Posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO ZARJE jo v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstropje. — Uradne me za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vraGajo. Nefrankirana pisma se ne : : ; sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po poBti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10-40, polletna K 5-20, četrtletna K 2-60, mesečna K — 60; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14-—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. „ ZARJA" izliaja v Ljubljani vsako wedravljajmo se na praznovi mje 1. mejnika! Sodrugi in sodružice! Petindvajsetič, odkar se je bila ustanovila v Parizu nova internacionala, se bo zbiral letos 1. majnika proletariat po vseli delih sveta. Zahteve, ki jih je bila upostavila pred petindvajsetimi leti socialna demokracija, predsta-viteljica mednarodno organiziranega proletariata. se niso še uresničile. Ali na pravem potu Smo, da izsilimo od vladajočih slojev izpolnitev teh zahtev. Mednarodno organizirani proletariat ne prosi milosti, ker spoštuje sam sebe previsoko, temveč zahteva, da velja za njegove zahteve enako merilo kakor za zahteve, pravzaprav želje, posedujočih stanov. Posedujoči stanovi zahtevajo od vlade leto za letom močnejšo obrambo svoje posesti. Vlada je poslušna, in kupuje z denarjem ljudstva topove in puške, dridnote in torpede, zbira vsako leto več ljudskih sinov v svoji armadi, zapira mladeničem in možem pot iz »domovine«, kjer so obsojeni na stradanje, in vse le za to. da olajša brezskrbno življenje posestnikov zemlje, rudnikov tovarn, čc pa zahtevajo proletarci obrambo svojega zdravja in življenja — edinega blaga, ki ga imajo — tedaj se obotavlja vlada leta in leta, preden le prizna upravičenost take zahteve, in potem zavlačuje to, kar je priznala za upravičeno, tako dolgo, da mine potrpežljivost tudi najponižejšega. Saj gre samo za tiste, ki žive ocf* dela svojih rok. ki nimajo denarja, da bi si kupovali redove in naslove. In kadarkoli je treba oslepariti ljudstvo. dobi vlada zveste pomočnike — seveda proti dobri nagradi. To so zastopniki meščanska* onega sitega meščanstva, ki poje ob vsaki Priliki hozano delavskim izkoriščevalcem in ki Pljuje ob vsaki priliki na izkoriščano delavstvo, ulobok prepad zeva med nami in njimi, in prav 3e tako. A mi ne bomo gradili mostu . . . x:, Pe*avec, delavka sta po mnenju vladajo-, , In Posedujočih stanov ustvarjena edinole V da s svojimi rokami kopljeta bogastvo zanje. Ce zaslužita toliko, da sta vsak dati sita, da imata obleke za silo, potem sta dobila do-velj za delo, ki traja po mnogih obratih še po dvanajst, enaist ur na dan. Časa za zadosten počitek ni, kaj šele za pošteno razvedrilo. Proletarec naj si išče razvedrila in okrepčila po v,1, !a,ko hočejo sedanji mogotci, da ga •‘izje izkoriščajo. Mednarodni proletariat ne sme -— če hoče sam sebi debro — odnehati niti za pičico od svoje zahteve po osemurnem delavniku. Ves boj proletariata — boj za gospodarsko osvoboditev, za politično zvobodo, za enakost pravice — je v svojih končnih ciljih kulturni boj. In prav zato ima proletariat tako strupene sovražnike v vrstah črne reakcije, v mednarodnem klerikalizmu, ki zvesto pomaga kapitalistom in vladam pri njihovem zatiranju proletariata. Besnih, močnih sovražnikov ima mednarodni proletariat dovelj, zato pa je treba boli kakor kdaj poprej, da utrdimo našo solidarnost. Sodrugi in sodružice! Kjerkoli bodo po Slovenskem 1. maia shodi slovenskega prole- tariata, zbranega v mednarodni socialni demokraciji, povsod tam je Vaša dolžnost, da prihitite na te shode v kar največjem številu. 1. maja bomo demonstrirali za naše velike zahteve, ki naj privedejo ljudstvo iz bede in skrbi v lepšo bodočnost: Demonstrirali bomo za osemurni delovnik, za uzakonitev delavskega varstva, za socialno politične zahteve. Obenem pa bomo demonstrirali proti militarizmu, ki najbolj razjeda ljudsko silo. Delavci! Delavke! 1. maja vsi na noge. da dostojno proslavimo praznik mednarodnega proletariata! Kako je lep vojaški stan ... 45 let in 9 mesecev ieče za prekrokano noč! Iz Celovca nam je pravkar došla vest, tako grozna in pretresljiva, da bi jo smatrali za neverjetno, če ne bi prihajala od popolnoma verjetne strani. Poročilo, ki mu nimamo ničesar dostaviti, se glasi: V Celovcu, 17. aprila 1914. Cenjeno uredništvo »Zarje«! Nad dve leti je že, odkar živini erarično življenje in že sem mislil, da mi ne bo treba prijeti za pero, da se oglasim, v javnosti. Pričakoval sem, da se oglasi kdo drugi: ali ker se to ni zgodilo, smatram za svojo dolžnost, da stopim iz dosedanje rezerve in informiram javnost o dogodku, ki je nad vse žalosten, in ki je vreden, da se z njim bavijo tudi psihiatri. Kakor znano, so tu nastanjeni trije bataljoni 17. pešpolka, čigar 6. stotniji zapoveduje stotnik, ki je že davno zaslužil modro polo. Po vseh njegovih dosedanjih delih in uspehih sodeč, smatra ta poveljnik za svojo življensko nalogo, da njemu podrejeno moštvo za vsako malenkost zapira in mu sploh jemlje vsako veselje do službovanja, ne glede na to, da mu je v največje veselje, če more vzeti vojaku še tisto trohico prostosti, ki jo uživa avstrijski vojak. Kaj čuda, da je ta stotniia najslabše kvalificirana in da tudi njen poveljnik ne uživa najboljših simpatij pri svojih stanovskih tovariših. Nekega dne se je prijavilo več mož 6. stotnije k raportu s prošnjo za dopust čez mirozov (čez 9. zvečer). Kdor le količkaj pozna razmere, ta ve. da so take prošnje na dnevnem redu in da jih uvidevni poveljniki po možnosti in razmeram primerno tudi uvažujejo. Naj se sodi o takem izostajanju kakor že hoče, toliko je gotovo, da ima tudi navaden vojak pravico do razvedrila po enoličnem življenju, da po-seti gledališče, koncerte in druge zabave. Ali je bila v tem slučaju prošnja vojakov opravičena ali ne, tega ne preiskujemo — stotnik jo je kratkomalo odbil, po svoji stari navadi seveda primerno okinčano z dehtečimi cvetkami, ki jih pozna le vojaška terminologija. Od službujočega podčastnika predloženih dopustnih dovolil stotnik ni podpisal, temveč jih je raztrgal Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i c h t e r, (Dalje.) XXIII. Drugega jutra se je najpreje ustavil v kavarni in prečitavši v naglici časniška poročila o včerajšnjih demonstracijah, o napadih policije in vojaščine, zoper katere so se pritoževali listi, je zapazil razglas, kateri je poživljal za popoldne vsedijaški shod v tehniki. Osupnil je. V glavo mu je šinila misel, zakaj sam ni baš na tak način sklical shoda narodnih delavcev? In to vprašanje si je stavil i pozneje v pisarni, ko mu je doktor Kavka pripovedoval o shodu mestnih starešin. »Sicer pa, kolega, vi se morate te demonstracije na vsak način nekako zorganizirati. To bi se moralo trdno in krepko vzeti v roke!