli dr. Kramar. Hribar iint dr. Hlibovidkij v Petrogradu. Vsi uldeldžnoiki tega se-isitauika so se izrekl-i za ustamoVitev te banke im izvolili poseben odbor. ki naj pri nadalnjiih prizadevanjih za usitanovitev te banke 'zastopa stališče jiugoslovaniskrih (denarnih zavlodov. Ker so tudi češki, poljski im ruski denarni zavodi zagotovili svoje sodelovanje, jie ustanoivitev sl-dvanlske banke zagotovljena. Doisedaj je bilo v Avstriji, Srbiji in Bolgariji sub-flkriblranih 50 milijonov kron za ¡slovansko bainfco.
Svinja umorila otroka. Blizu Gimureka je neka posestnica pustila, ko je šla na polje, malo dete
—	‘rejenčka — v oskrbi neke deklice. Ta je imela obroka na vrtu v vozičku. Ko se j-e dete žbu-dlilo in začelo jokati, je deklica bdžala v hišo po mleko. Med tem je pa svinja, ki se je paisla na vrtu. prevmgla voz ter dete na rolki in glavi tako obgrizla, da je takoj Umrlo.
Na kak način je začela naša duhovščina skrbeti za župnijske u-rade? O tem govori par slučajev, o katerih resničnosti simo se poučili, dovolj, več kot bogve kakšni dolgi članki. Župnikova bojna posojilnica v Št. Jurljiu ob Taboru ima v svojih pravilih določilo, da pripada v slučaju razpusta zadruge vse premoženje tamošnjemu Ižripnijdkemn uradu. Enako določilo je v pravilih kat. izobraževalnega društva v Dramljah, ki ga ¡snuje župnik Ogrizek. Prepričani smio, da je tega še polno po iSlpodnj-eimi Štajerskem, in imamo tudi tozadevno podatke v roikah, pa kalkor rečeno, ta diva slučaja osvetljujeta dovolj delovanje naše ztdajne duhovščine “v čast božjo in blagor bližnjemu” — t. j. kakor pni razlagajo te besede: v 'korilšt farovžem. Pripomnimo samo eno: v vseh teh in podobnih ¡pravilih različnih farovškilh zadrug in društev stoji pač določilo, da v slučaju razpusta pripade premoženje župnijskim uradom, nikjer pa ne ¡stoji. da v slučaju ■razpusta župnijski urad tudi jamči za morebitne izgube. To -se pravi z drugimi besedami:	Če je
kaj prelbilflka, pograbi vse farovž, če se pa izikaže izguba, pa plačaj kmet! -—• Kako d-olgo še, slovenski kmetije, se boste pustili voditi za n-ois 1!
RAZNO.
Po usmrčen ju — zbežal. Neki mož, po imenu Lusit, je bil v Petrogradu na Ruskem na smrt obsojen. ker se je- udeležil vstaje v baltiških pokrajinah. Peljali so ga »a morišče, in vojaki, ki bi ga morali ustreliti, so oddali strel. Zadet od dvanajst krogel se je -zgrudil Lulsit na tla, kjer so ga pustili ležati, misleč da je mrtev. Luisita pa nobena krogla ni smrtno ranila, ih ko je vojaštvo odkorakalo, j-e Luist vištal i-n odšel. Zatekel se je k Stari ženkiei, ki ga je sprejela v svojo kočo in mu
'Stregla, da je ozdravi-l. K-o pa je zaipulsitil kočo. je imel sm-ol-o, da so ga takoj spoznali in zopet zaprli. Sodišče ga je -nato Obsodilo v dveletno ječo. Luist bo torej — po usimirčenju sedel še dve leti.
Strašna morala. V G osti n gu pri Gradcu sta šla zakonska Mafasin Alozjija Brunello na stari grad. S seboj sta vzela lllet.no deklico nekega delavca, Na. razvalinah sita .uprizorila pred deklico predigro iz Sodome. Da bi po besedilu sv. pisuna kot dobra katoličana ne do-ibi.la zaradi tega mlinskega kamna na vrat, je žena držala deklico. da jo je pohotni mož posilil. Zgledno zakonsko dvojico iimajo že pri deželnem sodišču.
