SEPTEMBER 1 T Egldij (i 2 S Stefan kralj 3 C Sabina * P Rozalija * 6 S Lovrenc J\i8t. 6 N 14. pobinlt. .7 P Delav. praz. g 8 T Mali Šmaren 9 S Peter Klaver 10 O Nikolaj IX P Protus in Hiacv 12 3 Src Marijino 13 N 15. pobink. 14 P Povi. sv. Križa 16 K Mati 7 žal. g PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Zm vero in narod — ta pravico in resnico — od boja d» zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 175 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 3, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Vodja nemške stranke na Čehoslovaškem ni imel uspeha z delom za zbližanj"e med Nemčijo in Čehoslovaško. — Čehi ne marajo sporazuma, ker sumijo, da Nemčija nima iskrenih namenov. — Nemčija bi rada Evropi , zavezala jezik. Berlin, Nemčija. — Zad-hjih' par tednov se je z gotovostjo trdilo, da je sporazum toed dvema starima nasprotnicama, namreč Nemčijo in čehoslovaško, že takorekoč sigurna stvar; vse, da je že dogovorjeno, so dejali, in da drugega skoraj ni več potrebno, kakor podpis na pogodbo Bporazuma. Ti optimistični preroki so se, kakor razvidno, temeljito motili in Čehi in Nemci so si danes enako daleč, kakor so si bili kdaj poprej Govorice o tej spravi je razširjal zlasti vodia največje hemške stranke na Čehoslovaškem, Konrad Henlein, ki je 325 mož pokopala v nemškem premogovniku. KATASTROFA V RUDNIKU FRANCIJA SNUBI POLJSKO Poljski general bil deležen sijajnega sprejema v Parizu. Pariz, Francija. — Tako sijajnega sprejema že kmalu niso pripravili Francozi kakemu eksplozija [tujezemskemu državniku, kakor ga je bil deležen načelnik poljskega generalnega štaba, gen. E. Rydz-Smigly ki je prispel semkaj na obisk. Kakor bi ženin snubil nevesto, se zdi, in Francija hoče očividno po- ŽENSKE ODPRAVLJAJO OD BAR Omaha, Nebr. — Zveza uslužbencev v salunih je na svojem zborovanju v ponedeljek sklenila, da bo vložila pri državni zakonodaji zahtevo, da se prepove ženskam pose-čati bare v salunih. Izrazili so se, da je gotovo zopet pričakovati prohibicije, ako se ta navada ne odpravi. nedavno napravil obisk v Berlinu* Priznati se mu mora za- lalo skozi celo noč in je sluga, da se je v resnici trudil, da bi pripravil obe državi do zbližanja. Bržkone mu Je bilo pri tem najbolj zato, da pridobi z zvezo z Nemčijo 'za svojo nemško manjšino na Čehoslovaškem večje ugodnosti. Uspeh, o katerem je domneval, da ga ima takorekoč že y žepu, pa se mu je nenadoma popolnoma izjalovil. Bochum, Nemčija. — V nekem premogovniku blizu tu-kašnjega mesta, ki leži v Westfaliji, se je pripetila pretekli ponedeljek pretres- ipraviti zanemarjenje, o kate-Ijiva tragedija, katere žrtev jrem se je doslej pritoževala je postalo 20 človeških živ- jPoljska, da ga je bila od I jen j. Iz doslej nepojasnjene- ;Francije deležna. Vsi tukaj-ga vzroka je namreč nastala jšnji listi brez izjeme, celo ko-V globokem rovu eksplozija in .munistični, se kar kosajo med zasula v premogovniku 325 seboj, kateri bo zapel lepši rudarjev, ki so bili tamkaj za- 'slavopev Poljski. Morebiti jo posleni ob času nesreče. Reše- |bodo res pregovorili, ' da bo valno moštvo je neumorno de- obrnila Nemčiji hrbet. do jutra odkopalo vse ponesrečence i-azen treh. 20 so jih našli mrtvih in nadalinjih 20 ranjenih. "*' t'/ ^ -o- PEVEC — BOKSAR Toronto, Ont. — Med tem, ko je znani pevec — 'crooner' Rudy Vallee nastopil v neki tukajšnji dvorani s svojim SLOVENSKA DRUŽINA V 'glasom in svojim orkestrom AVTOMOBILSKI NESRE,ČI jpretekli ponedeljek zvečer, je Chicago, 111. — Znani slo- ,nekdo izmed občinstva vrgel venski gostilničar Rudy jprazno steklenico proti njemu. Schroif, 2047 W. 21st St., je'Ujezilo je to slavnega pevca imel s svojo družino nesrečen ji", ko so mu na vprašanje, kdo Kako malo je čehoslovaška dan preteklo nedeljo. Ko se lie to storil, pokazali nekega je vozil po Roosevelt rd. v za- pijanega moškega, je Rudy Vlada pripravljena za popuščanje napram svojim nemškim manjšinam in potom tega za zbližanje s sosednjo Nemčijo, se je pokazalo preteklo nedeljo. Za ta dan je imela Henleinova nemška stranka i napovedano veliko javno zborovanje v okrožju Karlovih vari. Zborovalce pa je čakalo veliko razočaranje: Po naročilu oblasti je policija namreč zborovanje prepovedala. Henlein je imel nato isti dan tri govore, v katerih je pozabil na svojo namero za sporazum z vlado in je to .ostro napadal. To je bil samo eden slučajev tekom zadnjih dveh tednov, ko je čehoslovaška vlada nekako namenoma pokazala, padni smeri s svojo soprogo Josephine in sinčkom Rudijem, katerim se je pridružila še Mrs. Jos. Prežel, je na križišču So. Lombard priletel v ozadje njegovega avtomobi KRIZEMJVETA .— Vatikan. — Kakor trdi neko vatikansko neuradno poročilo, je bilo v Španiji požga-nih 162 cerkva in samostanov. — Gibraltar. — Španska vlada je objavila, da se bodo odpravile državne policijske čete, znane pod imenom civilna garda. Njih število znaša okrog 30,000. Te tradicijonel-ne čete, ustanovljene začetkom zadnjega stoletja, so bile pravi strah prebivalstva. — Berlin, Nemčija. — Neki nazijski list ve povedati v poročilu iz Varšave, da je bilo v nekem mestu v Rusiji postreljenih 300 lastnikov in mož, ki so bili obdolženi uporništva. — Peiping, Kitajska. — Štirje ameriški marinerji so bili v ponedeljek postavljeni pred vojno sodišče. Obdolženi so, da so na poslaništvo Zed. držav posadili rdečo zastavo junaško skočil proti njemu in mu s pestjo v obraz pokazal svojo moč, da se je ta zvalil po tleh. Ko se je pobiral in zagotavljal, da ni on vrgel steklenice, je Rudy zmago- RAZBIJAJO DOMOVINO Španci postavljajo v razvaline svoje lastne domove. — Mesto Irun ljuto bombardirano. Madrid, Španija. — Že Šesti teden zdaj Španci blazno pustošijo svoje lastne hiše in razbijajo svoja mesta in svojo domovino in, kakor kaže, teh norosti še ne nameravajo kmalu končati. Še je dosti mest, ki niso še razdejana in še mnogo namišljenih sovražnikov, ki so še živi! Vse mora biti uničeno, da se zadosti raz-paljenim strastem. Eno mest, ki mu grozi usoda popolnega razdejanja, je Irun