« Kavka se v tem času že ni več pečal z mislijo, da bi bil voditelj napredne stranke. V tem so ga bili izvolili v mestni zbor, nadejal se Je tudi mladočeškega mandata, in te okoliščine so ga odvrnile od prejšnjih nakan. Spoznal je pa tudi kmalu, da se naprednjaška stranka čim dalje bolj razblinja v nekako meglenost. O demonstracijah je sedaj govori! zelo navdušeno in glasno — »videti je, da vendar še v narodu dremlje stara husitska moč.« Mikyška je odgovoril, da je i on že mislil na reorganizacijo in da sploh, kakor on opaža, :Visi nekaj takega v zraku. »Saj veste, doktore, da se za kulisami deluje z vsemi silami.« Sam je opoldne stopil domov in se zelo zaupno razgovarjal z dvajsetletnim sinom svo-1e gospodinje, vročekrvnim trgovskim prista- vom, navdušenim svojim čestilcem. Mikyška mu je izročil neki seznam rekoč: »Skratka, najbolje je, prijatelj, če prevzamete kako ulico. Torej, dobro opravite!« Potem je zopet odhitel v pisarno, odkjer je ob štirih potem pregledoval nov sprevod dijakov skozi okno. Ljudje so se pridruževali, sprevod je naraščal v nepregledno morje, valeče se po ulici. Mikyški je zastajala sapa. In roke kakor da bi se mu hotele dvigniti. Spomni! se je Omladine, tedanjih demonstracij. Spomnil se je in si dejal v mislih: Kaj je bilo vse to napram sedanji razburjenosti? Pozneje je hitel na Vinograde v restavracijo, v kateri, kakor je bil določil, naj bi se vršilo zborovanje. Toda na Vdclavskem trgu ga je potegnila med se množica ljudi, valečih se prepevajoč in vriskajoč proti Jungmanno-vemu spomeniku in Narodnemu gledišču. Množica ga je vlekla za seboj in na ustnicah mu je viselo vprašanje: »Kaj se pripravlja — kaj slavnega prihaja? Ali bodo Nemci še provocirali, ali bodo še hoteli razbijati črepinje, še požigati hiše in se naslajati z nasilniško ošabnostjo? Ali jim ne mineva poželjenje že sedaj, ali rte prihaja odločilni dan, da pokažemo, kaj smo?« In zopet se je spomnil shoda, ki ga je sklical. Množice, petje, vrisk ... vse to ga je prevzemalo, prihajalo mu je na misel, da bi tu, sredi ljudstva vzkliknil in povedal tisto, kar je imel na srcu, da bi tu... tu takoj sc moralo začeti z nečim, baš v tem navdušenju, v tem vrisku. Premagajoč se je prodrl po postranskih ulicah naglo proti Vinogradom. s tisto znano gesto, ki imponira le brezpogojnemu oboževalcu maheverskih vojskovodij. Nesreča pa je hotela, da je baš tisti večer izostalo več mož 6. stotnije preko 9. zvečer. Nekateri so se vrnili že v noči. drugi pa šele proti jutru; seveda vsi močno vinjeni, kakor je v takih slučajih pač že navada. Tudi te vrste slučaji so pri vseh krdelih na dnevnem redu in pametni poveljniki jih skušajo odpraviti ali vsaj omejiti s primerno vzgojo in poukom, v kar jim daje vsa sredstva na razpolago služ-bovnik. Prekoračenje »retraite« se smatra povsod za navaden prestopek zoper disciplino in ga kaznujejo vsi poveljniki v lastnem delokrogu, prvikrat s kasarniškim zaporom, v ponovnem slučaju pa z navadnim zaporom in potem stop-nujoč s krajšim ali daljšim strogim zaporom. Uvidevnejši poveljniki, ki ne opravljajo svoje službe samo mehanično, marveč se skušajo poglobiti v vojakovo čuvstvovanje. se v prvem slučaju poslužijo samo ukora z dobrohotnim opominom, in uporabijo šele potem, ako je vse njihovo prizadevanje brezuspešno, strožje kazni. Visoko število kazni je slabo znamenje za disciplino pri krdelu in po tem barometru se presoja tudi zmožnost podrejenih poveljnikov krdel. Poveljnik 6.. stotnije pa se je hotel izkazati z neprimerno strogostjo, katere uspeh pa je bil ravno nasproten. Tudi vojaška pedagogika ima svoja pravila in če hoče poveljnik, da bo njegov oddelek »stranmi«, se že mora ozirati na ta pravila, četudi se morda upirajo njegovi erarični notranjosti. Ko so se vrnili vojaki, so jih takoj razorožili, jih vtaknili v preventivni zapor, stotnik je pa napisal dolgovezno ovadbo na garnizijsko sodišče zaradi odpovedi pokorščine, punta v njegovem oddelku, hujskanja k uporu itd. Človek z normalnimi možgani bi mislil, da bo vojaško sodišče, uvidevši, da manjka vsak stvaren pogoj, iz katerega bi se sklepalo na v ovadbi navedena zločinstva, poslalo ovadbo na višje poveljstvo z diskretno pripombo, da riba pri glavi smrdi, stotnika pa opozorilo na tiste določbe službovnika, ki mu dajejo pravico do disciplinarnega kaznovanja. V najslabšem slučaju bi pričakovali, da bo sodišče uvedlo temeljito preiskavo, poiskalo glavnega krivca in dognalo, če gre res za dogovorjeno stvar, končno pa upoštevalo tudi učinek zavžitega alkohola. Ali tako modernizirani pri nas še nismo, pa bi bilo tudi zoper vse tradicije komisnega birokracija, ki pozna, seveda le na papirju, vedno Je naprej! nikdar pa ne nazaj!, pa če bi bilo to še tako umestno in koristno. Garnizijsko sodišče je sodilo in izreklo sodbo, spričo katere odrevenc človeku možgani in mu zastane kri po žilah! Drakonska sodba se glasi: Četovodja 4 leta trdnjavske ieče; desetnik 4 leta trdnjavske ieče; poddesetnik 3 leta trd« niavske ieče; 17 pešcev vsak 2 leti in 1 novinec 9 mesecev težke ieče: skupaj torej 4 5 Igt in 9 mesecev ječe! in ker bo moral vsak posameznik, kadar prestane kazen, odslužiti toliko let, kolikor znaša njegov zapor, sc zviša skupna kazen na 93 let! Strašna kazen, nepojmljiva kazen za ene prekrokano noč! Triindevetdeset let za stor-jeno dejanje v pijanosti, ki bi ga vsak frekven-tant prvega letnika kadetne šole označil za navaden disciplinarni prestopek! 93 let! Zdi se, da je sodišče seštevalo, kakor sešteva branjevec v svoji »štraci«, ali kakor prešteva mesar drobnico, ko jo žene pod noži 93 let! Ali ti ne zastane, črnožolti patriot, kri v žilah ob pogledu na ta prekrasni spomenik v terezijanske raševino odrete boginje pravice!* Degradacija šarž se je izvršila na doslej nenavaden način ob navzočnosti vsega moštva na dvorišču vojašnice. Po vsakem odrezu zvezde je bataljonski trobentač zatrobil in menda ravno tolikrat se je tudi zasmehljal stotnik 6. stotnije, ki se je pa v tem trenotku že zavedal dalekosežnosti svojega čina in gotovo tudi svoje — zapečatene usode! O dogodku varujejo njflstrožjo molčečnost kar je pač najboljši dokaz, da je prizadetim či* niteljem zadeva silno neprijetna Četudi smo pri nas v Avstriji že vsega vajeni, ie pa to, kar sledi, edino svoje vrste v povestnici avstrijskega militarizma. Na višji ukaz je sledilo povelje polkovnega poveljstva, da se 6. stotnija razpusti in povsem nanovo sestavi iz moštva ostalih stotnij; da ne bo ostal kamen na kamnu, je premeščen tud* njen dosedanji poveljnik. V svrho izpopolnitve 6. stotnije pride tudi nekaj mož od ljubljanskega bataljona v Celovec. Zadeva je, kakor rečeno, polkovnemu poveljstvu in celemu častniškemu zboru 17. pešpolka silno neprijetna, ker opravičeno