OSREUnja
knjižnica
CEUÉ
50 ccm 125 ccm 250 ccm 500 ccm KREDITI NA POLOŽNICE do 4 Let !
LEASING: 50% TAKOJ+ 50% čez eno leto ALI obroki 1/3+1/3+1/3
Leto IX	številka 3	cena l,46 EUR / 350 SIT	28. marec 2007

Ženske v sodobnem svetu......................................str. 8-9
Tito je sam napovedal konec Jugoslavije......................str. 26
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Ženske bolj obremenjene
Ženska v Sloveniji živi v povprečju dlje od moških, je pogosto samohranilka in večkrat kot moški živi pod pragom revščine, v povprečju je nekoliko bolj izobražena od moških, a ima za 80 evrov nižjo plačo, torej dosega 83 odstotkov plače moških. Je pogosteje brezposelna in redkeje kot moški ustanovi novo podjetje.
Po podatkih iz leta 2005 ima več žensk kot moških srednjo splošno izobrazbo (7,0 % ženske in 4,5 % moški), višjo izobrazbo (5,6 % proti 4,8 % moški) in visoko strokovno (2,4 % ženske in 2,3 % moški)
ter visoko univerzitetno izobrazbo (7,4 % ženske in 6,3 % moški). A vendar je med registriranimi brezposelnimi osebami po podatkih iz konca leta 2006 v Sloveniji kar 54,4 odstotka žensk. Tudi med ustanovitelji novih podjetij je bilo leta 2002 le 27 odstotkov žensk. Med prebivalci Slovenije z volilno pravico je 52,5 % žensk. A kljub temu je bilo na državnozborskih volitvah leta 2004 na kandidatnih listah za 90 poslanskih mest 24,9 % žensk, med izvoljenimi poslanci pa 12,2 % žensk. Med ženskami, starejšimi od 15 let, je bilo konec
leta 2005 v Sloveniji 52,6 % žensk poročenih, 30 % samskih, 12,4 % ovdovelih in 5 % razvezanih. V Sloveniji po podatkih iz zadnjega popisa leta 2002 živi 632 tisoč mam, od tega jih 90 tisoč živi samih z otrokom oz. otroki. To je nekaj statističnih podatkov, ki jih lahko povežemo tudi s statistiko naših spodnjesavinjskih občin. Kaj pa o nekaterih izmed njih pravi praksa, smo se pogovarjali z direktorico Centra za socialno delo Žalec mag. Ireno Pražnikar in direktorico Razvojne agencije Savinja Danico Korent Jezovšek v Osrednjih temah, ki smo jih v mesecu marcu, ko praznujemo dan žena in materinski dan, posvetili ženskam. Več na str. 8 in 9. L. K.
Spomladansko
čiščenje
Ta vikend pripravljajo v občinah Žalec in Polzela pomladansko akcijo čiščenja in urejanja okolja. Žalska bo v soboto, 31. marca, in se bo začela ob 9. uri in predvidoma zaključila ob 12. uri. Na Polzeli bodo urejali in čistili okolje že v petek med 14. in 18. uro in v soboto med 8. in 13. uro. Gre za akciji, ki sta bili prvotno načrtovani že teden prej, pa so ju zaradi slabega vremena morah prestaviti. Nanju so povabljeni vsi občanke in občani, saj je njun skupni cilj ustvariti lepo in urejeno okolje.
Občina Žalec pripravlja ob kar nekaj letošnjih mednarodnih ekoloških dnevih različne aktivnosti in akcije. V ta namen so občani Žalca prejšnji teden prejeli v nabiralnike tudi posebne zloženke, ki pozivajo h gospodarnejšemu ravnanju z odpadki in vabijo k prvi izmed akcij, pomladanski akciji čiščenja in urejanja okolja. Čeprav je akcija prestavljena na to soboto, pa ostale informacije iz zloženke držijo, torej tudi zbirna me-
sta in lokacije čiščenja po krajevnih skupnostih. Organizatorji poudarjajo, da akcija ni namenjena zbiranju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Polzelani so se odločili za dvodnevno akcijo. Čistili bodo vodna obrežja, zavarovana naravna območja, okolice pešpoti, gozdnih površin, ulice, idr.. V akciji bodo sodelovala različna polzelska društva, zbirno mesto za občane pa je na parkirnem
Duh velikonočnih praznikov, ki jih bomo praznovali sredi aprila, nakazuje tudi Festival potic, ki ga ta petek in soboto v Preboldu organizirata Društvo podeželskih žena Občine Prebold in Kmetijsko gozdarski zavod Celje-izpostava Žalec.
Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo v petek ob 19.30
mestu Občine Polzela. V času čistilne akcije je odprt tudi zbirni center odpadkov v Andražu, kamor lahko občani Polzele pripeljejo odpadke brezplačno.