na skrajnem .severu države. Kakor je bilo včeraj poročano, so uporniki zagrozili, da bo ga bodo pričeli z vsemi mogočimi sredstvi bombardirati, in to grožnjo tudi izpolnjujejo. Z granatami iz topov in bombami iz zraka ga obdelujejo že od ponedelj- fe J^oslavife* Strašen požar v Beli Krajini, ki je uničil dvanajst kmetij v vasi Pilatovci in povzročil velikansko škodo. — Strela omamila očeta in tri otroke. — Smrtna kosa. — Druge nezgode, novice in nesreče. V plamenih .Zabriška, je treščilo. Tisti čas Metlika, 14. avg okoli 9. dopoldanske ure je pričelo v majhni vasici Pilatovci v radatoviški občini goreti. Ogenj se je najprej pojavil pri posest- V torek se nahajal v podstrešju zasebnik Anton Karbonija s tremi svojimi otroki, ki so se v strahu pred grmenjem in bliskanjem tesno oklepali očeta. Nenadno se je močno za- niku Petkoviču, a hip zatem je siien v nekaterih drugih hišah k so • ^ ^^ skorai vse zgrajene zelo primi- _«..„,. , sKUidj vse j r v plamenih. Otroci so popada- ti vno in večinoma krite s sla- 1 1 ,, u 'li nezavestni ob očetu na tla. Tudi Karbonija je omedlel, mo. Ker je bilo jutro zelo vetrovno, so ogorki s posameznih streh, ki jih je raznašal močan veter, zanetili še nekatera gospodarska poslopja, tako da je v kratkem razdobju gorelo 12 stanovanjskih in 7 gospodarskih zgradb. Hiše so bile večnoma zgrajene druga poleg druge, a so se vendar skoraj istočasno vnela tudi nekatera bolj oddaljena poslopja. Na brzojavni klic bližnje su-horske pošte so metliški gasilci ka in nič se niso ozirali na to, jz motorno brizgalno takoj odhi-da so pri tem pobijali svoje -teli na mesto nesreče in se jim lastne somišljenike. Vladna |je deloma posrečilo ogenj vsaj armada je namreč hotela pre- ilokalizirati, dočim je bilo na ga-prečiti bombardiranje mest?, gen je zaradi velikega pomanjka-in je odlične pristaše uporni-'nja vode v tej vasi skoraj nemo- kov izpostavila na kraje, kjer la neki drugi avto, kar je ime- slavno odkorakal nazaj proti lo nesrečne posledice. Dočim jodru in občinstvu mu je plo- je imel biti najhujši ogenj, hoteč s tem odvrniti upornike potem, ko so zbežali iz barak, njjh namere. Uporniško pri čemer so stražnika pobili ^poveljstvo je o tem obvestila; na tla. j to pa se je samo "zgražalo j teri Pilatovčani. Kljub največ- nad barbarstvom" in započelo j jemu naporu požrtvovalnih ga- goče misliti. Metliškim gasilcem so prihiteli na pomoč tudi gasilci z Lokvice, a pri reševanju so pomagali seveda tudi domači gasilci iz Radatovičev in neka- Z NOBENO STRANKO NI BORAH ZADOVOLJEN Boise, Idaho. — Rep. sena^ torja Boraha so pretekli po- civilizirano kanonado. VSI AVTOMOBILI MORAJO jsilcev je ogenj, ki je viharno j vreme njegovo moč čedalje bolj BITI PREISKANI IU IlCOlCV/llC puuiv-uiw. V T 1 T • 1 je voznik sam, oče, zadobil si- skalo k njegovemu izrednemu nedeljek vprašali, kako je j Chi 0 I1L _ y ponede ' v •________---------n nvAovo vn i h I ° 7 _ cer znatne, toda ne nevarne emu. poškodbe po glavi, so pa tem več trpeli ostali potniki. Mrs. Schroif in Mrs. Prežel ste občutno ranjeni, zlasti po nogah, in ležite v Elmhurst bolnici Elmhurst, 111 njegovo mnenje o nrogramih, j, .ek opolnoči je potekel rok, •mnvali biti vsi ska in republikanska konvencija. Odgovoril pa je senator, RAZSTAVA CVETLIČNIH VRTOV i Chicago, 111. — Zanimiva 'da ne more izraziti svojega razstava, ki si io vredno'mnenja, češ, ako bi povedal Ra"vno tam je ogledati, se bo otvorila pri- [kar misli o teh platformah, tudi mali sinček, ki je moral jhodnjo soboto teden, 12. sept., ,bi ne bilo za tisk, biti operiran zaradi zadoblje-jv tukajšnjem (International nih notranjih poškodb in po Amphitheater. Na njej se bo-glavi. — Upamo, da bodo po- do namreč videle vseh vrst nesrečenci srečno preboleli po- 'cvetlice in rože iz vseh delov škodbe in jim želimo skoraj- .sveta, ki bodo nasajene v '/\ ]s- 11 QM f\ irr/]/\1nvtiVl «• V£l rl 1 O Q r» 1 T*l da niti najmanj ne misli na kak sporazum z Nemčijo, do- !§nje okrevanje. Čim so istočasno nekateri kro-l -o gi y Berlini zatrjevali, da je JOHNSON BO AGITIRAL ZA teden dni, do 20. septembra, okusno izdelanih gredicah in vrtovih. Razstava bo trajala ta sporazum že dosežen. Za to, da ne pride do ožje zveze z nazijsko Nemčijo, ima čehoslovaška vlada svoje vzro- ROOSEVELTA New York, N. Y. — Znani načelnik bivše NRA, general Johnson, se je izrazil, da bo do katerega so morali biti vsi avtomobili v tukajšnjem me stu preizkušeni. Dasi je bilo za to več mesecev časa in je bilo postavljenih v to svrho 18 postaj, od katerih jih je bilo šest odprtih tudi ponoči, je še vedno od 450,000 avto- Chicagi, stopnjevalo, uničil 19 zgradb in tako povzročil okoli 300.000 Din škode. Prizadeli pogorelci so bili zavarovani pri zavarovalnicah Rosija Fonsier, Zedinjeni, Vza-.! jemni in Slaviji in bo škoda po večini krita. Najprej pa bo preiskava morala ugotoviti vzrok te, v analih Bele Krajine izredno velike požarne katastrofe. Da bi ugotovil dejanski stan, se je metliški sreski načelnik g. Matija Kaki, ki te dni odhaja na vendar se je kmalu spet zavedel. Ko je videl, da gori strop, je poklical domačine, ki so s skupnimi napori pogasili ogenj, da se ni razširil na vse poslopje. Nezavestne otroke so z umetnim dihanjem obudili k zavesti. Strela je udarila v hišo skozi dimnik, razbila na strehi nekaj opeke, razdrla strop in štedilnik v Karbonijevem stanovanju, po razdejanju pa šinila po električni napeljavi v zemljo. -o- Smrtna kosa V Kostanjevici ob Krki je zadela kap Janka Petriča, mestnega župnika v Ljubljani pri sv. Petru. Šel je na obisk svojega sošolca župnika Jakoba Žusta, ki deluje v Cerkljah ob Krki, ko ga je dohitela smrt. Rojen je bil leta 1875 v vasi Vasica pri Cerkljah na Gorenjskem, v mašnika posvečen 1. 