smatrajo, da ie po zaslugi dotičnega stotnika ves polk takorekoč diskreditiran v avstrijskem militarističnem svetu. Dogodek pa tudi v resnic, zasluži vso pozornost, dasi ima civilni državljan vse drugačne interese na njem, nego vojak po poklicu, ki ga presoja s svojega vidika Če se je celo sicer tako zakrknjena vojaška unrava odločila za razpust in novo ustanovitev obstoječega krdela, potem je moralo biti žo precej hudo — to kapira tudi civilna duša. Te vrstice niso namenjene nikomur v zasmeh, ker bi v tem slučaju bite pisane edino le za državnega pravdnika, zlasti sedaj, ko sp. parlament spanje pravičnega; ali memento naj bodo tistim, ki sedaj sami z grozo gledajo na uspehe svojega početja! Ali se bodo merodajn: faktorji iz tega dogodka kaj naučili? Predočijc si naj, kako bi izgledalo v resnem slučaju, če Je organizem že v mirnem času operacije potreben! Pri vsem tem je pa kranjski pešpolk eden najbolj vernih in pobožnih, katerega novince se še pred vstopom v aktivno službo vlači po cerkvenih zborih in k skupnim obhajilom. Mar je že klerikalizem postal državi nevaren in antimilitarističen? Ne; vzrok takih in enakih dogodkov je sedanji sistem v armadi, ki boli voiaka iz hribov še bolj, nego indii.strirVrra XXIV. Niti dobro ni še vedel, kaj bo govoril na shodu. Vedel je le, da je prišel odločilni dan... tisti dan, po katerem je hrepenel že pred leti, dan. ko bi naj češki lev zopet zavladal v svoji domovini. In če že ne ta dan, pa vendar poslednja predvest velikega, bližajočega se, zaželje-nega dne. Preudarjal je, kaj se godi na Ferdinandovi cesti, na Vaclavskem trgu, in zraven kombiniral, kaj naj vendar pove na zaupnem shodu. Seveda mu je bilo jasno, kaj naj pove, jasno, kaj hoče in kakšne posledice naj ima ta shod; toda šlo je zato, v kakšna gotova dejstva formulirati tiste želje, tiste težnje. Ko je korakal po Charvatovi ulici, mu je mignil pred očmi trop paglavcev, jedva šoli odrastlih. Naenkrat so zaropotala okna v zavodu nemškega dekliškega liceja, in že je videl trop bežati nekam proti Spaleni ulici. Mikyški se je zavrtelo v glavi. Podvizal se je. V Žitni ulici je srečaval kopice ljudi, valečih se v Prago. Z Vaclavskega trga se je slišalo petje in vriskanje do sem. Na Vinogradih so se usipali celi tropi po ulicah. Kamor je pogledal, povsod ulice, oživljene od prepevajočega ljudstva. Napotil se je proti Narodnemu domu. Tam je v prvi postranski ulici vstopil v majhno restavracijo. Tu je našel tri osebe. Govorili so, čakali, a vsega skupaj se jih ni sešlo več nego dvajset narodnih delavcev. Sedeli so v podolgastem, separatnem lokalu, kamor Jim je natakar prinašal pivo. Mikyška je dejal, da je pravzaprav sedaj čas, sklicati vseobčno zborovanje narodnega delavstva, da je sploh napočila doba, ko se mora delavec odločiti bodisi za domovino ali zoper njo. »Kdor se v teh dneh še obotavlja, kje je njegov prostor, ta je že prenehal biti član naroda.« Dejal je, da baš sedaj razumeva, kaj je delavstvo in kaj bi lahko bilo. »Ko bi bili naši polki že urejeni, ko bi bili tako močni, zor-ganizirani, celotni, kakor se da pričakovat, da bomo, pa bi si upal trditi, da bi že sedaj — v teh dneh naš narodni boj izbojevali zmagoslavno. Toda, prijatelji, ozrite se na socialno demokracijo, in stud se nam vzbudi, da morejo sinovi češke matere stati v službah sovražnikovih. Ko je ves narod do duše razburjen, se ta socialna demokracija raduje in po časnikih odvrača svoje privržence od vsake udeležbe na velikem vzrušenju vsega češkega ljudstva. To ni več internacionalizem, to je naravnost od-padništvo in to odpadništvo je, kakor jaz sodim, naravnost poguba socialne demokracije. Kajti te dni se probudi morda vendar v premnogih srcih zavest, da so sesala mleko iz Čeških prsi in upam tudi i prijatelji i bratje, da baš te dni vzrastejo naše vrste. Prijatelji, bratje, mi bi se morali tedaj zbrati na občni shod. Sedaj pojdem v uredništva in naznanim po Časnikih velik shod za četrtek. Pa že naprej lahko delamo, in glej, če je odbila naša ura, sem prepričan, da se vrnemo častno, pa tudi zmagoslavno iz boja. Prijatelji, baš sem bil priča, kako so ropotala okna neke nemške šole. Da, naj spoznajo naši krvoločni sovražniki, da ne znajo samo oni razbijati čeških hiš, da jim znamo i mi vračati. In ko bi se zgodilo najhujše, tu se spominjajmo, da naš mili češki narod ne umre, da slavno premaga i vrata peklenska.« Ko so potem vs vdrli na ulico, so se bližale proti Narodnemu domu baš čete vojakov med ropotanjem bobnov. sužnja, ki je že itak vajen biča nad svojimi pleči. Da bi se stvar obrnila na bolje, sedaj pač še ni pričakovati. Dokler bodo odločevali o ljudski usodi ljudje, kakršne pošilja v parlament večina slovenskih volilcev, toliko časa bodo taki izcrredi militarizma na dnevnem redu. Obsojeni bodo morali kazen prestati, in kadar se vrneio k svojcem, je čisto Kotovo, da bodo delovali v zmislu gesla »pro Deo et patria«! Naj bi se SDričo tecra dogodka javnost vsa! nekoliko zdanila; da bodo storili socialistični poslanci svojo dolžnost, o tem ni dvoma. Stotnik, ki je mi tak način izkazal svof vojaško-vzgohri talent — ima tudi samomore na vesti! — mora na vsak način iz armade! Ta zahteva le ne le s splošnega človeškega, amnak tudi s strfMro volaškesra stališča npravičena. Tok eKwnito1 ho nerodno In svarilno voliva!. Taktika in taktičice.* Prav radi govorimo in tupatam kaj napišemo o taktiki, in sicer navadno tedaj, če nas razočara uspeh ali neuspeh. Taktika, hm! Kaj je to? Na shodih in sejah se večkrat pričkamo o taktiki, kjer pa naj-češče obvelia, žal, nazor onih, ki smatrajo (politično) taktiko za golo zvijačo in prekanjenost, da premotimo nasprotnika tako močno, da prezre, kdaj nam pade v naročje ta ali oni uspeh, ki ga je hote! imeti nasprotnik zase. Zmagovalec se potem ponosno trka na prsi, češ, pa smo ga. moia taktika je bila izborna, prav premetena. Cesto pa zmagovalec ne dosege ničesar, nego je zadovoljen, če utegne nasprotnika ovirati pri njegovem delu ali le odvrne odgovornost za to ali ono dejanje od sebe. Taktika Je torej način našega ravnanja, s katerim hočemo doseči ta ali oni namen zlasti v politiki. Na Slovenskem, to moramo že povedati, stranke vobče ne uravnavajo svoje taktike po določenem načrtu. Očitek velja nekoliko tudi za socialno demokracijo. Politični agitatorji sl izbiralo posamezna realna vprašanja ne glede na kak program, največkrat pa Jim služijo le fraze In laži o kulturi, veri In narodnosti, prav često tudi povsem nepomembne osebnosti in z njimi krošnjarljo od hiše do hiše in po shodih ter love puhoglave ljudi. Naš narod Se ni dovoli zavedno organiziran v interesnih skupinah. ni temeljito poučen o politično-gospodar-skih uredbah, ne o bivstvu človeške družbe in ne o nle bodočem razvoju. Stanovske skupine najrazličnejših