Kontrola zakonitosti
odločb delavskih svetov
V zadnjem času smo do bili z raenih strani vprašanja ta pu-imere, ki kažejo, da veliko delavskih svetov in upravnih odborov izdaja ne zakoniitne odločbe. Te odloebe so včasih v ve-ljavi zelo dol go in kadar jih odkrijejo, pov-zročajo v podjetjai težko sta nje. Namen teiga sestavka je, pokazati nekatere glavne pr vine, ki so nujne, da bi bila neka odločba delavskega organa upravljaiija zakonita in veljavna.
Delovnl kolektivi gospodarskih podjetij ostvarjajo pravico do upravljanja splošno ljudskega premoženja po svojih organih, delavskih svetih in upravnih odborih. Vsak tak organ oprav-Ua tiste posle, ki so z zakonom in s pravili podjetja v njegovi pristojnosti.
Članc delavskega sveta voli Po predpisih delovni kolektiv iz vrst delavcev in nslužbencev podjetja. Clane in namestnike npravncga odbora podjetja v»H delavski svet. Ce se mesto čla-na delavskega sveta ali uprav-nega odbora izprazni, se na to meslo izvoli nov član tako, ka-kor je predvideno za izvolitev članov delavskega sveta jn upravnega odbora. Torej delav-ski svet aJi npravni odbor ne more izpopolnjevati odbor s ko-optiranjem članov. Če se pa vendarle zgodi, da na primer delavski svet podjetja kooptira enega ali več članov, Je ta od-ločba nezakonita in kooptirane osebe ne morejo opravl.iati dolž-nosti elanov delavskega sveta. Ce pa so take osebe sodelovale pri sprejemanju odločb delav-skega sveta, se veljavnost teh odločb oeenjuje po tem, aii je Klo bre« te kocptirane osebe prisotno več kakor polovica čla-nov delavskega sveta tn. ali je za odločbo glasovala večina čla-nov sveta, ne računajoč glaso,ve kooptiranih oseb. Tista odločba delavskLga sveta, pri katere sprejetju ni bilo prisolnih veS kakor polovica izvoljenih čla-nov, jc nezakonita, ker koopti-rane osebe niso članl delavske-ga sveta. Taka odloeba se ne sne izvajati.
Organi podjetja opravljajo posle t okfirn družbenih pla-nov in na podlagi pravic in dolžnosti, ki jih dajejo zakonl in drugj pravni predpisi. To po-meni, da so ti organi dolžni, da rvft.ie odloebe sprejemajo v sfcladu z veljavnimj predpisj in pravili podjetja. V nasprotnem primern so te določbe nezakn-aHe in se ne smejo izrajati.
Ljudski odbori okrajev in ob-čin imajo nasproti podjetjem ti-ste pravice in dol/nosti, ki jim jih je dal zakon ter predpisi, ki temelje na zakonu. Izvršujcjo nad njimi gospodarsko-upravne in nadzorovalne ukrepe. Ljndski odbor n&dzoruje zakonitosti od-loeb delavskega sveta po svojih inspekcijskih in drugih organih. (Finančna, tržna, vcterinarska, gradbinska inšpekcija, inšpekci-ja dela in druge službe). Po ve-Ijavnih prcdpisih imajo ti orga-nj pravico, da kontrolirajo, ali se pravilno nporabljajo zakcnt in drugi predpisi s tem, da pre-gledujejo delo in poslovanje podjetja, njegove poslovne knji-ge, obračune, dokamente, zalo-ge blaga in poslovne prostore. Imajo pravico tudi da ukrenejo vse, kar je potrebno, da bi jme-H popoln pregled finančnega in materialnega poslovanja. Tj or-gani so prav tako pooblaščeni, da samostojno zahtevaio odstra-nilev ugotavlienih nepravilnosti. Podjetje je dolžno, da izvrSi od-ločbo inšpekcijskega organa, kl jo je izdaj \ ta namen. Ako podjetjc ne izvrši nkrepa, ki ga je izdal inšpektor, jc napravilo gospcdarski prestopek ali pre-kršek, in se kaznuje z denarno kaznlio, Id je lahko dokaj visn-ka. (V določenlh primerih tndl do 500.000 din). Odločba inšpek-torja, ki se nanaša na odstran!-tev ugotovljenih nepravilnostl, pa se razen iega lahko izvrSi prisilno.
Ako je na primer delavski svet nckega podjetja, ki šteje 26 članov, na svoji seji, na ka-teri je bilo wb priliki sprejetja odločbe prisotnih komaj 8 čla-nov, sklenU, da podjetje kupl potniSki avtonnobil, ima finani-ni inšpektor pravico odločiti, da se ustavi Izvršitev tc odločbe. Ce pa je odločba že nresničena, lahko zahteva od podjet.ia, da sredstva, ki jih je porabilo za nakup avtomobila, vrne v ustre-zajoLi sklad. Omenjena odločba delavskega sveta je nezakonila, ker ni bilo ob njenem sprejetjn
prisotnih več kakor polovlca članov delavskega sveta, kakor to zaiitcva zakon za veljavnost odločbe (čl. 22 osnovnega zako-na o upravljanju). Ce podjetje misli, da je odločba finančnega inšpektorja nczakonila, se labko pritoži tistemu organu, ki je po predpisih prislojen reševati pri-tožbe. Odločba finančnega in-špektorja pa je izvršilna in podjetje jo mora izpolniti ne glede na pritožbo, ker drugače inšpektor lahko predlaga prisil-no izplačilo. (Odvzetje ustreza-jočega zneska pri banki brez vpraaanja podjetja, in podobno).
Kakor vidimo, so organi pod-jetja v svojem delu samostojni, njihova dejavnost pa mora biti V sklada z zakonom in druglmi predpisj, ki temelje na zakonu. Organi pGdjetja upravljajo v imenu družbe splošno ljudsko premoženje, ki je dano podjet-ju, družba pa je določila osnov-na načela, ki se jih morajo or-gani podjetja držati v izvrševa-nju pravice upravljanja. Ljud-ski odbori kot organj družbe kontroiirajo, če je upravljanje g splošno ljudskim premoženjein v skladu z osnoviiimi načeli, ki jih je postavila skupnost. Zato je družbi na tem, da so ljudski odbori točno obveščeni o stanju v podjctju (sestava organov, na-čin njihove izvolitve, način re-ševanja in sprejemanja odločb), in o izpolnjevanju obveznosti podjetja. V ta namen mora ljud-ski pdbor imcti vse Uste orga-ne, ki so mu za to potrebni, in ukrepati vse drugo (zahtcvati poročila, prepise za.pisnikov in dr.) z namenom, da dobi točna po-ročila o delu in stanjn pod-jetja.                                    J. I.
Avtokiper s prikolico za kmetijstvo
V kutajski avtomobilskl to-varni so izdelali poskusni vzo-rec kiperja s prikolico novega tipa. Ta avtomobil iima kiper znam,ke ZIS - 150 in prikolico z dvema osema, katerih karoserija se nagiba na obe strani s tele-skopskim hidravličnim dviga-lom. Naklada avtomatsko s po-setbno napravo iz šoierjeve ka-bine.
Kiper je namenjen za prevoz kmetijskih pridelkov.