1898. Kaplanoval je v Škof j i Loki, potem v Zagorju ob Savi, odkoder je prišel v Ljubljano, kjer je deloval skoro celih 30 let. službeno mesto v mobilov, kar Jih je v ^ 100,000 nepreizk^e^ Ka- g ^ ^ ^ ^ zen za vožnjo s takim avtomo likvidi fe yg • napQ. DEKLE PREVARILA ROPARJE Lincoln, 111. — V noči med nedeljo in ponedeljkom so trije oboroženi banditi vdrli v ^_ neki tukajšnji nočni lokal, v j .. ,lo zaradi velikega obsega kata- katerem se je vršil ples. Neki čin, da ga je oddal svoji to- gtrofe skoraj nemogoče ugotovi-plesalec je pred njimi rešil ,varišici, ki ga je vtaknila v bilom je od $1 do ^lOO. Pod padajočim drevesom Pri regulacijskih delih Mure je bil zaposlen tudi delavec France Bezjak iz Murskega Središča. Pri podiranju drevesa je prišel pod padajoče drevo. Težko deblo ga je stisnilo k tlom, da so ga tam se nahajajoči delavci le s težavo in težko poškodovanega izvlekli izpod drevesa. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer je pa kmalu podle- til v Pilatovce, vendar pa je bi- gel Poškodbam. in bo otvorjena vsak dan od 11. dopoldne do 10:30 zvečer, svoj $1000 prstan na ta na- usta. ke. Predvsem ne mara pri svo-|a]v. Maribor, 13. avg. — Silno ivksje v hnblh' kmetje 8 tezav0 neurje je sinoči okrog 18. ure i*™0 12 leta v leto svoje pri" divjalo tudi nad Mariborom Plk? Pred požrešnimi ščetinci in okolico. Nevihto je sprem- iPred dnevi je gostilničar Janko ljalo zamolklo grmenje, stre- **eceI:j upihlV! . življenje veliki la je švigala iz oblakov na zemljo. V stanovanjsko hišo v Slomškovi ulici 22. na Pobrež-ju, ki je last upokojenega bančnega' uradnika Franca divji svinji, ki je vodila s seboj že odrastle mladiče. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeli. Stran 2 'AMERIK AN SKI SLOVEN EC Četrtek. 3. sentembra 1986 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za ccle leto .......................................$5.00 Za pol leta ..................................... 2.50 Za četrt leta ...................-..............— 1.50 Za Chicago, Kanado in E.vropo: Za cclo leto __________________________________$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___________________ For half a year .......$5.00 ______ 2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year __________________________________$6.00 For half a year ............................... 3.00 For three months ...........................1.75 Single copy _____________________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Pa imejte! Že nekaj stoletij trobijo med svet, da je katoliška cerkev coklja vsakega napredka. Zdaj se je to trobenje iz-premenilo v pravo tulenje in se obrnilo zoper krščanstvo sploh in zoper vsako vero. Ti trobentarji in tuliji so si naredili svet po svojem. Kakšen je ta svet zdaj že? Na tem novem in naprednem svetu delajo plinovske maske na Angleškem že za cucke . . Črna legija strelja črnce prav za špas . . Nemčija, Anglija, Francija, Rusija itd. itd. kopičijo mrzlično bombe, izdelujejo strupene pline, tekoče plamene, kali za razjedujoče bolezni za nov pohod slavospeva medsebojnega črtenja . . Španija je posuta z mrliči.. ateizem vcepljen že cuckom . . brezdelnost vsepovsod . . plače nikjer zadostne . . svoboda zadavljena v Rusiji, izgnana iz Nemčije, ubita v Mehiki . . jemlje slovo v Španiji, Franciji.. civilizacija teptana po nezaslišanih zločinih . . načelo: ti mene, ali jaz tebe. Ali hočete še nekaj več — napredka? Očividno, Ker tulenje je hujše in hujše od dne do dne. Kaj, ko bi bil do leta 1936 svet sledil navodilom katoliške cerkve? Ni in noče, pa ima, kar je naredil s svojim napredkom, in še več tako napredne robe hoče. Pa imejte. men, in bi Jugoslavijo mogla ogrožati le kaka zunanja sila, na kakršno očividno ekstremni Hrvatje upajo, a upajo brez upa zmage, ker bi prav od take zunanje sile ne dobili nikoli nobene narodne in absolutne svobode. Slovenci imajo pritožbe, ampak razen kakih skromnih elementov so za Jugoslavijo, saj ne rinejo skozi zid in dobro vejo, kaj jih čaka celo pri kaki resnični "slobodni" Hrvatski. Kaj bi sledilo in bi moralo slediti za vsakega politika tudi na Hrvaškem? Vsako prizadevanje za kako hrvaško državo je tratenje moči, i ništa više. Enako je tudi vsako zbiranje in moledovanje za denar v take brezupne svr-he. Ravno vidim, da so započeli s kolektami za "Hrvat-skoga Domobrana za Sjevernu Ameriku". Za vsem je za-di dr. Pavelič, ki je zdaj tu po milosti Italije. Pravijo, da je na Hrvaškem pomanjkanje. Kje ga ni? Ako je, bi vsak cent bil dobrodošel in bi koristil narodu, tako pa bodo kolekte koristile le tem ekstremnim elementom in podaljšale mešanje, da ne bo kmalu prišlo do kakega sporazumljeni a, ampak Jugoslavije ne bodo podrle. Obstoj Jugoslavije je zagotovljen, notranja uravnava pa odvisna v prvi vrsti od razsodnosti Hrvatov in njih politikov. Z glavo skozi zid ni dobra politika, kolekta pa je dobra za tiste, ki kolektirajo in za nikogar in ničesar drugega. Cmav in cveč Mary Jugg je napisala nekaj o evoluciji in Rev. Hugo Bren ji je malo odgovoril. Le mimogrede naj omenim, da vidim iz "Proletarca", da piše Mary Jugg pri Molekovi mizi, in ker sedita oba za eno in isto mizo, je povsem naravno, da reče tudi g. Molek to in ono in med vso družbo pride končno tudi Trunk. Pravi in piše g. Molek-Jugg: "Znani pater Hugo Bren piše v Ave Mariji, da ni treba verjeti v svetem pismu vsega, kar črke kažejo. Ni treba verjeti, da je Bog ustvaril svet in žive stvari kar direktno. To se je lahko zgodilo posredno z — evolucijo! Bog je ustvaril le seme. Ta je nova. Torej nič več Adama, nič več rebra Eve, vse to je bilo po Trunkovo le cmav! Kaj bodo katoliki zdaj verjeli ? Katoliki naj zdaj vprašajo patra Hugona, kaj je Bog naredil s semenom, ko je ustvaril človeka!" — Potrdim, da je kaj takega daleč — cmav, cmav na obe strani, namreč kakor g. MolekHugonovo evolucijo pojmuje, in cmav, kar on potem iz take cmav pojmovane evolucije izvaja. Pravzaprav pa je izvajanje vse — cveč, da ostanemo malo pri moji — koroščini. V dobi pred francosko revolucijo so ateistični bratci iz Pariza pošiljali ljudi navidezno v dveh skupinah na deželo med kmete in delavce, in v vaških gostilnah je ena skupina vero hudo napadala, druga skupina istih bratcev pa je vero — zagovarjala, ampak na tako zarukan in bedast način, da je pri takem "zagovoru" vzelo sapo