Pameten kapitan. Energična žena i« bolehen gospod sta prišla na ladjo. Slabotni rniOz je šel takoj v kabino, kjer ga je energična žena zavila v odeje, potem pa je šla na krov. kjer je nagovorila kapitana: “Moj mož je posebno dovzeten za morsko bolezen. Gci-pod kapitan, ali. bi mu mogli svetovati, kaj naj stori, ako ga naipade bolezen?” Kapitan je saki tiral ter odgovoril: “Ni mu treba sveta, milostiva gospa. Bo že sam storil.”
Statistika o kugi v Indiji. —
Medičih alta a komisija je izdelala, da prouči kugo v Indiji, statistiko- o razsajanju te bolezni. Odkar je kuga izbruhnila leta 1896. pa do 1. 1006 je umrlo vsled kuge 4,411.24-2 ljudi j. Najžalost-ne-jše leto je bilo 1904.. ki je zahtevalo 1,0212.000 žrtev. Ako se še primisli', da je gotovo še enkrat toliko slučajev, o katerih ničesar ne zvedo- oblasti, se dobi pravi pojem o tej h-Udi bolezni.
Podzemsko movriško trdnjavo
so razkrili na južnem Portugalskem. Trdnjava j-e bogata raznovrstnih zakladov ter sestoji iz obrežnih podlzemiskih hodnikov in dvoran. Trdnjavo so si napravi-li Mavri, ko so jih začeli Portugalci hudo zatirati. V podzemskih prostorih se je -našlo na stotine o-kosItlTijakov, velike zaloge starega oroižja. bodal in saibel Obtoženih z dragimi kaimni. Končno so našli tudi velike nmo-žiine -zlatega in srebrnega denarja. Pretiskavanje se marljivo nadaljuje.
Sedem mladih volkov na vlaku.
Potniki, ki so ¡se nedavno vozili z novo železnico v Sarajevo, so o--paizili, da se v vreči, ki jo je imel pri sebi Turek Rasvan-beg Babič iiz Prače, nekaj giblje. Na poiz-Ved ovan ij e je Turek vrečo odvezal iin iz nje je poskakalo sedem ¡mladih volkov mačje velikosti. Turek je mlade volke nesel okrožni oblasti, da mu izplača običajno nagrado, po 6 K za mladiča.
Strašno noč je preživel v Fort de France- vojak, ki je bil -zaradi neznatnega disciplin am ega prestopka v lahkem zaporu. Ker je bila n;oč soparna, a o vojaku se ni bilo treba bati, da ni pobegnil, je puiSt-iil ječar čez noč vrata v njegovo celico napol odprta. Ko je ječar prišel zjutraj vojaka budit. je videl grozen prizor. Vojak je lelžal nepremično na hrbtu, na golih njegovih prsih pa je ležal v kolobarju zvit velik rumen modras, najistrupene-jša kača na tem otoku. Ječar je na pustih vlbežal ter se vrnil s skodelico mleka in nekaterimi vojaki. Previdno je poitiisni-l Skodelico med vrata. poltem pa začel žvižgati neki valček. Znano mu je namreč bilo, da je ta kača dovzetna ra godbo. ’ In res je 'kmalu modras v-eldignil glavo, se spustil na tla teT se približal mleku. Tisti treno-tefc pa je padlo pa njem pet batin. Modras je bil skoraj dva metra dolg. Jetnik je ležal nepremično v globoki omotici. Pozneje je pripovedoval, da ga je o polimoči zbudil pritisk na prsi, začutil gladko kačje truplo ter natanko videl glavo nevarne kače. I« strahu se n-i upal ganiti, niti dihati in tako je v nepopisnem strahu preživel ure, ki so se mu «dele do-llge kot meseci. i> proti jutru je vsleld napetosti živcev -padel v nezavest. Lasje so se mu popolnoma pobelili ter je moral prebiti več tednov v sanatoriju, da si je opomogel.
Naša sgi' razprodaja
Z RUMENIMI TIKETI
T .A. TEDEN.
Tej izvanredni ponudbi smo postavili najnižje cene, da razprodamo veliko zalogo pred jesensko sezono. Sedaj je prilika prihraniti si dosti denarja pri nakupu blaga — ne zamudite te priložnosti!
Ut
Ženska bela krila, delane po naj-Tiovejšeim kroju v ¡polni širjavi in razne velikosti, pridite in oglejte si jih. Specijalna cona ..........• ■......
Zaloga finih belih Lawn Waists
vse sedaj n ega sezonskega; (kroja, ¡se -zepenjajo od zad ali od sipre-dej. dolgi ali 'kratki rokavi, vredni po $2.00. Vaša izbira
PQ ...................