Polzelani ob svetovnem dnevu voda pozivajo vse priobalne lastnike podvinsko-žalske struge, da očistijo njeno brežino. Ob svetovnem dnevu Zemlje načrtujejo zasaditev dreves, v mali dvorani KUD pa 18. aprila pripravljajo okroglo mizo.	L. K.
v Dvorani Prebold, razstavljene dobrote pa si bo mogoče ogledati še naslednji dan. Slastne potice in druge dobrote bodo že četrtič, tolikokrat so že organizirali festival, podarili domovom za starejše občane v SSD, na Polzeli, Grmovju in letos prvič tudi Našemu domu na Vranskem.
L. K.
KOTfllK
GRADNJE IN SUKOPlCSKflRSTVO
GSM 041/612 283 Telefon/fax 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-mail
igor.kotnik@siol.net
Igor KOTNIK, s.P.
Nikole Teslo 6, 3310 Žalec
-	SUKOPLESKRRSKR IN ZIDARSKA DE IR
- IZDELRVR VSEH VRST FRSRD (TOPLOTNE FfiSRDE, KLASIČNE FfiSRDE)
- RDRPTRCIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE
-	DELR NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠRRO
i/i/cofi/eò/cawifaM} &e od leta, j965 UGODNfìPONUDBfiTOPLOTNOlZOlflTIVNIHFflSfìD KOMP16TN6FIN AUZflCIJ€OßJ€KTOV
matjaž
Ustvarjamo
Za vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo izdelkov Hörmann:
-	garažnih vrat
-	industrijskih vrat
-	motornih pogonov z daljinskim upravljanjem
-	notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat
-	nakladalne tehnike.
Potice napovedujejo praznike
Pomlad prinesla zimo
Koje na pragu prvega pomladnega dne cvetoča drevesa in prebujajočo se naravo prekrila debela odeja snega, se je po glavi marsikomu podila misel, zakaj pa tokrat vremenarji niso zgrešili, če so že pozimi tolikokrat.
Ko smo se ravno navadili na vabljivo pomladno razpoloženje, so se napovedi uresničile. V dobrem dnevu sneženja je nametalo ravno toliko snega, da so obetajoča cvetoča sadna drevesa napovedala pozebe, da smo potegnili ven že pospravljene lopate za sneg da smo se žrli, ker smo nekaj dni nazaj že zamenjali zimske gume, in da smo ostali v temi. Dobesedno. Kdo bi si mislil, da lahko okrog 20 centimetrov snega povzroči takšen kolaps električnega omrežja. Najprej so nas zatemnili od prvega večera do jutra. Če ne bi bilo kasnejših, gotovo preko ducat, zatemnitev različno dolgih trajanj, potem bi si navadni občani najbrž mislili, da bi bil to lahko kakšen prispevek k povečevanju natalitete v naši dolini, izhajajoč iz izkušenj redukcij iz naše Jugo preteklosti. A daljše in krajše prekinitve toka, ki so se vrstile do konca prejšnjega delovnega tedna, so namesto tega sesule kar nekaj ruterjev in računalniških omrežij na zasebnih in poslovnih lokacijah, ustavile kakšen drugi stroj in povzročile zagotovo precej neposredne in posredne poslovne škode. Zaradi tega bi kmalu zamaknili tudi izdajo tokratne številke našega Utripa. Tudi sama sem eno izmed »zatemnitev« dokončala v temi sredi belega dne v dvigalu na pol poti do svojega stanovanja in tam skupaj s sedemletno hčerjo preživela neobičajno dolgih 25 minut. Zmotili pa ste se, če mislite, daje bil zastoj edino presenečenje. Ko sem poklicala na mobilno številko, kije na steni v dvigalu označena z intervencijsko, mi je sicer prijazen moški glas na drugi strani mimo sporočil, da ne more priti, ker je nekje drugje, in da bi sicer to storil, če bi bil v bližini in če bi upravitelj imel sklenjeno takšno pogodbo, da on to v vsakem primeru mora... Ker intervencijska številka ni upravičila svojega imena in ker se kljub tiščanju prsta na zvonec nihče od sostanovalcev, ki so hodili po bloku (iz dvigala jih je bilo jasno slišati), ni odločil ukrepati, sva s hčerjo preživeli zanimive razmišljujoče trenutke, katerih dileme lahko strnem na skupni imenovalec: kaj bi šele temu elektro omrežju naredila ena naravna katastrofa, čega že en snežni metež tako vrže iz tira?!In še: kam smo prišli s to svojo sosedsko neobčutljivostjo do stvari, ki se dogajajo ljudem v okolju?
Sicer pa se naša sodobna sociološka stvarnost najbrž zrcali tudi v vse pogostejših vlomih v avtomobile, domove, lokale, kijih te dni doživljamo kot po tekočem traku. Pa pustimo ob strani materialne dobrine, ki jih zlikovci nabirajo po svojih plenilskih pohodih in imajo poleg materialne velikokrat še veliko večjo, psihološko vrednost. Kako si vendar tujci drznejo nepovabljeni vstopiti v zasebnost kogar koli?! Hoditi po njihovih spalnicah, brskati po perilu in zasebnih stvareh?! Najbrž sem malo naivna, če rečem, naj jih bo sram, ker sramu gotovo nimajo.