celo malo težkim kmetavzarjem. To je bil vrlo prefrigano zasnovan — trick. Evo ga pri "Prosveti" in pri Moleku in Jug-gi, in vse za isto mizo. Cmav in cveč. SV. MISIJON V CANADI Hamilton, Ont., Canada Pred kratkim sem se obrnil za pojasnilo, če bi bilo mogoče dobiti slovenskega misijonarja semkaj v Canado in tudi dobil odgovor, in sicer v listu Amerikanski Slovenec. Ta odgovor je pfi tudi bral č. p. Bernard Ambrožič, OFM v Lemontu, Illinois, ki mi je kratko po tem pisal, da če še nimamo preskrbljenega misijonarja, da se nam on ponudi, kar smo z veseljem sprejeli in tako določili čas sv. misijona za 10. septembra in sicer se začne zvečer ob 7:30, konča pa v nedeljo 13. septembra zvečer ob 7:30. Svete maše s pridigo bodo v petek in soboto ob 9 uri in enako bodo tudi večernice s pridigo vse te dni. to je v četrtek, petek, soboto in nedeljo, ob 7:30 zvečer. Sv. misijon se vrši v poljski cerkvi, prvi blok od Sherman A*-e., proti vzhodu (East.) — Vabite se prav prijazno, vsi Slovenci in Hrvatje, kateri le morete, da se sv. misijona v velikem številu udeležite. — Sv. misijon bo vodil č. p. Bernard Ambrožič, slovenski misijonar iz Lemonta, Illinois v ?everni Ameriki. J. Vinčec -O- SUŠA TUDI NA ZAPADU Valley, Wash. Brala sem v listu, da bi g. urednik rad videl vsaki teden po en dopis iz vsake slovenske naselbine. Vedite, da nas je tukaj malo slovenskih rojakov in zato je med nami tudi tako malo novic, zlasti takih, ki bi zanimale slovensko javnost. Imamo pa precejšnjo sušo. Zadnji dež smo dobili 7. junija in teče sedaj že tretji mesec brez dežja. — Vročina je pritiskala na nas in živo srebro se je večkrat notegnilo v oplomeru do 90 in tudi do 100 stopinj, kar ie že precej, mar ne? — Pridelki, ali leti- Med Hrvati Dr. Mač^k kot politik ni ravno na glavo padel, dozdaj vsaj tudi ni1)il noben šarlatan. Ko je nastopil, je imel zoper Srbe pritožbe, to se razume, vsaj jih imajo še zdaj polne žaklje tudi Slovenci, in je govoril še o "brača Srbi", toraj govoril za neko spravo v okviru Jugoslavije. Ampak v politiki se prikažejo elementi, katerih niti najraz-sodnejši politik ne more popolnoma obvladati in se jim ukloni, ako hoče ostati v politični areni. Očividno je tudi dr. Maček podlegel vplivu — absolutnih in ekstremnih, in zdaj ne pozna več nobenih Srbov, naravno tudi, da nobenih Slovencev. Ti absolutni so pod vodstvom dr. Pave-liča zasnovali umor kralja Aleksandra. Vrabci na strehi pa čivkajo, da je bila Italija na umoru udeležena, ne toliko Ogrska, in so pozneje Ogrsko malo bolj trdo prijeli, ker ni kazalo, da se lotijo pravega krivca — Italije. To je javna tajnost. Aleksander je bil vrlo trmoglaven in na raku je hiral, da bi ne bil dolgo uzdržal. Kakor sem izvedel iz zelo zanesljivega vira, je zdaj obstoj Jugoslavije brezdvo- na, bo nekako srednja, zlasti kar se tiče poletnih pridelkov, medtem ko bodo jesenski pridelki bolj pičli. Paše za živino pa ni. — Pomikamo se že proti koncu augusta. Dnevi so še topli, noči so pa še hladnejše. Želimo samo, da bi nam Bog skoraj poslal potrebnega dežja in marsikatera rastlina bi si še opomogla. Kakor berem v raznih dopisih, je drugod, kar se tiče suše, še veliko slabše kot pri nas, pa tudi vročino imajo drugod hujšo in poleg tega mnogo požarov. — Skoraj bi bila pozabila omeniti, da smo tudi tukaj imeli požar. Ogenj je namreč uničil hišo Valentinu Malley, kateremu je zgorelo vse kar je v hiši in v kleti. Zato smo mu Slovenci napravili veselico, pri kateri je prišlo okrog $50.00 čistega, da bo imel za prvo pomoč. Omenjeni rojak je samski. Omenim še, da i*ada berem novice iz naselbin. So prav za-nimi dopisi, zlasti izpod peresa slovenskega duhovnika p. Aleksandra, ko je priobčeval pisemca z dežele. — Končam moj dopis, ker ni posebnih novic, ki bi zanimale. Ako se še kaj zgodi, bom že še napisala. — Pozdrav vsem bralcem in bralkam tega lista. Naročnica ROJAKINJA IZ CANONS-BURGA PIŠE Canonsburg, Pa. Cenjeni g. urednik. Ne mislite, da tukaj v Canonsburgu ni Dolenjcev. O, še precej nas je. Zato smo se pa odpravile, jaz podpisana in pa predsednica društva Kraljica Majni-ka št. 191, Mrs. Mary Koklič, okolu rojakov, da bi kaj nabrale za šmihelsko sirotišnico. Najin trud ni bil zaman in menim, da je vsak, ki je daroval, dal svoj dar za dobro stvar. Zato se darovalcem obe kar najlepše zahvalive in kli- čemo Bog plačaj. Novic je pri nas vedno dosti, katere pa poroča naš poročevalec, kar je popolnoma prav. Jaz poročam samo to, da imamo vsakovrstno zabave, kot piknike in ohceti. Pa tudi tista ptica, ki ji štorklja pravijo, se oglaša v naselbini. Tako je pred nedavnim priletela k družini John Terčelj, mlajši in jim prinesla sinka prvorojenca, katerega so z velikim veseljem sprejeli. Oba, mati in sinček sta zdrava. — Naše častitke. Kakor ste že brali, bomo imeli v ponedeljek 7. septembra slovesno otvoritev tukajšnjega Doma. O tem so že drugi poročali. Jaz pi-istavim samo še to, da ie Dom zares nekaj lepega za našo naselbino in stoji ravno v sredi naselbine. Poslopje je tako moderno vrejeno, da se marsikdo čudi. Le pridite od blizu in daleč pogledat kako bo ta lepa slavnost izpadla, pa se boste še vi z nami veselili našega napredka. Še nekaj moram zapisati in sicer moram vprašati, kje je tista bridgevilska zastopnica. Najbrže je šla kam prav daleč na počitnice, ali pa se ji je črnilo posušilo, ko je pa taka suša. Dolgo namreč zasledujem da bi našla v Ame-rikanskem Slovencu kak dopis od nje, pa ga ni in ga ni. Sicer me je že dvakrat pripravila do tega, da sem morala piti črno kavo, ker mi je mleko vzkipelo, ko sem brala njene dopise, ki .'so vselej tako zanimivi, da nisem pri tem nič mislila na mleko. Seveda, sem bila potem malo nejevoljna, pa ji to odpustim, samo naj se še kaj oglasi v Ameri-kanskem Slovencu. — Lep pozdrav naročnikom in čitate-ljem tega lista. Rose Krall DOLENJCI, ZDRAMITE SE IN POMAGAJTE KOLIKOR MORETE! Milwaukee, Wis. Takoj ko sem bral, da se je list "Amerikanski Slovenec," na prošnjo z Dolenjskega odločil da zavzame akcijo za zbiranje darov za Dolenjsko