Ženske jope poisetbne velikosti, ni-zko rezane, .z kratkimi ali brez rokavov, lepo obšite i-n izdelane. Vredne 25c. sedaj samo ...................
Možke srajce fino izdelane, raznega kroja, bele ali pisane. Nek-tere vredne $1.69. Vaša izbira sedaj samo ............
Možke srajce za poletje, obšite, napletene ali gladke s ali -brez zapestnic vredne po $2.
Vaša izbira • •.........
Možke spodne srajce, plave atle-t ion ega kroja, nizko rezane in, s kratkimi rokavi, vseh velikosti. Polna vredinost 50e., seldaj samo ............
Bele Lawn čepice po 39c. Velika zaloga finih belih otročjih čepic, obšite in okineane, na izbiro iz raznih krojev. Čepice se navadno prodajajo po 69e., sedaj samo .............
Čepice .za dečke. Velika zaloga s belo svilo obšitih čepic, fino izdelane ne-ktere vredne po 98c. Va-
po .....................
ša izbira

$1.10
Fino volneno blago za ženske o-bleke, dosti veliki kosi za veistje in krila nadalje odrezki finega blaga, kateri morajo biti za vsako ce:no razprodani, raznovrstne tkanine in ibarve. Blago vredno po $1.25., Vaša izbira	P p«
yd. po ......................Diiu
Cotton Batting — bombaževina
čisto bela, zavitek posebne velikosti . navadna cena 16%e, sedaj samo ..............
Ročni kovčki obšiti z iintiim-iranim usnjem, lep in trpežen, močni usnjati vogali s jeklenim okovom, močne ključalnice. velikost 24 do 26 palcev. Na vadba cena $2.98,
™ai":......................$1.98
Oblke za dekleta od 4 do 14 letne, pralni pertkal, velika zaloga raznega kroja i-n barve, trpežno blago, izvanredna ponudba ..................
Vezenina in vkladki, zaloga fino 'belih in raznovrstnih vzorcev in širokusiti. Vredlne 20c, yd. sedaj saim-o .............
Zaloga finih možkih Oxford čevljev in vici ¡kild, iz teretni,ine ali lakira n iga usnja, šivani podplati, razne- vrste in velikosti. Navadna cena $3.00 in $3.50.
Vaša izbira..............
Zaloga Oxford šulnov za ženske, razne vrste in velikosti, različnega kroja nekte-re vici hid i-n druge lakiranega usnja, z niškimi ali visokimi petami navadna cena $1.69. Vaša izbi-	(jj|
finio v in
uceApfâb.
55$,561,563^565	B
«zna ura za $4.98
Fine?« dela. dobro idocn, moč-iiH in zgleda kot zlata. Reinu-ator tečaji na rubin kamnih. Jamčen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. 'I uro pošljemo krasuo verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D-), za $4-93. Oo'lej si jo in ako ti je po goau plačaj in tvoja je nasprotno io psi vrni na naše stroške, mročilom 6. ur dobiš eno uro iu verižico povrh, i naročilu piši želiž li žensko sili možko uro.
ELD&CO., DEP. 38-163 RANDOPHST., CHICAGO ILL.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi viuarni na Blue Island A ve., sedaj imam lastno in flobro urejeno
GOSTI L N O
na 680 Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
Edward Paucli
------ gostilničar------
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. CANAL 7641
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovieo in mineralno vodo.
758 W. 19 SL
Tel, Canal 6296
MOZKE OZDRAVIMO ZA $5.00
Poštena pomoč
I
Obrnite se na izkušeniga specijalista MI GARANTIRAMO ZA UZDRAVLJENJE
SLABOTM-BOLNB jgy NERVOZNI IVSOŠKE
SE OZDRAVIJO HITRO, USPEŠNO IN ZANESLJIVO.
Varicocele	Tesnina
Zastrupljen je kri	Nalezljive bolezni
Tajne bolezni, Zgubava semena in mokrote
Za preiskavo in nasvet neračunamo. Ogledate si lahko sam svojo bolezen v voščenih sohah v naši veliki anatomični dvorani, ki je odprta bi'ez vstopnine vsim možkim. Kar mi zdravimo, ozdravimo. Mi ozdravimo več možkih kot katerikoli specijalist v Chicagi. Naše cene so za polovico nižje od drugih specijalistov. Ne odlašajte, in oglasite se takoj. URADNE URE—od 8 do poldan do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 3 ure.