uslužbencev in delavcev so za-raditega preveč dostopne frazam In navidez važnim posameznim vprašanjem ne glede na kak celoten program ali namen. NaS program začrtuje pot v socializem, v pravično socialno družbo. O programih, ki so namenlenl političnim interesnim skupinam, bi mogli govoriti pri nas največ o dveh. Najlzra-ziteli Je program socialne demokracije. sploS-nell Je oni agrarlzma. ki ga reprezentira na Slovenskem kot najmočneiša stranka klerikalna Slovenska Ljudska Stranka. Klerikalni agrarni program Je pravzaprav privesek veie-grarnih programov, ki so se ga klerikalci in zlasti duhovništvo oprijeli zaradi tega. da lažje obdrže kmeta m z njim kmetiško delavstvo v svolem gospodstvu. ker za obvladanje več ne zadošča samo verstvo. To Je pri nas klerikalna taktika za kmetsko ljudstvo. Za Indu-sfrialno delavstvo imajo klerikalci drugo taktiko. ki včasih navidez zagovarja delavske interese in hujska v verskih stvareh. Umevno je. da tam, kjer ni izrazitih programov. ali pa jih interesenti r.e poznajo, vlada tudi v taktiki anarhija. Vsak agitator sme pre-soiati in voliti taktiko po svoje, ker nimajo no-beneva skupnega načela ne vodstva strank in ne množica, da bi z elementarno silo diktirala resno zasnovano taktiko. V aprilovi številki »Naših Zapiskov« piše člankar. tako ga vsaj jaz razumem, da bodi taktika pametna, taktika prinašaj uspehe, četudi majhne uspehe, vendar vidne uspehe. Vidne uspehe! Vidnih uspehov le mnogo! Viden uspeh ie, če se med nami poglobi znanje o socializmu. če se širi naobrazba, če postajajo organizacije boljše, če so jele nasprotniške stranke z nami računati, če smo izvolili občinskega svetnika, župana ali poslanca, če smo ustanovili socialistične gospodarske ustanove in če so vse take pridobitve v prid proletariatu. To so sami vidni uspehi; Viden uspeh je tudi, če odvrnemo naval nasprotniških strank na naše interese. In kaj potem, če na dan tudi fitiriin-dvaisetkrat spremenimo svojo taktičico. Da! Nobeni stranki na Slovenskem pa ni treba bolj previdne taktike nego socialnim demokratom. Stranka smo še domala v povojih, stranka agresivne taktike, kar smo doslej preveč zanemarjali. Mi napadamo, mi hočemo uspehov, toda ne milosti, marveč samo uspehov, ki odgovarjalo značaju in namenu naše stranke. Kako naj torej gremo ali pa simpatiziramo s klerikalci? Zastopniki S. L. S. so navidez zastopniki vseh stanov, tudi delavstva, v resnici pa je njih namen le bodočnost klerikalizma, * Abditov članek »Beseda o politiški taktiki« v zadnji številki »Naših Zapiskov« ni zbudil pozornosti le v naših vrstah, temveč tudi pri nasprotnikih. Mnogo Je pa sodrugov* ki ne soglašajo ix>polnoma z izvajanji Abdlta. Gorenji članek nam je poslal sodrug, ki se tudi ne strinja povsem z Abditom. Ker je pa ravno vprašanje o taktiki zelo važno in smo tudi tik pred strankinim zborom, kjer pride gotovo do razprav o političnem nastopu slovenske socialno demokratične stranke v zadnjih dveh letih in v prihodnje, zato se nam zdi umestno, če bi se oglasilo Še več sodrugov k temn vprašanju, njihova naziratija priobčimo v »Zaril«. •— Uredništvo. njih delovanje v zmislu demokratizma je preprosta demagogija. Ali ni slavljeni dr. Krek tisti možakar, ki je klica! policijo in državno oblast proti delavskim organizacijam, ali ni on ščuval k pretepom, ali ni klerikalna stranka tista, ki je ’ iztikala po veleizdajniških zarotah, ki jih ni bilo. ali ni klerikalna stranka v svojem delovanju nedemokratična in večinoma tudi nesramna? Če so klerikalci preslepili mnogo delavcev in delavk in jih drže v svojih krempljih, vendar ne bomo hodili h klerikalnim voditeljem in jih hvalili, češ, da so zastopniki delavstva in da imajo pošteno pravico in namen zastopati delavstvo. To bi bila zgrešena taktika! Naša taktika mora iti v drugi smeri! Med delavstvo moramo s pisano in ustno besedo in tam povedati kar treba. Na Slovenskem pač nihče ne dvomi, da ne bi bila klerikalni S. L. S. na mislih edino bodočnost klerikalizma. Nihče izmed objektivnih presojalcev se tudi ne bo upal trditi, da ima klerikalna stranka demokratizem v mislih, nihče ne bo trdil, da je politični boj klerikalcev vzoren, pošten, pa bodisi pri listni agitaciji ali po časopisju. Vse dajatve, ki Jih tupatam odstopajo klerikalci delavstvu ali kmetom so le nekak petodstotni popust, kasaskonto za politični kapital, ki ga plačujejo ti sloji v okrepitev klerikalizma. Ta kasaskonto naj bi bile pridobitve za kmeta, za delavstvo? Smešno, ali morda ne? Naša taktika mora biti napadalna povsod In vselej, mora poiskati one sloje, ki imajo tiste Interese kakor ml. a se jih ne zavedajo, in se z njimi združiti! Vsaka drugačna taktika bi le pospeševala moč klerikalizma, ki je že sedaj nad mero nasilen in škodljiv zdravemu razvoju človeške družbe. Namen naše tatika mora biti emancipacija in sloga delavstva. To Je! Vse drugo pride! Politični pregled. = Čemu Imamo vlado? Nemško-češka korespondenca poroča, da so vprašali nemški poslanci s češkega ministrskega predsednika, če ima vlada namen, da prične med zasedanjem delegacij nemško-češka spravna pogajanja. Nato je izjavil ministrski predsednik, da bo vlada že poizkušala priti v stik s strankinimi voditelji in da bo poizkušala dobiti jasnost o tem, če obstojajo še politične težkoče ali če so se omilila nasprotstva. Vlada pa ne namerava uvesti formelnih pogajanj za odpravo češke obstrukcije (?!). Vlada prepušča strankam, da ustvarijo predpogoje za zasedanje državnega zbora. Nova pogajanja se bodo pa pričela šele v prvi polovici meseca junija. — Ta Stiirgkho-va izjava je značilna. Vlada ne misli prav ničesar ukreniti proti obstrukciji — seveda ne, ker je vladanje s § 14 vse bolj pripravno kakor s parlamentom. In vlada naj bi se brigala za to, da ustvari delamožnost državnega zbora? Kaj še! To naj napravijo stranke same. Če hočejo imeti parlament, naj pa ustvarijo tudi pogoje za zasedanje. Čemu inmmo vendar v Avstriji vlado? -- Ministrski sestanek v OpaHjl Pet dni je trajal sestanek avstrijskega ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda in njegovega tovariša iz Italije. V soboto popoldne se Je odpeljal Italijanski minister, v nedeljo pa grof Berchtold. Uradna objava o tein sestanku pove kaj malo, ogiblje se celo besedi Albanija in govori le o mirni rešitvi balkanske krize. Oba ministra sta poslala nemškemu državnemu kancelarju brzojavko, kar naj dokumentira trdni obstoj tro-zveze. Vest, da sta sklenila državnika v Opatiji novo pogodbo glede Sredozemskega morja, ni resnična. To vest je prineslo francosko časopisje, ki išče vedno priliko za ščuvanje proti trozvezi. »Kfilnische Zeitung« prinaša nekak komentar k opatijskemu sestanku. V Članku govori pisec o velikih in malih vprašanjih, ki sta jih odobravala ministra v Opatiji. Velika vprašanja