sirotišnico v Šmihelu, pri Novem mestu sem vedel, da bo to prav trd oreh. Smo pač vedno oblegani od vseh strani z raznimi kolekcijami in mnogi Slovenci širom Amerike pa žive, v številnih slučajih sami v potrebi in pomanjkanju. Vendar namen te akcije je tako plemenit in prošnje z naše prelepe Dolenjske tako redke, da ne bi smel nihče odkloniti, če le more kako utrpe-ti kako malo vsotico in če ima še kaj srca. Vse priznanje gre upravi lista "Amerikanskega Slovenca," za pogumen začetek tega zbiranja. Ker je določen čas za zbiranje zelo kratek, zato naj vsak, ki more stori takoj svojo dolžnost. Ko je urednik nas Dolenjce za našo "zaspanost" nekoliko pokrtačil, sem o zadevi spregovoril par besed r? "rijatelii /in takoj sem imel na roki $7.50 za sirotnišnico. Daj, pošlji ti mesto mene, daj, so mi rekli. To tudi s tem izpolnim. Želim in upam, da bo to našlo še mnogo posnemal-cev. Izkažimo se, da domovine in naših rojakov potreb v njej, še nismo pozabili. Nič se ne ve, če ne bo kdaj kdo izmed nas še iskal zavetja, v zavodu, za katerega se zbirajo zdaj prispevki dobrih src. Nam Mihvaučanom pravzaprav se ne sme preveč zameriti, ker se tako zaspano od-zivljamo ker, žal, smo iz Dolenjske tu prav na redko posejani, ampak kar nas je, smo pa še zmeraj fajn fantje in dekleta, če verjamete al' pa ne. Pozdrav vsem Dolenjcem in (vsem dobrim srcem, ki so in še bodo darovali za Dolenjsko sirotišnico. Milwauski Šmihelčan. -o- LOUIS L. DRAŠLER, PREDSEDNIK SLOVENSKEGA NARODNEGA DEMOKRATIČNEGA VOLILNEGA ODBORA Pod okriljem Narodnega Demokratičnega Volilnega Odbora (National Democratic Campaign Committee) so bili ustanovljeni posebni odbori za razne tujerodne skupine kot sekcije Demokratičnega Narodnega Odbora. James A. Farley, predsednik Narodnega Demokratičnega Odbora, potom tajnika tega odbora, Lawrence Wood Robert, Jr., naznanja, da je bil predsednikom Slovenskega Demokratičnega Volilnega Odbora imenovan g. Louis L. Drašler iz Clevelanda, Ohio G. Drašler, ki je še le 87 let star, je divizijski ravnatelj v departmentu za ceste države Ohio. On je tudi odbornik inženirskega društva "Professional Engineering Society" in clan raznih slovenskih organizacij. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani in ameriško inženirsko šolo iCase iSchool of Applied Science. Imena drugih odbornikov Slovenskega Demokratičnega Volilnega Odbora se objavijo kasneje. Slovenska sekcija ima svoj urad v glavnem lleadquarteru stranke v New Yorku v Hotelu Biltmore. (Naslov je: Democratic National Campaign Committee, Slovene Section.) Tudi v Chicagu je sličen urad, s g. Jerič-em na čelu, ki deluje za ozemlje držav Indiana, Illinois, Wisconsin, Iowa in Nebraska. Slovenska sekcija naproša zlasti predsednike vseh Demokratičnih klubov, da se pismeno čim prej priglasijo na new-jorški urad. --o- STRUP IZPILA Chicago, 111 — Nezavestno so iz njene sobe na 1649 Warren blvd. odpeljali v petek 20 letno Miss Mary Andrus v resnem stanju v okrajno bolnico. Dekle je izpila strup "vsled omamljenosti", kakor se je izrazila v pismu. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA '•DOGODKI4 med Slovenci po Ameriki MM Mr. Math Kremesec operiran Chicago, 111. — Slovenski mesar in grocerist Mr. Math Kremesec je bil v ponedeljek operiran v bolnišnici sv. Antona in je operacijo srečno prestal in se mu stanje že izboljšuje.., Dobremo našemu možu želimo, da se mu zdravje čimpreje povrne in da se zopet vrne zdrav h svoji družini. V zakon sta stopila te dni Miss Josephine Blatnik, slovensko dekle iz Springvalley, 111. z ženinom Mr. Frank Jurkovich i Z Chicage. Tovariši so bili nevestin brat in sestra. Svatba se je vršila pri nevestini materi, kjer so se sestali številni prijatelji in znanci ugledne Blatnikove družine, ki se je sedaj priselila iz Springvalley v Chicago. Mrs. Antonija Blatnik je obiskala te dni tudi našo pisarno in si ogledala našo tiskarno. Mlademu paru želimo mnogo sreče v zakonskem stanu! Nesreča rojakinje Medford, Ore. — Pred kratkim je bila težko poškodovana pri avtni nesreči rojakinja Mimi Kotnik, ki ie učiteljica na srednji šoli v Thomasu, W. Va. — Ko se je vračala v avtomobilu iz Californije, se je ta prevrnil in Dri tem si je Kotnikova zlomila desno roko. Vile rojenice Cleveland, O. — Vile rojenice so se oglasile zopet pri več družinah in jih obdarovale. Tako so bile na obisku pri družini Mr. \n Mrs. Viktor Turk in jih obdarovale z zalo hčerkico prvorojenko. — Pru zini Mr. in Mrs. Nich. Sekulič so pustile krepkega sinčka prvorojenca. — Enako so pri družini Mr. in Mrs. Jerry, Kavos pustile brhkega dečka. V večnost so odšli — V Tire Hill, Pa., je umrla v Ameriki rojena Slovenka, Marta Kraševec, v starosti 24. let. Zapušča očeta in brata. — V Clevelandu, O., je umrla Mary Gabrenja, rojena Faletič, v starosti 56 let. Doma je bila iz Srednje vasi na Primorskem. V Ameriki je bivala 23 let. Zapušča soproga I in štiri otroke. -o- Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!" 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. 2 S t« .S C > « © „ > JU 4> O Id £ C C ^ •S '2? O O ^ co i* O CO m "■n 5 S ce xgi -J- Ol - g 'rt p 3 8 « C ".2 rs —T « ® m i-sw rt O G .g 4) — i* •>-« O P C(1 "O o o C _ri £ TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (106) (Metropolitan Newspaper Servicb) Napisal: Edgar Rice Burroughs Dr. Jones se še ni bil pomiril od prestanega strahu, katerega je zavžil, ko so ga hili divji malikovalci vlekli k žarečemu smrtnemu stebru, zato je bil še ves razdražen in je silno trpko odgovarjal Tarzanu ter mu grozil: "Ti si Garettov sovražnik in mu ne privoščiš, da bi. se okoristil z bogastvom . . . ",. . . Sam gledaš za sebe, da bi ti pobral ono veliko dragocenost katero vsebuje žareči kamen in s tem se obogatili" — "Res, Garettov sovražnik sem, ker on Je lovilec sužnjev in krvo-ločnež in bogastvo bi ga napravilo še hujšega." —; "Kako naj ti jaz vse to verjamem?" je jezno odgovoril dr. Jones. "Garetto je moj delodajalec," je na- ' daljeval dr. Jones. "Dokler ga ne spoznam sam za nevrednega mu kaj zaupati, moram mu biti vdan služabnik." Ko je tako govoril, je imel vedno pripravljen samokres, da ustreli proti Tarzanu. Tedaj je pristopila Lady Beth in začela govoriti dr. Jerry Jonesu: Tarzan je po svetu poznan kot mož resnice in pravice." Toda Jerry tem besedam ni hotel verjeti in je ugovarjal: "Kako naj pa vemo, da je to Tarzan? Morda je kak goljuf." — Tarzan se je samo nasmehnil in rekel: "Zaobljubil sem se, da Garetta uničim. Upam pa tudi, da vas ne najdem v njegovi bližini." 