DR. GRANT & CO., 329 State St., CHICAGO
Hitri uspeh
FOTOGRAFIJE,
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je

Izkušen fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Established 1883
CHICAGO
Phone Canal 287
Navadite se rabiti SEVEROVA DRUŽINSKA ZDRAVILA ob vsaki pri- } liki zdravilne potrebe, ker so zanesljiva.	*
Zdravilno milo.
Za ohranjenje. čistenje in lepšanje kože, obraza, las in rok, za čistenje, maziljenje in za vse druge potrebe v umivalnici, rabite
SEVEROVO
ZDRAVILNO MILO ZA
KOŽO.
To milo je nojboljše sredstvo zoper vse gorinavedene nerede; je precenjljive vrednosti pri kopanju otrok; tudi možje naj ga rabijo pri britju. Cena 25 centov.
“Severovo Zdravilno milo za kožo je izborno. Priporočim osbito pa takemu, ki ima kaj pokvarjeno kožo; na primer da ima kateri lišaj, ali kakšne kraste ali mozolce. Ako se z Našo milo umiva tri do štiri dni potem čisto izgubi vse neznage iz obraza. Naredi tudi lepo in glado kožo. Naj se rabi v vseh slučajih kočnih neredov.” Louis Rudman, 313. Riverst., Aurora, 111.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “SEVEROVO.”
PRIJETNA SAPA.
DRAGOCENI PREPARAT, KI SE NAJ BI VEDNO IMEL V HIŠI JE;
SEVEROV ANTISEPSOL.
Ta preparat naj se rabi za izpiranje grla in ust. Dela sapo prijetno in zdravo, C zdravi grlo in odstrani vse slabe nasledke bolezni v grlu. Tudi je do- ^
*
bro za odstranjenja vnetja.
Cena 25 centov.
ZIDR^VII-JSri NASVET ZASTONJ
1
i

f
*
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite vmaterinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove fl«r' . =po—	“©a
jt najnovejši modi in nizki ceni. jt
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
a

Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE, "©a
KIobouáiíd a obchodnid zbožim vypravnym
zakázkové prÁa veruje se	5O8-600
♦ zvláStrí pozorhost	blue isnand avenue
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chica"i in drugim po okoli«-i. naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljen«m
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas“ pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolag«-*. V zabavo vam služi popravljeno kegljišč«-in "pool" miza. Zagotavljam solidno postr«*žbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
Kasparjeva državna banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, 111.
Tel. št. Canal 915
Moje skušnje. Spisal F. P.
[Nadaljevanje iz 5. strani.]
Pa veselja je bilo hitro kanec, ko so mi povedali, da me “strijc” vzame saboj, da pojdem v Trtžiš-če učit se za “komdija. ” Vendar pa sean se moško držal. Zavezali so mi obleko, koliilkor je nisem imel na sebi, v velikansko plavo ruto dali mi na pot nekaj opominov, da naj bom ‘\priden” in nekaj pomenljivih Obljub, za slučaj, da ne bom povoljen. —
Ko smo se pririli do vlaka, držal sem se nekoliko kislo, a ko sva sedela z “strijeom” na zložni klopi in so začeli mimo okenj leteti brzojavni drogovi, povrnila še mi je zopet dobra volja.
Saj to je bila pr.va moja vožnja po železnici.
V	S. — smo se presedli na drug vlak in hajdi naprej. Ker se je naredila noč, sem zadremal iin ko sem se prebudil, (bil je že dan. Na desni in levi videl sem skalo vit svet. Toda bomo gabrovo drevje imelo je že zelenje in rtirava med skalama je odganjala. Doma smo pustili še debel sneg. To mi je bilo jako všeč. Še večje pa je bilo moje veselje, ko smo pri postaji N. — obrnili na levo in zagledali morje.