obsegajo vse, kar zadeva vzajemne odnošaje med Italijo in Avstro-Ogrsko do Jadranskega morja in Albanije, ohranitve ravnovesja ob Jadranskem morju in ureditev trgovinskih potov k jadranskemu obrežju. Ta vprašanja oznaCuje »KOlnische Zeitung« za življen-ska vprašanja obeh držav, tržaške ?adeve in italijansko vseučiliško vprašanje pa so le postranskega pomena. Uradni komunike o sestanku se glasi: »Obisk, ki ga je bil vrnil kraljevi Italijanski minister za zunanje zfadeve svojemu avstro-ogrskemu tovarišu zadnje dni v Opatiji, je podal obema državnikoma zaželjeno priliko, za daljšo in temeljito izmenjavo misel tako o splošnem političnem položaju kakor tudi o vprašanjih, ki zlasti zadevajo odnošaje Avstrijsko - Ogrske napram Italiji. V pogovorih grofa Berchtolda in inarkija di San Oiuliana se je zopet pokazalo ono popolno soglašanje v nazorih, ki je vedno pospeševalo interese obeh držav in ki je pripomoglo v zadnji balkanski krizi k mirni rešitvi. V spoznanju, da je prinašala ta politika doslej povoljne uspehe in vsled popolnega medsebojnega zaupanja, sta oba ministra odločena, v sporazumu z Nemčijo vztrajati na sedanji poti in skupno delovati na to, da bodo simpatije, ki Jih prinaša javno mnenje intimnim odnošajem med obema vladama, vedno bolj žive.« Zadnji stavek, ki govori o delovanju obeh ministrov na to, da bodo simpatije javnega mnenja vedno živeje do obeh vlad, se nanaša najbrže na italijansko vseučiliško vprašanje. — Dunajski krščanski soclaici so dobili od Austro-Amerikane 400.000 K? »Deutsche Zeitung« prinaša senzacionalno vest, da je dobila strankina blagajna dunajskih krščanskih social-cev 400.000 K od paroplovne družbe Austro-Amerikana in sicer za usluge, ki jih je bila ta stranka že naklonila tej družbi in za usluge, ki jih še bo. Krščansko socialna stranka je dobila to veliko subvencijo ravno takrat, ko je bil njen voditelj dr. NVeisskirclmer trgovinski minister. Lepa korupcija! Glasilo dunajskih krščanskih socialcev »Reiclispost« molči kakor grob na to razkritje. Radovedni smo, če bo pošteni in odkritosrčni »Slovenec« povedal svojim Čitate- ljern to zanimivo, značilno in resnično zadevo iz »črnega tabora.« Tolikokrat se mora truditi, da iztakne v kakem zakotnem klerikalnem listu kakšno laž o socialnih demokratih, da jo primerno dekorirano prinese svojim čitate-ijem. Sedaj je zopet enkrat prilika, da pove svojim bralcem tudi zanimivosti o svojih nemških somišljenikih, kar bo gotovo čitatelje vse bolj zanimalo kakor izmišljene zgodbe o socialnih demokratih. = Socialni demokratje za delamožnost državnega zbora. Načelstva nemške, italijanske in poljske socialno demokratične stranke so imela skupno sejo, na kateri so sklenili, da odpošljejo predsedniku poslanske zbornice vlogo. V vlogi pravijo med drugim: »Nemški, poljski in italijanski socialno demokratični poslanci Vas prosijo, da skličete sejo načelnikov vseh strank. Seja načelnikov je prav v tem času še važnejša, ker je treba urediti notranje vprašanje poslanske zbornice. Pravomočnost provizoričnega poslovnika ugasne 15. maja. Potem bo zopet v veljavi stari poslovnik, ki izroča zbornico napadu vsake še tako majhne skupine, ki obstruira. Načelniki strank naj zahtevajo zato od vlade, da skliče državni zbor še pred 15. majem. Državni zbor naj sklene poslovnik, ki naj mu ga predloži vlada takoj ob sestanku. Prosimo Vas, da skličete konferenco še preden prične delegacijsko zasedanje.« Enaka pisma so poslali socialni demokratje tudi načelnikom ostalih strank v državnem zboru s pozivom, da naj se izrečejo za udeležbo na konferenci. = Slabo orožje v boju za politične pravice. Angleške sufražetke postajajo vedno besnejše in vedno manj prejpišljene v svojem boju za ženske politične pravice. V petek so zažgale na 13 krajih, v soboto na Šestih. = Položaj v Albaniji. Iz Biglište poročajo, da je vodja epirotskih vstašev in grških četašev Zographos, zapovedal, naj prenehajo z napadi. Kadar pride čas, jim bo dal sam navodila. Vsta-ši so zapustili Biglišto in imajo sedaj glavni stan v Kastoriji. — Albanci v BukareŠtu so oborožili četo prostovoljcev, ki jo pošljejo albanski vladi v pomoč proti grškim četašetn. Doslej se je prijavilo okolo 200 prostovoljcev, ki odpotujejo prav kmalu v Albanijo. = Ozemlje albanskih rodov Hotov in Gru-dov, katero je priznala poslaniška konferenca v Londonu Črni gori, so zasedle črnogorske čete. Hotiji so razobesili na svojih hišah bele zastave. Zasedanje se je izvršilo skoraj brez težav. Le v Trabuinu je bil odpor in so bili štirje črnogorski vojaki ranjeni. = Vojna med Ameriko In. Mehiko neizogibna? Poročali smo zadnjič, da je zahtevala ameriška vlada od mehikanskega predsednika Huerte, da morajo pozdraviti mehikanske čete z 21 streli amerikanske bojne ladje. Huerta je nato odgovoril, da njegove čete pozdravijo ameriške ladje, če vrnejo Amerikanci pozdrav. Tudi s tem je bila zadovoljna ameriška vlada in skoraj bi se bil že mirno poravnal spor, če ne bi zahteval Huerta, da morajo odgovoriti Amerikanci na vsak pozdravni strel mehikan-skih čet posebej. Na to zahtevo je odgovorila ameriška vlada, da se ne pogaja več in da mora Huerta takoj pozdraviti ameriške ladje. Huerta je nato hotel napovedati Zedinjenim državam vojno, a so ga njegovi svetovalci od: vrnili od tega. Sedaj pa grozi zopet ameriški predsednik Wilson z napovedjo vojne in je dal Huerti odlok do nedelje popoldne ob šestih. Ker je ta rok potekel, ne da bi bil dal Huerta riški vladi zadoščenje, }e odredila vlada Zedinjenih držav mobilizacijo vsega svojega vojnega brodovja In vse svoje armade.__________________ Pozor, rudarji! Dne 7. aprila je uveljavila vlada zakon o zavarovanju zoper nezgode za rudarje. Zavarovanje stopi v veljavo najbrže 1. januarja 1915, mogoče tudi še prej. Predpriprave so že v teku. Delavsko ministrstvo je izdalo že vsem rudniškim uradom odlok, da imenujejo zaupnike delodajalcev in delojemalcev, ki bodo sodelovali pri izdelovanju pravil itd. Po različnih rudniških okrožjih bodo poklicani ti zaupniki najbrže iz vrst delegatov rudarske zadruge, ali pa bodo morda imenovani tudi drugi rudarji. Takoj, ko bodo imenovani zaupniki v našem revirju. bodisi da spada pod ljubljanski ali celjski rudniški urad, naj to naznanijo dotičniki takoj podpisanemu ali pa rudarskemu zaupniku v i r-bovljah. Nato bodo dobili navodila fca enoten nastop pri onem posvetovanju, če bo pa treba, skličemo zaupnike tudi na poseben sestanek. V Zagorju, 16. aprila 1914. Melhljor Čobal. Iz domačih krajev. — »Slovenec« In resnica sta kakor voda in ogenj, drug drugega ne prenašata za nobeno ceno. Pretečeni teden je prinesel »Slovenec« zopet tako debele laži o socialnih demokratih — za izpremembo enkrat o onih v Pulju — da je smrdelo 10 ur naokolo, kjerkoli sta bili oni številki »Slovenca«. Puljskim sodrugom je na-tvezil nekega Jelčiča. »Slovencu« povemo enkrat za vselej, da Jelčič ni sodrug, če pa se kje izdaja za socialnega demokrata, tedaj laže prav tako debelo kakor »Slovenec«. Pred leti je bil res Jelčič organiziran, potem je pa šel k NDO. in je sedaj nacionalist najhujše vrste, kakršnih v naših vrstah prav nič ne potrebujemo. To kar govori Jelčič o socialnih demokratih je pa toliko resnično kakor bajka o steklem polžu. »Slovenec« pa ne more zatajiti svoje fa-lotske narave in pobira o nasprotnikih najraje to, kar govore najmanj verodostojni ljudje. Slepar in podlež je »Slovenec«. — Ljubljanski frančiškani so se vendar tudi vpregli v klerikalni voz. Doslej so bil) mirni in se niso dosti menili za politiko. Sobotni »Slovene®« pa poroča, da bodo izdajali patri »Glasilo frančiškanske župnije«, ki bo obravnavalo Doleg drugega tudi »pereča verska vpra- šanja«. »Slovenec« vabi na naročbo vse Ljubljančane. Kako so sramežljivi ti kutarji! Kdo pa je še dandanes v deželi Kranjski, ki bi verjel, da bo tudi -cerkven list obravnaval še tako «pereča verska vprašanja« res le z verskega stališča? Ali ne ve že vsako otroče, (la so kranjskim farjem, pa naj nosijo suknjo na škrice ali pa kuto, verska vprašanja le politična vprašanja, da profanirajo vero v službo politike vsak dan. da jim ni vera nič drugega kakor I upčija? Agitator ic za novi list seveda ne bo manjkalo; saj so patri »fejst« fantje in ter-cijalke in tretjerednice nad vse dostopne naukom. ki jih dajejo ti celibaterji. Klerikalci so pričeli s podrobnim delom. To naj bo nam v resno svarilo, če hočemo uspešno žeti. moramo dobro zorati. Vsi na delo za naš list in za naše organizacije! — »Dan« postaja predrzen. Neprestano blati delavsko soc. dem. stranko; ko ga pa primemo za ušesa ter povemo to našim čitateljem, pa se postavlja kot petelin! Ponavljamo: »Dan« je protidelavski list in žurnalistična cunja, ki ga ne smatra noben razsoden človek za resen list. Vsi delavci, ki so res razsodni, se zbirajo v naših vrstah, tisti pa, ki prinašajo »Dnevu« informacije in mu pišejo priznalna pisma, so zaslepljeni reveži, ki so se pač vjeli na kričeče »Dnevovo« čečkanje. — Brezposelnost in prisiljene! Iz deželne prisilne delavnice. Po ljubljanskih cestah,' na stavbah v Ljubljani in okolici In na raznih vrtovih vidimo delati kaznence iz prisilne delavnice. Mar ni nič brezposelnega delavstva? Ali je pa to način, po katerem dele deželni kristjani »podpore za brezposelne«. Prosimo pojasnila od tozadevne uprave. Po našem mnenju gre najprej delo brezposelnim, le v času, ko teh ni, pridejo drugi na vrsto. — Kranjski deželni predsednik baron Schwarz pojde baje na jesen v pokoj. Klerikalci bodo izgubili močno oporo z njim. saj je vedno plesal tako, kakor je zažvižgal gospod Šušteršič. Njegov naslednik bo najbrže dvorni svetnik grof Chorinsky, o katerem trdijo, da je zelo pravičen in koncilianten mož. Pobožen je zelo. a za klerikalno politiko ni prav nič vnet. — Kinematograf »Ideal«. Spored za sredo dne 22.. četrtek 23.. in petek 24.: »Skrivnostni X.«. dramatično, razburjeno življenje pomorskega častnika Houvene bo gotovo vzbujalo očaranje in zanimanje in nesrečna soproga, katera po brezvestnosti ljubezni hrepenečega in brezvestnega vodja vohunov spravi svojega soproga ob vojaško čast in ga privede do sramotne smrti, bo ravno tako vzbudila sočutje kakor bo imel mali deček, kateri hoče videti še enkrat očeta in premaga zaradi tega vse nevarnosti in napore, da pride v trdnjavo iti hoče s svojim telesom ščititi očeta pred rablji, našo bojazen in simpatijo na svoji strani. —* »Skrivnostni X« je film one vrste, kateremu se ne more odrekati velik pomen. , — Razpust občinskega odbora v Slavini na Notranjskem. »Slovenec« poroča: C. kr. deželna vlada je z odlokom ž dne 11. aprila 1914. št. 10.401, sporazumno z deželnim odborom razpustila občinski odbor v Slavini pri Postojni, ker se je uprl prepovedi deželnega odbora v zadevi izplačevanja diiet občinskim odbornikom za udeležbo pri občinskih sejali, ker so take dijete po postavi nedopustne. (Porabile so se namreč za pijačo pri občinskem tajniku Kanalcu.) Gerentom je imenovan posestnik Štefan Fičur v Slavini št. 28. — Če je le vse res, kar poroča »Slovenec x o vzrokih razpusta. Čudno je le to, da pravlcoljubni deželni odbor ne ukrene prav ničesar proti onitn deželnim odbornikom, ki so se ob času zadnjih de-želnozborskih volitev vozili na stroške kranjskih davkoplačevalcev po agitacijskih turah in volilnih shodih za klerikalne kandidate. ye ne pripusti deželni odbor razsipavanja občinskega denarla. na! ne pripusti tudi razsipavanja deželnega denarja. Ampak dvojna morala !e vse bolj pripravna, kaj ne! — Praznovanje 1. inajnlka v Zagorju. Praznovanje 1. majtiika prične pri nas ob pol osmih zjutraj s sprevodom od rudniške čakalnice v Kisovcu na Loke. z Lok po okrajni cesti na Toplice in odtod v Zagorje. V Zagorju bo ob pol 10. dopoldne javen ljudski shod v dvorani g. R. Mihelčiča. Popoldne bo veselica na vrtu »Obč. konsumnega drušlva« na Lokah. Veselica se prične ob 1. popoldne in traja do 8. zvečer. Pri sprevodu in veselici igra slavna rudniška godba. — Kranjska gora. Pri nas imamo župnika, ki nam napravi vsak večji praznik kakšno zabavo. On pač misli, da bo ustralioval Kranjsko-gorce tako, da bodo vsi do zadnjega zlezli pod farško suknjo. Pa zelo se moti možakar, ker Kranjskogorci so sicer dobri ljudje, ampak v kozji rog jih pa ni mogoče tako lehko in hitro ugnati. To ga zelo jezi, ker vidi, da se mu ovčice vedno bolj izneverjajo. Neko nedeljo meseca sušca t. 1. se je spravil nad mladeniče, ki so stali v cerkvi v ozadju po stopnicah, kakor je Drgnite in mažite malo boljše, poslužite se Erdal kreme za Čevlje Vabilo na naročbo. Naročnina. Za avstro-ogrske kraje: Celo leto K 10.40 pol leta..............» 5.20 četrt leta............» 2.60 mesečno » —.90 Za Nemčijo: Celo leto ..... K 12.— pol leta..............» 6.— četrt leta ..... » 3.— za Ameriko letna ... » 14,— polletna ...... » 7 — 'i Posamezna številka 10 vinarjev. Vse čitatelje vabimo, da se naročc na »Zarjo« in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom Upravništvo »Zarje« v Ljubljani. 