------    420-------
Dopisi.
Maribor. — V nedeljo 23. dne t. m. zvečer ob 7. uri bode v naši čitalnici občen zbor, a) da se za preteklo polletje račun položi, b) da se izvoli odbor za prihodnje leto. Posvetovali se tudi bomo, je li bi v čast zunanjim odbornikom za Slomšekov spominek dne 16. januarja napravili večo „besedo." Beseda m tombola ostane, razun tega, kakor je v oznanilu naznanjeno.     ^                                                      Odbor.
Iz Maribora. (Razglas.) Gosp. odborniki za postavljanje Slomšekovega spominka vabijo se v sejo 16. januarja 1867 ob 3. uri popoldne v mariborsko čitalnico.               Načrt posvetovanje:
1.  Izvestje o dosedanjem delu in o računu, volitev^ pregledovalcev.
2.  Ali bi se še nadalje nabiralo in kako?
3.   Kako bi se dobila dostojna in lepa osnova za spominek?
4.   Kako bi se pridobil sposoben prostor za spominek?
V Mariboru.                                        Za odbor:
Suman. Iz Rifenberka pri Gorici. — Zdaj smo dobili novega učitelja. Gospod Juh, ki je poprej v Kanalu učiteJjeval, je pri nas, in tega smo želeli. Slišali srna namreč, da so Kanalci ž njim zadovoljni bili, in ko je bil konkurs odprt, pride k nam, priporočat se. Ker smo živo želeli, da bi dobili moža, kteri bi znal dobro orglati in bi bil tudi učitelj petja, zato seje ponudil, da pride prvo nedeljo se svojimi kanalskimi pevci, in da pokaže, kaj zna*, ter nasvetva, naj vsak izmed kompetentov tako stori, in potem naj izvolimo tega, kteri bo nam najbolj po volji. Re3 pride prvo nedeljo po takem pogovoru, in prav dobro dopade vsem, tudi s pevci srna bili prav zadovoljni. Govorica o njem je bila dobra,, pokazal je, kaj da zn&, slovensko tudi vrlo dobro govori, tako, da smo se prepričali, da bode slovnico slovensko otrokom umel temeljito razlagati, tedaj smo se zanj potezali, in bili so naši prvi možje pri konzistorii in pri c. kr. uamestništvu v Trstu, da so podpirali to prošnjo. Zdaj je tukaj, pa dosti dela bo imel, ker je čez 200 otrok v šoli. To težko breme moramo mu zlajšati; to pa ni drugače mogoče, kakor za zdaj tako, da stariši pazijo na otroke. Velika skrb jim ima biti, da se otroci tudi domd učijo in da domd ponavljajo^ kar so v šoli slišali. Tistim, kteri znajo že brati, morajo stariši lepih bukvic kupovati, da se bode deca precej prepričala, kako koristno da je čitanje (branje). Takosne bukvice se dobivajo pri gosp. Soharju in gosp. Paternoliju v Gorici, in so na pr. Praprotnikove povesti za mladino, pripovedke, ki jih izdaja društvo sv. Mo-hora itd., saj jih je do3ti. Upamo po tem takem, da se bode lepa, čista slovenščina kmalu razširila med mladino in da bomo lepo petje večkrat slišali. Oboje nam Rifenberčanom zelo dopada. Dosti nas je vnetih Slovencev tukaj, in vsi prosimo županstva, naj se slovenščine dobro poprime, da pokažemo djansko, kar smo. Postave nam pripuščajo, da smemo c. kr. gospo-skam slovensko dopisavati, časopisi vse občine k temu neprenehoma spodbadajo, začnimo tedaj brez odlašanja, in ne smemo po tem več nehati. Treba je, da stopimo v posest svojih pravic v imenu vsega naroda. *) Saj vemo po svojih pravdah, da gola pravica brez posesa malo veljak                                            Rifenberški.
*) Mnogo županov se že lepo zaveda svojih narodnih pravic, ki so nam slovesno zagotovljene s prestola Njih Veličanstva; naj bi ti vrli možaki bili izgled vsem družim županom. Zadnji čas je,   da pokažemo,  da je ta pravica tudi res potrebna.
Vred.