'Četrtek. 3. septembra 1986 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3' POT DO AMERIŠKEGA DRŽAVLJANSTVA? Tu je 20. izmed vrste člankov o državljanstvu in naturalizaciji. Inozemec, ki se je po skrbnem premišljevanju odločil spremeniti svoje državljanstvo in postati ameriški državljan, je dostikrat v zadregi, kako to doseči. Postopanje je razmeroma enostavno; večinoma tujerodec more vse opravljati brez nikake pomoči s strani koga drugega. Oni, ki se jim zdi težavno, morejo dobivati informacije in pomoč s strani večerne šole ali kake socijalne organizacije v svoji sosedščini. Večinoma vsak tak nasvet je brezplačen. Prvo, kar treba storiti, je izjaviti namen, da hoče inozemec postati ameriški državljan oziroma, kakor se običajno pravi, vzeti 'prvi papir'. V to svrho služi posebna tiskovina (Form A-2213); ako ne zna kje dobiti tako tiskovino v bližnji okolici, more vedno pisati ponjo na "Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C." Vsak tujerodec ali tuje-i'odka, ki je osemnajst ali več let star, ki spada k "beli" ali "črni" rasi, ima pravico dobiti "prvi papir", ako je bil zakonito pripuščen v Združene države. Ako je tukaj nezakonito, ni vpravičen do naturalizacije. Prosilcu za prvi papir ni treba, da zna angleški; tudi če je nepismen, ima pravico dobiti prvi Papir. Ne prej kot dve leti in ne kasneje kot sedem let potem, ko je dobil "prvi papir" — ta velja ie sedem let — more kandidat za ameriško državljanstvo vložiti Prošnjo za drugi ali končni pa-Pir, ako je tedaj živel v Združenih državah pet let in šest mescev v istem okraju (county), kjer vlaga prošnjo. Tedaj se zahteva, da zna govoriti angleški da zna podpisati svoje ime; v "(ikifcUnih sodiščih zahtevajo, da zna tudi čitati angleški. To je trenutek, ko skupaj z dvema pričama, ki sta državljana, mora priti v naturalizacijski Ul*ad na izpit, da dokaže, da od- govarja vsem zahtevam zakona glede nastanjenosti, da je oseba dobrega moralnega značaja in da je "udan načelom Ustave Združenih držav in dobro naklonjen dobremu redu in sreči istih." Ako tekom petih let neposredno pred vložitvijo prošnje za drugi papir je prekinil nepretrganost svojega b van j a v Združenih državah za eno leto ali več let s tem, da je bil odsoten, on ne more vložiti prošnjo za naturalizacijo, marveč mora počakati, da mine pet let, odkar se je povrnil. Ako tekom predhodne petletne dobe je prekršil zakon na r^sen način, se ne bo smatral kot oseba dobrega moralnega značaja in zato se mu ne podeli državljanstvo. Komunisti in anarhisti ne morejo postati ameriški državljani. Isto sedaj velja tudi za osebe, ki radi vestnega nasprotstva proti vojni nočejo priseči, da so pripravljeni nositi orožje, ako bo treba, za obrambo Združenih držav. Ta so v glavnem poglavitna dejstva glede zakona in postopanja za naturalizacijo. Za bolj detaljne informacije naj se kandidat obrne na kako socijalno a-gencijo, šolo ali naj prečita kako zanesljivo knjižico o naturalizaciji. Postopanje je v glavnem isto za moške in ženske. Kdor je poročen z ameriškim državljanom ali državljanko, ima nekatere olajšave in take imajo tudi nekatere druge skupine. Visoke pristojbine, ki so bile nekoliko let v veljavi, so bile sedaj znižane, za povprečno osebo sedaj stane deset dolarjev vse postopanje za naturalizacijo. V nekaterih slučajih stane še manj. Ali je zares tako težka pot do državljanstva? Večinoma ljudje ne mislijo tako. Pa tudi če bi bilo res tako, vse težave naj ne odvračajo človeka, ki je prepričan, da je naturalizacija najboljša stvar za njega in za bodočnost njegovih otrok in ki se v duhu čuti sebe za Amerikanca in hoče tudi formalno to biti. AEROPLANSKI MOTORJI ZA VOJAŠTVO CELINE SE ODMIKAJO Vzorci ogromnih aeroplanskih motorjev, ciklonskega tipa, kakoršnih je 150 kupil zračni armadni kor za nekaj več kot $1,327,190. Na teh motorjih so delali poskušnje skozi deset let in so močni tako, da takoj ob pričetku poleta razvijejo tisoč konjskih sil. KAJ SE SLISI PO SVETU? 32> i V. DIPLOMATINJA FODALA RESIGNACIJO Rapid City, S. D. — Predsednik Roosevelt je preteklo nedeljo objavil, da je Mrs. Ruth B. Owen-RohSe, ki je, opravljala službo ameriškega poslaništva na Danskem, podala re-signacijo na svoje mesto. V tozadevni brzojavki je naglašala, da je nagib za ta korak le ta, da bo kot privatna državljanka lažje aktivno sodelovala pri kampanji za ponovno izvolitev Roosevelta. Predsednik je re-signacijo sprejel. STOLETNICA KOLERE V RIBNICI Letos poteka sto let, ko je v Ribnici razsajala strahotna šiba božja. Dne 11. julija 1836 je zanesel neki Matija Kump iz Po-ijanic h. š. 11 na Kočevskem v ftibneo kolero. Iz Ljubljane grede je prenočil v Ribnici h. š. 86 "pri Slemencu". Drugi dan je hotel nadaljevati pot proti domu, pa je v Hrovači h. št. '29 obležal in umrl za kolero dne 12. Julija 1836. Takoj naslednji dan, k3. julija je že umrl za kolero Slemenčev sin Jakob Cešarek, Samski krojač. Sploh je bila ta hiša najbolj prizadeta, ker je v Iji pomrlo sedem ljudi: stari °ee Jože, dne 20. julija, mladi Gospodar Jože, dne 21. julija, toluda gospodinja, dne 24. julija, °nienjoni krojač, dve dekli in gostija; prvih šest v desetih dneh, zadnja pa teden pozne-•le. tako da je v hiši ostala živa sanio stara mati Ana Cešarek, r°j. Kostanjevec in njen sin 33 'etni France, ki je takrat bival P]'i svoji sorodnici v Benetkah 1)1 ga morilka ni mogla doseči. Pozneje je kot edini preostalec Prevzel gospodarstvo in je bil 0,jenem vodja pisarne pri okrož-llGm sodišču v ribniškem gradu, ^elo veljaven in izobražen mož. •if-'gova