6„ oziroma ob'7.. naj se snidejo ob 8: zvečer na Katerinijevein trgu, odkjer naj odkorakajo skupaj na veselični prostor pri Batjelu na Tržaški cesti. Obenem prosimo pevski zbor državnih železničarjev v Gorici, da se udeleži veselice korporativno, da nam zapoje nekaj lepih pesmi. Praznik mednarodnega proletariata moramo proslaviti tudi v pravi mednarodni obliki. Za slučaj slabega vremena določimo spored pozneje. — Ignac Čerič, predsednik krajne skupine Gorica. — Solkan. (Kako nam meri kapitalizem žaganice.) Pri lesni tvrdki Odona Lenassija imajo za žaganice staro mero, ki ima po računih gospode to dobro lastnost, da jim kaže vsako žaganico za 1 cm 2 mm širšo nego je v resnici. Merilo je tako kakor običajno za tako merjenje, a od roba do prve označbe meri za 1 cm 2 mm prekratko. Gospodje profitarji so bili na to že večkrat opozorjeni, a jih ne spravi nič v zadrego. Pravijo, da že pri drugem kraju dodajo. Seveda so te doklade take, da zmanjkuje pri nekoliko večji naročbi do 20 K lesa. Profit je gospodom kapitalistom vedno dobro došel, pa naj ga iz delavca izvlečejo, ali jim ga merilo odmeri! Gospod Lenassi, dobra mera in vaga v nebesa pomaga. Pozivamo Vas torej, da odstranite krivično mero. ker Vam privoščimo poleg zemeljskega blagoslova še nebeško veselje. — Sodrugi pevci v Trstu! 1. majnik se bliža. Kakor vsako leto, nastopi tudi letos naš pevski zbor na majski veselici. Da pa bo naš nastop res tak, kakršen mora biti, je dolžnost vseh sodrugov pevcev, starih in mladih, da se brez izjeme in vsakega izgovora udeleže pevske vaje v četrtek zvečer, točno ob osmih. Kdor sedaj, ko imamo koma! 8 dni časa, ne pride, ga ne smatramo več za pevca in našega somišljenika, torej kdor ni z nami, je proti nam. Saj sedaj se vzbudite iz tistega prokletega spanja In se vzdramite ter pokažite, da imate Še nekaj volje in veselja ter pridite vsaj enkrat na teden na pevsko vajo. Pokažite, da vam je še nekaj na tem, da obstoji v Trstu slovenski socialistični pevski zbor. Vsem tistim, ki pa kritizirajo po nepotrebnem naš pevski zbor, naj pristopijo ter ga podpirajo, drugače pa roke proč in pustite nas v miru. — Politična organizacija za II. volilni okra] Rojan sklicuje za sredo, 22. t. rn. zvečer ob 8. skupno sejo vseh odborov, kakor tudi železničarjev vseli treh skupin, da sc pogovorimo o nastopu in obhodu na dan 1. majnika. Čas je kratek, vsi na delo! — Ustanovni občni zbor podružnice »Ljudskega Odra« za Rojan bo v pondeljek 27. t. m. ob 8. zvečer. Dnevni red: I. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Ako ob napovedani uri ne bo navzočih zadostno število članov, bo občni zbor pol ure pozneje ne glede na število članov. Vabimo vse sodruge, da se udeleže tega občnega zbora its da pripeljejo tudi svoje prijatelje s seboj. — Kavarna »Unione« v Trstu. »Zadruga, za javne kavarne« v Trstu nas prosi za objavo naslednjih vrst: V štev. 827. Vašega cenjenega lista je bila notica o kavarni »Unione«. ki jo je bil podpisal Rudolf Golouh. Notica je neresnična in potvarja dejstva in zato prosimo, da priobčite ta-le popravek: Ni res, da ne zahajajo zadnji čas slovenski gostje nič več v kavarno »Unione«. temveč zahajajo prav tako v to kavarno kakor poprej. Ni res, da postopa osobje s slovenskimi gosti slabeje, kakor z srosti drugih narodnosti. Osobje postreže vsem postom brez izjeme enako ljubeznivo. Ni res, da se je pomenkoval K. mirno z ravnateljem kavarne; res pa je, da se je takoj po svojem vstopu v kavarno obregnil na nedostojen način ob ravnatelja in ga nato pričel sirovo zmerjati in žaliti. Zato sta dva natakarja — zjgolj v interesu, da se vzdrži mir, ki je potreben v kavarni — postavila K.-ja pred vrata, ne da bi ga bilo to bolelo. V veliko zadoščenje nam ie, da je naše postopanje nasproti K.-ju zbudilo med našimi gosti popolno priznanje in ravno tako nas navdaja z zadovoljstvom dejstvo, da se je Izjalovil namen, z neresničnimi poročili škodovati naši kavarni, ki so jo ustanovili proletarci In ki Jo vodijo proletarci. Prej ko slej je kavarna »Unione« priljubljeno shajališče organiziranih tržaških delavcev, pa naj bodo te ali one narodnosti. — Za Vašo ljubeznivost se Vam zahvaljuje in Vas bratsko pozdravlja Rudolf Brumlik, načelnik »Zadruge Za javne kavarne«. prijatelj moj. Gre i»a vsako pot t menoj! Ko, sc večkrat z njim i epčam Vedno zdrav ielod*c imam! Socialni in strokovni pregled. * Organizacija hrvaških sobnih slikarjev, pleskarjev in sorodnih strok nam poroča: Kakor smo že poročali, so se pogajali sobni slikarji, pleskarji itd. z delodajalci že v pričetku letošnjega leta za sklepanje nove pogodbe. Delodajalci predlagajo 4 plačilne razrede, organizacija zahteva 3 razrede. Zaradi tega so pretečeni mesec prekinili delodajalci vsa pogajanja. a od 11. aprila dalje izpirajo delavce, tako da le skoraj že 100 delavcev na cesti. Zato Prosimo, da ne prihajajo sedaj v Zagreb ne sobni slikarji, ne pleskarji, ne delavci sorodnih strok. * Stavka italijanskega tobačnega delavstva. Delavstvo v državnih tobačnih tovarnah v Rimu, Bplotiji. Napulju in Modeni je zastav-kalo. Zahtevajo povišane mezde. Delavci in delavke so zapustili v soboto zjutraj delo. nato so imeli shode, ki so potekli povsem mirno. * Italijanski železničarji ne bodo stavkali. Odposlanstvo železničarjev je bilo pri železniškem ministru. Minister je obljubil deputaciji, da skliče takoj komisijo, ki bo pregledala vse točke železničarskih pritožb in ki bo izgotovila to delo do koncem leta. Dalje je obljubil minister, da skliče takoj takozvani mali parlament, v katerem bodo zastopane pod predsedstvom srlavneea ravnatelja vse kategorije železničarjev. Končno je obljubil minister, da predloži takoj zbornici one načrte, ki naj uzakonijo že obljubljene izboljšave železničarjem. Najboljše krepčilo želodca? Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih 1 1'ostavno varovano, sprejema proti boljši plači na trajno delo rudokop »Škofje*. Ponudbe na A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob oedetjah In praznikih je blagajna zaprta. Vestnik organizacij. Mesečni shod podružnic mizarjev bo v nedeljo. dne 26. aprila v gostilni pri »Levu« na Marije Ter. c. Vsled važnosti dnevnega reda je polna udeležba potrebna. Izredna odborova seja podružnice mizarjev bo v četrtek dne 23. t. m. točno ob 6. zvečer v društvenem lokalu. Raznoterosti. Kje je naibolje preskrbljeno za žejne ljudi? V klerikalni Belgiji! Belgija se lehko ponaša, da ima od vseh dežel največ samostanov in naivec gostiln. V Kanadi pride na 9000 prebivalcev ena gostilna, na Švedskem na 5000 prebivalcev, v Severni Ameriki na 380. v Nemčiji na 246, v Avstriji na 204. na Nizozemskem na 200. na Angleškem na 181, v Italiji na 170, na Francoskem na 87 in v Belgiji na -r 51 prebivalcev ena gostilna l Kaj naj pijemo ob težkem delu? Kolikokrat se izgovarjajo delavci s tem, da imajo tako težko delo, da ga brez alkoholnih pijač ne zmore o Ali to je zgolj predsodek, ki naj ga ovrže zgled iz življenja. Uprava rudokopnih jam Enima in Romer v okraju Ribnik v Šleziji ima od februarja 1913 kantino, v kateri prodaja tudi toplo mleko in kavo. Leta 1913. so popili delavci povprečno vsak mesec 96 litrov toplega mleka in 20 litrov tople kave. Pozimi so pili seveda bolj ti dve tonli pijači kakor poleti, vendar so pa popili tudi v najtoplejšil« mesecih od junija do avgusta povprečno po 80 1 mleka in 10 l