------   421    ------
V Senožečah 11. grudna. E. — Iz predvčerajšnje očitne srenjske seje Vam naznanim sledeče: Gosp. so-seskini svetovalec poročeva, da pri tukajšnji c. kr. okrajni uradnii so pretekli torek gosp. župan Jože Zelen, gosp. odbornik Tomaž Doles in poročevalec obravnavo imeli, zastran zidanja nove kap lani je in šole, ker sedanja je v resnici po razlaganji pričujočega gospoda dekana Hicingerja in gospoda fajmoštra Pašič-a pretesna toliko učencem, kolikor učiteljem, in se posebno zato, ker soseskini učitelj gosp. Demšar želi vnovič stanovanje imeti v šolskem poslopji. Pri tej obravnavi so bili tudi pričujoči soseskini glavarji senadolske, dolenske in lažanske županije, in so zadovoljni s predlogom gosp. župana, naj se sedanje šolsko poslopje za farno kaplanijo nakupi, ter so še pristavili pogodbo, da se soseska senožeška vseh lastninskih pravic stare kaplanije (komunske hiše) na korist farne ka-planije odpove. Poročevalec pristopi k temu zahtevanju, in zahteva, da se sklep o tem predmetu v tej seji dovrši, ker prihodnji torek bo treba dati zanesljiv odlok. — Dalje je zahtevala gori omenjena slavna gosposka, da naša županija odloči, ako misli odstopiti soseskino hišo šolskega zaklada št. 169 za 700 gld. eni tržačanki, ktera je dolgo časa po dovršeni očitni dražbi ta znesek ponudila. Poročevalec nasvetuje, naj se soseskina hiša šolskega zaklada za gori omenjeni znesek na ime trga senožeškega kupi, ker 6/7 navadnih letnih obresti je že s tem zagotovljenih, da se soseskine gasilnice pod to streho spravijo; dalje naj se tukaj nova šola in tudi IV. razred napravi. Predloga svetovalca Frfila sta bila sprejeta z 9 glasovi proti 3 — med nasprotniki sta bila 1 ali 2 glasa, čudo, tudi gosp. odbornik Demšar so močno povdarjali, da popravljanje hiše šolskega zaklada bo čez 7000 gold. prizadjalo — (to pa ni verjetno, ker pred nekimi leti, ko se je šolski zaklad intabuliral, je hiša cenjena bila na 8000 gld. in zidalca nekega Friih-wirth-a, tržaškega trgovca, iz zlate Prage domii, je veliko več tisoč goldinarjev stala. Ob onem času, leta 1817., je še stal tukaj trd gričič, nerazrušljiva skala. Opeka pa, ktera izhaja iz zdaj zavoljo pomanjkanja drv opuščene imenitne opekarnice (cegelnice) senožeške v „vodnem dolu", je trdnejša, nego ktera si bodi novo pečena v tukajšnjem okraji). Župan g. Jože Zelen pristavi še, da tudi druge pod faro spadajoče županije o potrebi pripomorejo, da se napravi še 4. razred. — Ko ni bilo gosp. župana nazočega, so povedali gospod odbornik fajmošter Pašič, da premoženje šolskega zaklada leži v cesarski blagajnici (kaši) in šteje le 13.000 gld. v zaveznicah (državnih obligacijah) in okoli 3000 gld. v vtabuliranih pismih, tedaj skupaj 16.000 gld. Za šolske potrebe se pa na leto in dan izdd 1200 do 1300 gold., tedaj se očividno šolski zaklad niža, namesti da bi se vikšal. i (Vsi so ostrmeli pri teh besedah, vedoč, da v tukajšnji šoli nista bila v djanji više nego 2 soseskina učitelja.) Zopet je na odru „šolski zaklad senožeškega trga"^— bodo nekteri zavpili; al naj pogledajo lanske ,,Novice^ stran 411... „Vsakemu je znano, da cerkev in šolski zalog nista srenjska reč, ampak tako imenovani „moralični osebi", ki ne morete svojeglavno gospodariti, ampak zavoljo imenitnejih reči se z deželno vlado, z deželnim odborom in pa s konzistorijem posvetovati in po^ njunih nasvetih ravnati." — Danes je bil sklep omenjenih predmetov, in kakor slišim, so podpisali zapisnik pri tukajšnji c. k. uradnii imenovani soseskini glavarji. Za to si je pa naš rodoljubni župan gosp. Jože Zelen dosti prizadel, da se bode ta zavod napravil in imenoval: „glavna šola šolskega zaklada v Senožečah."
Iz Kranjskega. (Volitev novih županov na dalje.") Z& župane so izvoJieni:
V okraji vrhniškem: na Vrhniki Dragotin Obreza, poštar in posestnik iz Vrhnike; v Borovnici Matevž Telban, posestnik iz Dulj; v Preserjih Andrej Petelin, posestnik iz gorenje Brezovice; v Horjulu Jernej Šuštaršič, posestnik iz Horjula; v Polhovem gradcu Janez Tomšič, posestnik iz Polhovega gradca; pri sv. ^J oš tu Andrej Malavašič, posestnik iz Sent Jošta; v Črnem vrhu Janez Peternel, posestnik iz Črnega vrha; v Rov t ah Janez Skvarče, posestnik iz Rovt.