oljnata slika še sedaj v Slemenčevi hiši in priča j* grozotnem smrtnem letu. Ko-e,'a se je hitro širila in dosegla višek dne 29. julija 1836, 0 je ta dan umrlo 16 ljudi. , v dobrih dveh mesecih je po-/'ala morilka 251 prebivalcev * ribniške župnije, med njimi '»Takega graščaka Friderika l^deža dne 1. avgusta in vpo- onega župnika iz Dolenje vasi 1\T *uartinu Kagnusa dne 3. av-ker je užival pokoj v Rib-l mrlo jih je v trgu Rib- nici 114, v'Hrovači 11, Goriči vasi 25, Sušju 6, Otavicah 12, na Bregu 11, v Lazih 15, na Jur-jevici 7, v Bukovici 1, Gorenji vasi 9, Danah 10, Brezah 6, Ma-košah 1, Nemški vasi 12, Žlebi-ču 3, Sajevcu 1, Slatniku 4, Kotu 1, Lipovcu 2. Pojavljala se je v posameznih krajih, kakor sem jih po vrsti navedel, ter obiskala vse vasi in selišča v župniji, razen Zapuž in Zadolja, ki sta oddaljeni in skoro ločeni od ostalih bivališč. To leto so službovali v Ribnici štirje duhovniki: dekan Janez Ev. Traven, znani pisatelj in komponist, izrazit janzenist, ter kaplani Matija Vidic, France Kozoglav in Jakob Filip Finž-gar. Delovati so morali neumorno, ker so bili bolniki po večini vsi prevideni, in sicer ' je bilo previdenih popolnoma, to je tudi s sv. popotnico, 190, samo ma-ziljenih 21, ostali so bili otroci, ki še niso prejemali sv. zakramentov, in samo štirje odrastli so umrli neprevideni, ker jih je smrt prenaglo pobrala, da ni mogel duhovnik do njih. Previ-devati je moral posebno mnogo kaplan Finžgar, ki je pokopaval samo dvakrat, dočim je pokopal kaplan Kozoglav 108, kaplan Vidic 129, dekan Traven pa 6 mrličev; semintja je moral priti na pomoč tudi dolenjevaški kaplan Janez Cimbas, ki jih je pokopal šest. V drugi poloviri mesesa avgusta jo začela kolera pojenjavati in so bili meseca septembra le še posamični primeri smrti. Dne 18. oktobra 1836 se je pripetil zadnji smrtni primer in sicer, v Sušju h. št. 25. Ljudje so se oddahnili od prestanega strahu. V spomin in zahvalo so Rib- IZSILJEVALCI NA DELU Los Angeles, Cal. — Demokratski narodni odbornik iz Arizone, W. G. Bowman, je zadnje dni prejel več pisem, v katerih se zahteva od njega odkupnina $50,000 in se obenem grozi s smrtjo njemu in njegovi ženi ter njunemu ma-emu otroku. Zadevo je prijavil federalnim oblastem, ki vodijo preiskavo, dočim je družina pod posebno stražo. ZDIVJANI MEDVED SE UJEL V DVIGALU Tacoma, Wash. — Pri trans-portaciji po mestu je neki medved pretekli petek ušel iz kletke, v kateri se je vozil na truku, in jo odkorakal v najbolj prometni del mesta. Pešci so se seveda s kričanjem in v paniki poskrili pred njim, dočim so čuvaji, v katerih varstvu je bila žival, streljali nanj in ga ranili. To pa ničani tega leta postavili kapelo sv. Roka, priprošnjika zoper kužne bolezni, ki še danes koncem trga ob cesti proti Sajevcu spominja na hudo leto. Vsa dolina pa še danes praznuje god sv. Roka kot zaobljubljen so-praznik. je medveda razjarilo in pričel je divjati. Končno je zdirjal skozi vrata v neki hotel, tam pa je zapazil odprto dvigalo in ga bržkone zamenjal za svojo kletko ter se zatekel vanj. Operator se je ravno še pravočasno umaknil, na kar je policija skozi omrežje ustrelila žival. DELAVEC S HITRIMI PRSTI Chicago, 111. — Zanimiv strojepisni letni kontest se je vršil pretekli torek v tukajšnjem Sherman hotelu, katerega se je udeležilo več oseb iz raznih ameriških mest. Pred gledalci, katerih je bilo v dvorani kakih 500, so prsti tekmovalcev z bliskovito naglico švigali po tipkah. Po eno uro trajajočem kontestu je bil proglašen zmagovalcem 33 Jetni Albert Tangora iz New Yorka, ki je napisal povprečno 135 besed na minuto. Tangora je odnesel prvo mesto že tudi lani pri .podobnem kontestu in štirikrat v prejšnjem desetletju. Drugi zmagovalec, 29 letni črnec C. W. Peters iz Washingtona, D. C., je zaostal samo za dve besedi na minuto za svojim tekmecem. -o- KONEC ODPRAVE NA MOUNT EVEREST V Plymouth je dospel vodja letošnje angleške ekspedicije na Mount Everest Hugh Rutt-ledge. Časnikarjem je izjavil, da ne bo nikoli več poskušal priti na vrh najvišje gore sveta. S svojimi 51 leti je že prestar za takšne ture. V ostalem je dejal: "Videli smo Mount Everest v njegovem najslabšem stanju. Dosegli smo višino 20.000 pedi, pa nismo mel nobene šanse, kajti monsum je začel divjati prej nego kdaj v preteklosti." Rutt-ledge je pa vendar prepričan, da bo gora nekoč "padla". Težav za dovoljenje za novo ekspedici-jo v bodočnosti baje ne bo več. Tibetska vlada ne bo več delala ovir z razlogi verskega značaja. ŽENSKE NIČEMUR NE PRIZANESO Naslov je sicer hud, a ne tako, da bi ga bilo treba zameriti. Tisto, čemur ženske niso prizanesle, so bile velike letošnje konjske dirke v Parizu, ki pomenijo za ves modni in denarni svet največji dogodek v sezoni. To priliko, pri kateri se zbere deset in desettisoč ljudi iz vodilnih denarnih in političnih krogov, so porabile francoske borilke za ženske pravice, da so demonstrirale in zahtevale žensko volilno pravico. Uprizorile so — namesto dirke s konji — dirko s plakati, ki zahtevajo volilno pravico. Vzbudile so za trenutek prav toliko pozornosti kakor konji in jezdeci. NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtim srcem naznanjam vsem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je, previden s sv. zakramenti, za vedno preminul moj ljubi soprog, BREZPLAČNA PREDSTAVA m ■ 4>< .i'« . Prebivalstvo v Naselju angleške trdnjave Gibraltar si lahko ogleduje vojno, ne da bi 'bilo v kaki nevarnosti. Slika jih kaže, ko s streh opazujejo I artilerijske boje v sosednji Španiji. MATT FLAJNIK dne 7. avg. 1936 v Douglas, Arizona.' Pokojni je bil rojen dne 24. julija 1870 v Hrastu, fara Vinica na Dolenjskem. V Ameriki je živel 44 let. Njegov pogreb se vršil po cerkvenem katoliškem obredu iz hiše žalosti v 'cerkev Matere Božje čistega spočetja in potem na Calvary po-| kopališče v Douglas, Ariz. Posebej sem dolžna se zahvaliti veleč. g. župnik B. Healy za lepo opravljene cerkvene obrede, kakor tudi za njegove obiske ob času pokojnikove bolezni, ko ste mu prinašali dušne tolažbe in