Nisem se ganil od okna dokler nismo pri vozili v Tržišče in me je “strijc” opomnil, da smo na cilju Na velikem kolodvoru ie kar mrgolelo ljudi, in ko seru stopil na kameniti tlak, zdel sem se silno majhen. Tu nas je pričakoval moj bodoči gospodar z hlapcem in tovornim vozom. “Strijc” je bil namreč njegov brat. Prinesel je seboj veliko vrečo svinjine in več steklenic žganja. S tem je imel pri carinskem uradu precej posla. Ko smo se na posled izmotali iz poslopja sedli smo na voz, ter se peljali precej daleč:	naj prvo
med visokimi hišami, pozneje pa naokreber med vrtovi in vinogradi. Kraj se mi je dopadel in ljudje so se mii zdeli prijazni. Moj bodoči gospodar, gospod — e. je bil viditi jako dobre volje in zbijal je šale vso pot. Po preteku enega tedna je “strijc” “spokal" nekaj kave in cukra v zameno za svinjino in se povrnil na svoj dom: a jaz pa sem v tem času že okusil to mojo službo. Nositi sem ■moral vreče in zaboje, pometal sem prodajalno, čistil police in čevlje. To je bilo tedaj moje ličenje. Dasi paglavec, sem hitro sprevidi!, da je hrana im stanovanje premajhno plačilo za moje delo. Mislil sem jo popihati domov vkljub očetovim “obljubam’. Toda gospodar je bržčas uganil moje misli in me potolažil z nekaj kronami na mesec.. Imel sem tovariša, ki je bil precej navihan : zato pa je dobil marsikatero gorko po licu. Dobro se spominjam, kako je plosknilo, ko ie enkrat nalil petroleja v posodo za olje in obratno. Tudi jaz sem včasih napravil, kaiko nerodnost, vendar pa me gospodar ni počastil nikoli z kako zaušnico. Morda se mu je zdelo zato moje lice presuho ali kakorkoli.
Včasih je pridušala po stopnji-eah tudi gospodinja v prodajalno. Bila je bleda, ženska, z velikimi, ven štrlečimi lici in še večjim ustnicami. Ker je bila že precej v letih, naravno, ni bila kaka krasotica. a gospodar — še “fejst” dečko, se je dnistikrat milo pritožil čez njo. Kadar je prisanfkala svoje copate v prodajalno, je najprvo poskušala za prodajo pripravljene zavoje na tehtnici. Bog obvaruj, da bi biil kak zavoj le za par miligramov težji! To so bile litanije. Če je bilo nekoliko “scarso.” je zadovoljno pokimala. ter «i ožmela šobasta usta.
Sem in tja sva dobila z tovarišem. kako ponošeno obleko, bodisi srajco, nogavice ali kako drugo malenkost v pripombo, da bomo bolj zvesti. To se reče z drugimi besedami, da bomo pri vagi rabiili prste v gospodarjevo korist. —
V	tem sem bil jaz posebno spreten. Tehtnice so me' ubogale, da je bilo veselje; in zato mi je bil gospod — e. še precej naklonjen. Ob delavnikih se je dellalo v prodajalni od 5. ure zjutraj pa do
9- —10. zvečer brez kakega odmora. Opoldne je bilo komaj časa, da sem utešil glad z vojaško naglico. Zajutrek in večerjo pa sem dobival v prodajalno ter v presledkih, ko ni bilo kupcev, polovil nekaj grižljajev. Ob nedeljah sem moral k maši, dasi gospodar ni hodil. Potem sc j c delalo d*o 1 ure popoldan, nakar smo zaprli, in ko smo ođk ošili sem bil prost, to se reče lahlko sem šel, kamor sem hotel z desetico ki mi jo je gospodar z imenitno svečanim obrazom izročil. Moral sem pa dati zivečer natančen račun v mojih potih in tudi o desetici. Najrajši sem ogledoval živahno gibanje v luki. Tu se nedelja ni poznala in delo je šlo svojim potom, kakor po navadi. — O vidiki noči simo morali vsi: hlapec, kuharica in jaz z tovarišem k spovedi v bližnje Čolnovje. kamor smo spadali v faro.	Čoln«, viski
župnik Janez Črauh, je bil v resnici človek vreden da bi ga viđali. Vse na njem je bilo velikansko: trebuh, usta in cela postava. Kadar je govoril, škropila mn je slina iz ust, kakor iz trtne brizgalne proti peronospori. Zato se je poslušalec navadno vstopil za njegov hrbe.t. K temu gospodu smo šli tedaj k spovedi. Bal sem se, da me bo prašal, če goljufam kaj pri vagi; toda moj strah je bil nepotreben. Prvo. kar me je prašal jr bilo če kaj vzamem iz predalčka. če sem zvest gospodarju, in ko sem mu prvo zanikal in drugo potrdil, je bita spoved končana. Po praznikih pa je hodil župnik po hišah pobirat spovedne listke. V Tržišču in okolici ndiso namreč, ljudje nič' kaj goreči v spolno vasi ju katoliških “dolžnosti". dasi je tam podnebje jako gorko: zato pa velja tam “postava”: kdor ne opravi tri leta zaporedoma spovedi, se ga ne pokoplje cerkveno. Le s tem pripomočkom prisilijo ljudi, da spol-nujejo, — če tudi neradi — to sitnost.