V   okraji trebanskem: v Trebnem Janez Mandlin, posestnik in orglarski mojster iz Trebnega; v Mirni Anton Bohm, grajščak v Griču; v veliki Loki Janez Zupančič, posestnik v Korenitki; v Dober ničah Santo Treo, grajščak iz Male vasi; v Aj-dovici Martin Kralj, posestnik iz Podlipe.
V  okraji Kranjsko-gorskem: v bohinjski Beli Janez Pretnar, hišni posestnik in krčmar v bohinjski Beli; na Jesenicah Andrej Klančnik, posestnik in krčmar na Savi; v Dovji Andrej Vilman, posestnik v Dovji; v Kranjski gori Anton Hribar, po-' sestnik in krčmar v Kranjski gori; v Ratečah Janez Erlah, posestnik iz Radeč; v Beli peči Tomaž Po-podi, posestnik v Beli peči.
V  okraji kočevskem: v Starem logu Janez Kikel iz Starega loga; v Polomu Anton Sigmund iz Poloma; v Gotenicah Jožef Weber iz Gotenic; v Kočevji Jožef Kren iz Kočevja; v Knežji lipi Andrej Laknar iz Knežje lipe; v Kočah Juri Griin-seich iz Koč; v Kostelu Matija Žagar iz Podsten; v Lienfeldu Janez Tanke iz Dolge vasi (Krapfenfeld); v Srednji vasi Janez Peče iz Srednje vasi; v Mali gori Juri Pere iz Male gore; v Morovcu Janez Lozar iz Morovca; v Koprivniku Matija Wuhse iz Koprivnika; na Travi Jožef Rajšelj iz Trave; v gorenjem Mozlji Jožef Jonke iz Mozlja; v Osilnici Mihael Ozvald iz Osilnice; v Novih lazih Jožef Hoge iz Novih lazov; v Kočevski Reki Matija Verderber iz Kočevske Reke; v Dragi Janez ,Kovač iz Preske; v Črnem potoku Janez Jaklič iz Črnega potoka; v Tiefenbachu Janez Črne iz gorenjega Tiefenbacha, v Logu Peter Laknar iz Loga; v Nemški Loki Juri Jaklič iz Nemške Loke.
Iz Ljubljane. Njih c. k. apostolst. Veličanstvo je z lastnoročnim pismom od 10. dec. t. 1. v priznanje izvrstne zvestobe in lojalnost?, vsestranske djanske podpore vladnih in vojaških naredeb, številnih djanj žrto-valnega domoljubja in ljubeznjive postrežbe ranjenih in bolnih vojakov v Vojvodini Kranjski podelilo naslednja odlikovanja:
Vitezki kriz Leopoldovega reda: Dragotin  Wurzbach   pl.   Tannenberg,   deželni glavar.
Bed železne krone III. vrste:
Anton baron Zoiž-Edelsteinski, grajščak; Rudolf baron Apfaltrern, grajščak.
Vitezki križ Franc-Jožefovega reda:
Dr. E. H. Costa, ljublj. mestni župan; dr. Janez Bleiweis, dež. odbornik; Tusent vitez Fichtenau, novomeški župan; J. Rot in Lašan, dež. vlade svetovalca; Janez Pajk, ljublj. okolice predstojnik; Jožef Derbič, predstojnik kranjskega okraja; Anton Glo-bočnik, predstojnik postojnskega okraja; Leop. vitez Hoffern-Saalfeld, predstojnik loškega okraja; Avg. Wurzbach, radoliškega okraja predstojnik, in Rajm. Videč, policijski komisar.
Zlati križ s krono za zasluge:
Vilj. vitez Fritsch, rud. urada komisar; Ferd. Mahr, kupčijske šole vodja;  Andr. pl.  Garcaroli,
------    422   ------
postojnski župan; Alb. Kapus pl. Pihelštajnski, župan v Kamni gorici; dr. Adolf Eisl, železničin zdravnik; dr. Martin Razpet in dr. Mor. Ga v s ter, c. k. okrajna zdravnika.
Zlati križ za zasluge:
Albert Sam asa, hišni posestnik; Gust. Stedry, trgovec; baron Gusič, dež. vlade vajenec; Dragotin Demšar, tajnik senožeške občine; Luka Kovačič, tajnik postojnske občine; Jož. Tomic, železnic, rano-celnik; Andrej Gre goric, ljublj. mesta ranocelnik; Kučera, okrajni ranocelnik v Ratečah; Maks. Hi mer, železnic, ranocelnik v Postojni.