sv. zakramente in sv. zadnjo popotnico. Zahvaliti se moram' društvu Kolumbovih vitezov, kateri so ga spremili na pokopališče in obenem bili tudi nosilci. Končna hvala vsem, kateri ste ga spremili na pokopališče in kdorkoli je kaj storil v teh dnevih moje žalosti, bodisi za pokojnika, ali za mene. Hvala vam iskrena. Globoko žalujoča soproga Barbara Flajnik Douglas, Ariz. 27. avg. 1936. Na zemljevidu naše zemlje je vsakdo lahko opazil, kako čudno se sklada obrežje na obeh straneh Atlantskega oceana. Tamkaj, kjer obrežje Južne A-merike moli iz celine v morje, vidiš na drugi strani v Afriki v celini veliko vboklino. Prav tako vidiš tnekaj podobnega' v Severnem Atlantskem- morju, čeprav tukaj veliki otoki Gron-landija. Nova Fundlandija, Islandska in Anglija jasnost tega zemljepisnega dejstva nekoliko motijo. To zanimivost je raziskovalec Wegener, ko je snoval temelje svoji teoriji, da se celine premikajo. Dejal je, da je zemeljska skorja sestavljena v glavnem iz težkih skalnatih plasti. Na tej podlagi plavajo kakor orjaške ledene plošče na vodi, tudi celine, ki so sestavljene iz razmeroma lažjih vrst kamenja. Seveda si pojma "plavati" ne smemo tolmačiti v navadnem pomenu besede, ker je spodnja plast v resnici trdno telo, ki pa ima z oziroma na orjaške obsežnosti naše zemlje nekaj lastnosti, kakršne lahko opažamo tudi pri tekočinah, ki so bolj goste. Dno svetovnih morij je površina spodnjih plasti. Iz globo-čine kakih 200 m se dvigajo celinske grude, katere pa so pod vplivom vulkanskih in drugih sil raztrgane, se druga v drugo zadevajo, ali pa druga drugi odmikajo. Kajpada se vse to dogaja neskončno počasi. To drzno Wegenerjevo hipotezo so nekateri znanstveniki sprejeli, drugi so jo pa odklanjali. Ker pa se vprašanje, ali se celine res premikajo, zadeva ob različne panoge znanosti, zato so se tega vprašanja lotili tudi znanstveniki vseh vrst. Geofiziki na primer potrjujejo, da ima zemeljska skorja elastične lastnosti. Aparati, ki zaznamujejo potrese, dokazujejo, da ima zemeljska skorja dvojno gosto-bo in da je dno oceana sestavljeno iz drugačnih snovi, kakor so glavna gmota celin. Geologi dokazujejo, da je zahodna Afrika geološko popolnoma taka, kakor vzhodni del Južne Amerike. Šele teorija o premikanju celin nam lahko razloži, zakaj se nekatera pogorja zahodne Evrope ob Atlantskem oceanu nehajo ter se nato nenadno zopet nadaljujejo v Gronlandiji in v Ameriki, kjer gorovje takoj strmo vstaja iz morja. Ta teorija nam tudi razlaga, kako so nastala nekatera velika gorovja. V pradavnih časih se je ameriška celina odtrgala od evropsko-azijske-afri-ške celote ter se začela odmikati proti zahodu. Sprednji, torej zahodni rob se je pri tem vzbočil v nekak val, iz katerega je nastalo pogorje Kordiljer. Spred- nja Indija je bila nekoč del A'-frike, nekako tam, kjer danes samuje otok Madagaskar. Ta del celine se je počasi odmikal proti severovzhodu, zadel na južni rob Azije, se zadri vanj in ga tako rekoč tudi prejezdil, iz česar je nastalo srednjeazijsko višavje in Himalajsko gorovje. i, Mnogo dejstev bi dokazovalo, da so celine, katere so danes ločene po oceanih, nekoč bila enotna strnjena celia. Vse to pa sO le tako imenovani "indiciji" ter obenem resni in stvarni dokazi, da je to mnenje pravilno. Objektiven dokaz bi moglo ugotoviti le dejstvo, da se celine še danes premikajo. Toda to je naloga moderne znanosti, ki se imenuje geodezija. Vprašanje, ali se dve zemeljski točki med seboj zbližujeta ali oddaljujeta, je tako važno za vse naše nazi-ranje o zemlji, da že več let, več kakor 70 opazovalnic po vsem svetu natančno meri oddaljenost posameznih mest med seboj. Moderni astronomski aparati so tako popolni, da moreš s pomočjo zvezdam do 25 cm natančno premeriti razdaljo med Ljubljano in Honolulu jem ali Berlinom in Madagaskarjem. S pomočjo dveh posebno za to izdelanih daljnogledov zvezdarne opazujejo naglico, s katero se kaka zvezda navidez premika po našem nebesu. V ta daljnogled je vdelana avtomatična pisalna naprava, katera na papirju avtomatično zaznamuje premikanje daljnogleda ter to premikanje brezžično oddaja po svetu. Ko je tako opravljeno pravo merjenje, začno kdove koliko metrov dolge trakove tako popisanega papirja pregledovati pod močnim povečalnim steklom. Kar ugotove pri tem pregledovanju, narišejo v debele folijante, katere potem pošiljajo v Pariz, kjer je središče mednarodnih merilnih naprav. Tukaj se Obirajo uspehi tozadevnih študij iz vsega sveta. Iz razlik, ki se tukaj pokažejo pri opazovanju zvezda, pri oddajanju brezžičnih signalov in pri zaznamovanju časa, nato lahko zračunajo, kje prav za prav posamezni opazovalni kraji stojijo. To orjaško znanstveno delo pa potrebuje še mnogo let, preden bo končano. Toda že sedaj so ugotovili, da se je razdalja med Washingto-nom in Parizom povečala, in sicer v 13. letih za 4.16 m. Iz tega sledi, da sta Washington in Pariz vsako leto za 32 cm bolj narazen. Iz tega pa tudi sledi, da se ameriška celina tudi dandanes sicer počasi, vendar pa nedvomno odmika od evropsko-azijske gmote. Ob času Krištofa Kolumba je Amerika bila Evropi kakih 140 metrov bliže kakor je danes. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.55.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Za $23.00....................1000 Din Lire: Za $ 4.65.................... 50 lir Za $ 9.00....................100 lir Za $43.00.......v...........500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W preden ležemo spat. O števil posameznih obedov in njih se stavi za bolnike na želodcu more odločati le zdravnik. -o- PAR ZDRAVNIŠKIH Polna čajna žlička kakšnega rastlinskega praška drži pri' bližno poldrug gr tega praška; Soli v isti množini tehtajo skoraj dvakrat toliko, torej 3 gr. * > Novorojenci so imuni za ošpi' ce in samo novorojenci takšni mater, ki same nikoli niso imele ošpic, utegnejo, kakor vse kaŽCi oboleti za to boleznijo. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena f\f\ in stane samo: $ ^ ■ U (J Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,