Ko je župnik Cm uh pobral list-ke. prišel je naposled k gospodu —c, ter se komadno nlatoril v njegovim stanovanju. Tu sta sedela prijatelja pri pošteni posodi ognjenega teranca. Gromeee krohotanje sc je culo doli v prodajalno, kar je pričalo, da se gospoda izvrstno zabavata. Šele pozno proti večeru se je gosp. Crnuh poslovil od svojega prijatelja. Drugi dan potem sem opazil, da je goapodar pri kosilu porogljivo pogledoval kuharico. Kadar mu je u-šel pogled na mojega tovariša je pa stisnil zobe ter se ugriznil vspo-dnjo ustnico.Drugi mordanisoopa ■žili ničesar, meni pa ji- uide kmalu kaka stvar, ker som dober o-pazo valeč. Teden po tistem sem našel svojo imovine, ki sem jo imel v starem zaboju v svoji čumnati. vso prebrskano in premotano -Ona mojega tovariša, pa je bila letpo natlačena v “elegantno” vrečo, v katerej so bili prej otrobi; pred hišo pa je stal hlapec z konjem Miškotom vpreže-nim v tovarni voz Gospodar je porinil na vrh vreče še kos kruha in od rez (k sira in hajdi na postajo. Tukaj mu je kupil gospodar vozni listek do njegovega rojstnoga kraja ter ga porinil v voz.
Nisva bila. posebna prijatelja z mojim tovarišem, vender se mi je fant smilil;; zdelo se mi je, kakor Ibi ga gnali na “šup.” Mislim, da mi ni treba praviti, komu se je imel fant zahvaliti za to < xipedi-ratnje. Vsaj kuharica je to razumela in drugo velik ono« ni šla k spovedi v Čolnovje. ampak v drugo faro. Gospodarja je to zelo jezilo in je jako zabavljal radi tega. Kuharica pa se je le muzala. Jaz sem sicer šel k spovedi to leto še v Čolnovje. toda opravil sem jo tako “vredno” iin temeljito. da gosp. Čmuhar ni imel nobenih važnih novic za gosp. —c, ko je prišel listke pobirat, in je bil ta obisk dosti manj hrupen, kakor prejšnje leto. Tretje veli koli očne spovedi pa nisem več čakal, ker sem jo prej popihal in sicer na veliko jezo mojega “gospodarja”. Če mu slučajno pridejo te vrstice pred oči. bo gotovo uganil moje ime in me lahko najde. —
KRŠČANSTVO NEKDAJ IN SEDAJ.
Vsi verniki so vodili zjednijeno gospodarstvo. Svoje imetje so razprodali in razdelili med one, koji so bili potrebni.
Povest A p. 2 pogl.
Med krščanstvom nekdaj in sedaj, je velika razlika. Današnje krščanstvo je državna, vera, v prvem 'zaičetlkiu ipa je Ib do krščanstvo vera proletarca. Navedeni citat kaže proletarski značaj prvih kri-Btjainoiv. Tli je opozicija prezrelega delavskega razreda, kateri vildi v fedmauiizniu odjpomoč proti nepravtnoisbi društvene naredbe.
Več, kot 130 let pred Kr. je A-rilstonilkos, nezakoniski sim pagan-iškeg'a kralja, kupil čelto sužnjev, da v Mali Aziji osnuje komunistično državo Hellopoliis, katera bi se imela razvijati na podlagi svobode in jednakopravni osti. Nje-goivi plemeniti načrti so se v rimskih ječah 'završili, toda komuniiis-Itiične odeje niso odstranjene. U imnogoibrojndh iklulbih in društvih ‘živijo .one dalje. Te društva so iimellla zadružne blagajne za medsebojno podpiranje, držali so skupne obede in službe bo'žje. U Ja-ne,z Krstniku ise nahaja Ikono,nnis točlna ideja; to je čisti dobili komunizem, Janez pravi: “Kdo ima dive suknji, naj eno da onemu, kdor je nima: tisto se more nare dilti iz jedilom”. Kralj Herode/, pa je dal Janeza prijeti, in kot puntarja Obsoditi. Njegovemu na sledlniku Jezusu .Nazarenskemu se tudi bolje ni godilo. Njihovo re 'ligdOzinio izpovedovanje jih ni iza-onoglo rešiti, ter :so vladodržci .v religioznem duhu vidili socijalno jezero.