kave na mesec. Ordinlra Zdravnik blagajne Stanovanje Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Frančiškanska ul Št. 2. tl. nadstr. Dr Košenina Peter splošno zdravljenje Dr. Robida Ivan sploSno zdravljenje Turjaški trg it. 4 Dalmatinova ul, št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje Dr. Bock Emil očesno in tiSesne bolezni Mestni trg št. 3, i. nadstropje Frančiškanska ul št 4, pritličje Dr. Demšar Jernej L/2l0 3_5 kožne in spolne bolezni j Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas* nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli čl? n vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne po* vrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih, Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, Če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Prešernova ulic št. 3, lil. nadstr Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska *»',:'eijska tiskarna« v Ljubljani. Kako se pljučne bolezni, dušlfivi kaSelf In naduho popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršo vice pri Pragi Cesarjeva bolezen. 2e nekaj dni so poročali časopisi, da je naš cesar zbolel, a vse te vesti so hitro uradno demantirali. Sedaj pa poročajo z Dunaia, da je cesarjevo stanje precej slabo. Cesarjev telesni zdravnik dr. Kerzl in profesor dr. Ortner sta konštatirala katar v sapnicah. Temperatura se ie v teku pondeljka precej povišala, tudi apetit je ponehal in cesarja se polašča silna nervoznost. Na Dunaj so poklicali cesarjevo hči Valerijo, kt ie že prišla s svojim soprogom nadvoi-vojvodo Salvatorjem. Tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand se je pripeljal s Češkega na Dunaj. Prvotno je bilo določeno, da otvori cesar delegacije, ki se snidejo 28 aprila v Budimpešti. Delegacije otvori vsled cesarjeve bolezni prestolonaslednik, morda tudi kdo drugi, če bo ta zadržan. Zdravnika dr. Kerzl in dr. Ortner sta sklenila, da pritegneta k posvetovanju še Specialista drja. Chiarvja. Konsilij je bil v pondeljek oiioldne. V pondeljek zvečer sta izdala zdravnika obvestilo, da je cesarjevo stanje nekoliko boljše in da se je pojavil zopet apetit. V teku pondeljka je sprejel cesar na avdijenci grofa Berchtolda in grofa Stiirgkha. Zvečer je šel pozneje k počitku kakor navadno. Zdravniki so konšfatiraU rl?* »VI« err1** nnvsul' K 24—, pernica sama K 10'—, /S ^ —> K 14'— in K 16'—; zglav- / I W nica sania K 3-—, K 350 in K 4'—. / Dvojna pernica 200X140 cm K 13'—, r ar K 14 50, K 17 50 in K 21- V zglavnica 90X70 cm K 4*50, V m /K 5'20 in K 5'50, 5 kg sivega V. / perja K 9 40, boljšega K 12 — JV.C' do 16'~> P°lbelega K 17'—, 5 novega, dobrega, belega neprašnega posteljnega perja i ’ sncžnobelcga K 30 —, boljšega K 36'—, najfinejšega, puljenega K 45 —; 5 kg nepuljenega perja od živih gosi K 26-- In K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K 6. najfjncjši prsni puh K 6'50 za '/* kg. s‘vi puh '/* kg K 2'50 in K 3'—. Razpošilja sc franko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena. SIGMUND LEDERER, Janovvitza Angel št. 156 bei Klattau in Bohmen. Zdravnik= = želodca je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan » Parizu z zlato kolajno In čas. krilečem. Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga, ftrez konkurence! Solidna postrežba. ------------------- Nafnižfe cene.------------------ W Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih 'V’ 1 • - 1 čevljev....................... je v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu. Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. Cena za gospode.................K 14’- „ „ dame...............K 12*- „ „ dedke 3C|39........K 10’- „ „ otroke..................|--------- Garantirana kakovost po teh cenah — Cenejše vrste od kron 1*50 naprej 20-2H (Varstvena znamka.) Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A. & E. Skaberne; Mestni trg 10. Velika izbira! Solidna postrežba! sveže pivo najflnejše dvojno marčno belo In črno (Bock-biet), belo 1/a litra vrček po 20 vin., steklenice 12 lit. čez ulico ravno tako 20 vin. Crno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka In mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto In okolico. ANTON MAVER. posestnik in restavrater hotel ,Vega‘ Sp. Šiška št. 26. •PORODNIŠNICA. LtJUBLvJANA ■ KOMENSKEGA- ULICA h ' SEPzim/NK:pramRu-DR FR DERGANC Kupujte »Zarjo Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev Pripravljajte se na kolesar ■ sko sezono! .......................= EI9EB Vsak izveden kolesar kupi Eflfl regi Mrovina /edrega z omejeno zaveto Tovarna na Glincah pri Ljubljani Ljubljana, Frančičkanska ul. 6 — registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice, v Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba .za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. si Litografija. Priporoča se slav. občinstvu za izvrševanje portalnib, stavbenih in pohištvenih mizarskih del. — Priporoča se tudi za druga v mizarstvo spadajoča dela. Proračune se dopošlje na zahtevo brez-:: plačno in v najkrajšem času. :: Prevzema kompletne oprave za hotele, kavarne, gostilne, vile in privatna stano-:: vanja. :: Izdeluje ; lastni najmoder-neje opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. najboljše kolo mo narhije — ali KOLO dobro, ceno ljudsko kolo. Osterr. Waffenfabriks - Gesellschaft, Steyr. Ceniki zastonj in fianko od zastopnika Ivan J»x & Min, Ljubljana, Dunajska cesta 17 Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ===== šiveil:rL5LhL stroj e-rr = ssv in stroje za pletenje yL—(Strickmaschinen) * za rodbino in obrt. I|p> fe§||p Pisalni stroji Adler.® "grozna. Jsoloe&.MIi II ij i Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ==xA □DDDDlIUUDDDDDDDDDUOBDDUDDDUDDUDBEIDDUElDBEUDDUCDDCDCDDDDUDCDDDCECDDEnCt C CCD □ D OD O DD DO .... D D : O Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko d d A. & E. Skaberne g Obstoji od 1. 1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1. 1883. g □ Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g 0 nn ca IDDDBDDDDDDDOD0BP ppnppnppppBnBnDPBPPPBBDBBDBBBDBBBBBBOOOOOBBUOPIOCEU' IICia SLAVIJA ■ Odhod parnikov:------------------ v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih V dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. ———— ===== Potniki ----------------------- = v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-I\w}ork, Burns Alres-Hio de Jaueiro najnovejžiini brzoparniki z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, brezllCntm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel) itd. za vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkonkurenčnih cenah priporoča = manuiakturna trgovina = J. Grobelnik, Ljubljana — Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne. — Največja zaloga