Sreberni križ za zasluge:
Marija Okornova.
Pismo najviše zadovoljnosti:
Mestna občina ljubljanska; ženska družba v Ljubljani zlasti predstojnica Zofija bar. Bachova; nemško telovadsko društvo ljubljansko; ženske družbe v Novem mestu, Trebnem, Radečah, Mokronogu, Kamniku, Tržiču in Idriji; Jernej Vidmar, knezoškof v Ljubljani; Vil. grof Wurmbrand; Oton baron Apfaltrern, c. kr. ključarja; dr. vitez Stockl, vodja deželne bolnice; Vik. Langer pl. Podgorski, grajščak; France Zavra v, okrajni ranocelnik; pl. Beck, okrajni ranocelnik v Kamniku; gospč in go-spodičine: Frančiška grofinja Stubenbergova, Antonija baronovka Codelijeva, Berta grofinja Wurm-brandova, Marija baronovka Zoizova, Klementina pl. Springensfeldova, pl. Sternfeldova, Lu-š^inova, pl.Felsenbrunova, Ana Saferjeva, Ana Cikova, pl. Wurzbachova, Celestina Šoferjeva, Dragot.Bleiweisova, Altmanova, AnaČeškova, Truksova, Perkova, Rozalija Mahrova; Vilel-mina Pistorjeva, Ivana Jerajeva.
—  V seji v pondeljek je bilo deželnemu zboru naznanjeno, da sme k večemu trajati do konca tega leta. — V tej seji je g. c. kr. deželni glavar odgovoril na interpelacijo zastran hranilnice, rekoč, da vlada ne bode potrdila novih pravil, ako se ne vjemajo z do-tično postavo. — V tej seji je z 17 glasovi zoper 14 (poslanec Guttman se je zdržal glasovanja) padel predlog peticijskega odseka, po kterem je bilo nasvetovano, naj se — z ozirom na peticijo ljubljanske in kranjske občine — vprašanje zarad učnega jezika v ljudskih in srednjih šolah iz nova vzame v prevdarek. Poročevalec S ve te c je zagovarjal lanski Bleiweisov predlog iz vseh ozirov, še posebno pa iz pedagogičnega, dr. Toni an iz političnega stališča; od poslancev, ki so nasproti glasovali ni nihče poprijel besede, in tako je bil predlog brez vse nasprotne debate z isto malo večino, kakor lani, pokopan, da — v prihodnjem zboru zopet pride na dnevni red.
—  Se v 11. uri — kajti dnevi sedanjega deželnega zbora so šteti — je bila volitev dež. poslanca za kranjski in loški okraj 12. dne t. m. v Kranj i. Izvoljen je vitez Hoffern c. k. predstojnik loškega okraja. Blizo njega je bil grajšak Urbančič iz Predvora, z 28 glasovi; dr. Zupanec je dobil 6 glasov.
—  Iz Zagreba pozvedamo gorupo novico, da je privrelo toliko magnatov (magjaronske stranke) v zbor deželni, da je mogoče, da ostane osnovana adresa v manjšini!
^ — Na telegram Matice in Čitalnice, poslan v nedeljo v Zagreb o svečanosti Jelačičevi, ste od centralnega odbora te družbi prejele sledeči telegram: „Po-zdrav primljen zahvalnostju; stojimo nepremično duhom
zajednice  slavjanske, duhom  godine   1848: ,jedan za sve, svi za jednogau l
—  V nedeljo dopoldne ob 10. uri se bode v čitalnični dvorani delila obleka ubogim otrokom, ki so jo šivale milosrčne gospe in gospodičine. Hranilnica naša jim je danes v ta namen podala še 50 gld. Hvala lepa! Dobrotniki in dobrotnice in v obče udje čitalni-čini se uljudno vabijo k delitvi.                        Dr. O.
—  Veliki letni zbor čitalnice ljubljanske je vsled njenih pravil na dan sv. Štefana, dopoldne ob poli enajstih.
Vrednik „Novic" v svojem imenu in v imenu  rodovine in žlahte svoje prežalostnega srca naznanja  smrt preljubega  svojega očeta Valentina,   ki so  po   dolgem bolehanji  danes po   noči,  v 83.  letu  svoje starosti, mirno v Gospodu, zaspali.                  
        Nepozabljivega  rajnega  srčno  priporočamo v 
 blagi   spomin  prijatlom  in znancem  njegovim   in  svojim!