Danes se vlaistoddžcem ni treba bati nauku krščanstva, kajti oni jih časte in jim dajejo na j višja priznanja. Zato ni današnje krščanstvo več komunistično in tudi ne pripoveduje, da je bogastvo greh ali Vlastinima razbojštivo. Odkar je krščanstvo po Komstatinu proglašeno .za državno vero, od takrat je začelo vse padati nižje im nižje. Krščanstvo se je preustrojilo iz verstva ponižnosti v
verstvo tlačiteljev. Namesto studa prvih kristjanov do bogataša iSo, uvedli kasneje du-hovniki uteho iza siromaka s nebeškem kraljestvom.
Duhovniki se vedno hvalisajo, da je krščanstvo odpravilo robst-vo. Ta ne velja. Krščanstvo je bilo isamo v pričetku, dokler je taisto billo iskreno in dokler je bila vera zatiranih, proti robstva. Kasneje se je sama krščanska cerkev protivila osvoboditvi robstva. V Rimu je dolgo časa trajala netilka trgovina s sužnji. Karol Veliki, je očital papežu Hadrianm I. (Leta 8001 .zakaj, da trpi trgovino s sužnji, a papež ni dal odgovora, ker ura je trgovina s ljudskimi mesom nosilo debeli denar.
'Cle.ment VII. je dal dovoljenje Škotu v Brixu leta 1527. “ da odredi, da vsak vernik isine napasti Ikri vo vernika (Kut eram a) ter si ga prisvojiti, a vlaistnilke poloviti in jih držati v večnem uobstvn.” Paipež Pavl II. je odredil leta 15-42 z “bulo.” da se “20% od siku-pička siuSlnjeiv in od drugih stvari katere ise i,z Gu.in.eje vvozijo, dajo llcot. stalni dohoidek portu galskemu kralju, bi je veliki mojster Kri-toovega. reda. In paipež Pio V., kateri je 1. 1567 pregnal Žide iz cerkvene države, je naložil, da. oni Židi, kateri 3 mesece 'zastanejo, “da so robovi niimlslke cerkve, in da ostanejo vekomaj sužnji.”
Krščanstvo je .začelo proti rob-stvu delati, ko so se ti pričeli ekonomično sami zavedati. Kako stališče so duhovniki početkom 'zavzemali na prani robom — u začetku iso bili proti robstvu, a kasneje za robitovo — tako so se oni postavili na.pram privatnimu vla-stništvu.
Kaifco so duhovniki, v tem pogledu, izkoriščali krščanstvo navedemo nekaj izrekov iiz knjig pr vili krščanskih očakov, a nekaj iz današnjih.
iSv. Klemen, škof v Rimu je 1. 102 p. kir. rekel: “Upotreba vsili stvari je, da so skupna.. Ni prav, da. ejlen reče: to je moje, a zopet
drugi: to je moje. Ko se vendar nahaja vse med Ijudstv >m.”
Laktantije, cerkveni pisatelj je 300 1. po Kk. rekel: “Needna-kost iizklučuje pravičnost,”
Bazilij, veliki in sveti 1. 329 po Kr. pravi: “Kaj ti bogataš nisi tat? To kar .si nepravno pridobil, to imenuješ vlast niš Ivo ? Onega ko odejo okrade ga zavejo tatom a zakaj ni tudi omi tat. koji si nima Skom golo nogo ubnti?
Lačnemu treba kruha, kojega mu ti odjemi ješ; nagemu obleko, kateiro ti v skrinjo zaklepaš; bosemu obutev, katera pri tebi gnije ; ¡siromaku denarja, kterega ti v zemljo zakapaš; ti nikdar prav ne storiš, dokler tani ne pomagaš, kjer je pomoč potrebna.”
. Kakor vidimo, bili so prvotni kristjani nasprotniki izasebnega vlaistništva. Tedaj ni nikakor čuda, da so jih vlastndiki preganjali. Nova vera je vzdržavala socijalni princip, ona se je borila za ¡koristi proletarijata, a to je bilo ¡za 'odnosa-je vlaidoldržce ono. kar smo mi danes, ko so prve kristja-,,n>e nazivali puntarje. ,
— Od tedaj, ko je krščanstvo priznamo kot državna vera. se je čudovito prevstrojilo: čistost krščanstva in njegovo neprijateljsko razpoloženje se je spremenilo v koiniist privatnem vlastništvu.
V petem stoletju so zaceli duhovniki ¡skrbeti 'za. svoje žepe. in sv. iSilvian je učil: “Bogastvo samo na sebi ni zlo.” Ako tu ni bogastvo zlo. kako je to potem bilo prvim kristjanom. In tako so oni šli dalje in dalje, dokler si so konečno s nemškim klerikalcem Groelberom utrdili podlago -za bogastvo sledeče: “Ako krščanstvo naperi svoj pogled k višjemu dobremu in ne podcenjuje 'zemeljske dobrote . . . Tudi bogastvo ne zabranjuje krščanstvu. Zbiranje pozemeljislkega bogastva, ni samo. da ni greh. nego je dolžnost. Bogastvo je samo na ¡sebi neka čudodelna m at omamna (indiferentna) m asa. ’ ’
(Primarjajimio ta rek (citat) s današnjega stališča s citatom prvega. krščanstva, talko naim je rnp muldomia jasno, da se je kršćanstvo razvilo iz religije poštenih u religijo sitih kapitalistov. Danes duhovniki blagoslavljajo bogastvo. a jednakost jim je “deveta briga”. Ponižnost, poslušnost so krščanske kreposti. — katere se pa samo siromaku pripoveduje. Od pravega, prvotnega, krščanstva nimamo v današnjem krščanstvu — nič, ter današnje krščanstvo ne poiUore bedinim in sirotam nego stoji s vsalko last in nasil-ištivom inače s kapitalistom, Proletarci i.mla.jo od duhovnika danes največ — milosti. Toda proletarijat tega. noče več! On ne ¡potrebuje milosti, temveč on zahteva danes svoje pravice!
Zilifi UilliCiU Ii MĆ!
Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči,in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj posije lOc na
THE STEKE ACABEKT OF LAHMASES
Slov .Dpt. C. 431 W. 26tli St., Chicago. 111.
in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročit,vi blagovoli naj se teh lOc odtegniti.
Ameriške PIJACE.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
Moderna gostilna.
HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA.
Slovenci, to ie slovensko po-dietje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve,
CHICAGO.
ANTON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti.
471 W. 19th Street Chicago, 111
M
m
m
I
i
Pijte najboljše pivo
I i
i
i
Peter Schoenhoffen Brewing Co. i
i	.-	—=*= a
g«	PHONE: CANAL 9	CHICAGO UL.	K#
ÇW	P«
-------------------------

Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je eital, je danes pripravljen naročiti se nanj.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in iniportirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Ta ¡dežela je znana. da. ljubi ledeno mrzlo pijačo, posebno v poltonom času. Učinek te je isti kot pri ledeno mrzli vodi, ako človek od vročine 'oslabi. Največja nesmisel je na ta ¡način slab želodec-gostiti. Razum nam pove. da želodec ¡potrebuje krepčila in jakost4!. Vsakteri bi moral v tem letnem času rabiti Trinerjevo zdravilno. grenlko vino. (katero je izborno in popolnoma zanesljiva grenčica za prebavne organe. 0-mo Vas vzdržuje popolnoma zdrave in krepke in ne pripusti da- bi poštah žrtev te nevarne želodčne bolezni in droba. Ono Vaim bode dalo zdravje in slast, pravilno brebavljelnje. in bode vzdrževalo Vaše telo močno in Vam ohranilo naravno barvo. Rabite ga v vsih potrebah 'za želodec in drob.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Tr In er, 616 — 622 So. Aishlad A., Ohicago. 111.
Nov slovenski list
V New Torku je 5. trn. pričel izhajati nov ilustriran slovenski list “Vestnik”. Oblika listu je
8	mirka na 16 straneh, in ho i,zha jal po 2 krat na mesec. Oena je $1. na 'leto. Naroči se: “Vestnik
9	Albany St., New York. N. Y.
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred rapaclrm, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj,- slabe st, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne preire opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko poslala nevarra bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TBINEE’3
OF
'Ter V/J'
REGISTERED
pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družico močno in 2dra\o, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, caj bo bolaD ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdiavdo.
UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEOA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, fišile nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želcdečaih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.