Zato pa, dragi bralci, vam želim, da vas takšni in drugačni vlomilci pustijo na miru in da se tudi vi tu pa tam ozrete čez svoje planke in opazite, če se vašim sosedom dogaja kaj neprijetnega. Naj bo v naši dolini takšno nesebično, občutljivo do soljudi in okolja, v katerem živimo, ter prijetno vzdušje tudi v prihajajočih velikonočnih dneh.	Lucija Kolar
•	Obnova starih fasad
•	Izvedba vseh vrst fasad
•	Slikopleskarske storitve
•	Izvedba manjših gradbenih del
Pooblaščen izvajalec toplotnih izolacijskih fasad iz FP-PL lamel (Termo Škofa Loka)
foto: D. N.
SLIKOPLESKARS#®
Igo\§anda>, s. p. *
Ložnica 45 a, 3310 Žalec
Tel.: 03/710 34 03, faks: 03/710 34 04,
gsm: 041 614 790
OSREDNJfi KNJ■
Boljši naj dobijo več
Župan Lojze Posedel med nagovorom
Rez trte, občni zbor
V sejni sobi Občine Žalec je potekal slavnostni podpis pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe v Občini Žalec za letošnje leto. Pogodbo so podpisali v imenu Občine Žalec župan Lojze Posedel, v imenu Gasilske zveze Žalec Franci Skok in petnajst predsednikov prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v žalski občini.
Zbrane je najprej pozdravil župan Lojze Posedel in se gasilcem zahvalil za uspešno in učinkovito delo pri preprečevanju požarov, preventivni dejavnosti, vzgoji članstva in občanov, predvsem otrok, ter pri posredovanju ob požarih in drugih nezgodah. Za delovanje petnajstih društev in zveze so lani namenih 39 milijonov tolarjev oziroma 162 tisoč evrov, kar ni bilo dovolj.
Lani je bil eden največjih požarov v zadnjih letih, in sicer požar v podjetju Novem na Ložnici pri Žalcu. Skozi leto je na različnih intervencijah sodelovalo 646 operativnih gasilcev Gasilskega poveljstva Občine Žalec. Župan Posedel je poudaril, da je gasilsko poveljstvo občine pripravilo točkovnik, iz katerega je dobro razvidno delo (pa tudi nedelo) posameznih gasilskih društev. Prva tri mesta so zasedla društva PGD Vrbje, Velika Pirešica in Griže, ki so za svoje delo prejela tudi finančno nagrado.
Predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok se je zahvalil za sodelovanje in povedal, da se bo morala tudi zveza glede na pokrajine reorganizirati. Zahvalil se je županu Posedelu za pomoč pri podpisu pogodbe o financiranju na novo zaposlenega strokovnega sodelavca GZ Žalec, ki ga bodo financirale vse občine, v katerih deluje Gasilske zveza Žalec.	T. Tavčar
Pri obrambnem stolpu v Žalcu je bila krajša slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem. Posadili so jo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, leta 2004. Zbrane savinjske vinogradnike in druge je ob letošnji rezi najprej pozdravil župan Lojze Posedel, ki je predsedniku Društva savinjskih vinogradnikov Silvestru Mariču izročil pogodbo za upravljanje vinskega Keudra. Skrbnik trte Bogomir Rotovnik je obrezal trto, blagoslov pa je opravil žalski duhovnik Jože Rupnik. Za veselo razpoloženje so poskrbeli harmonikarji iz Vrbja.
Sledil je občni zbor Društva savinjskih vinogradnikov, na katerem je predsednik Silvo Marič govoril o lanskem delu in načrtih za letos. Dejal je, da društvo šteje 114 članov. Lani so uspešno izpeljali štiri preda-
vanja in ocenjevanje 71 vzorcev vin, od katerih jih je kar 21 prejelo zlato diplomo. Ob prazniku vina so v sodelovanju z Občino Žalec namenu predali vinski Keuder v obrambnem stolpu, kjer so vinogradniki pripravili tudi razstavo. Odpravili so se na strokovno ekskurzijo, sedem vinogradnikov je sodelovalo na preseku letnika 2005 v vinorodni deželi Podravja in za svoja vina pre-
jelo kar tri zlate diplome, pripravili so si domačo stran na medmrežnem portalu Občine Žalec, dobro so sodelovali z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec in opravili vrsto drugih del.
Progam dela za letos je podoben lanskemu. Letos bodo pripravili svečano trgatev Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu, vključili se bodo v Društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije in sodelovali na tretjem slovenskem vino-gradniško-vinskem kongresu v Mariboru.	T. Tavčar
Utrjevanje resnic NOB
Del udeležencev občnega zbora žalske borčevske organizacije
V	prostorih I. osnovne šole Žalec je bil redni letni občni zbor občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Žalec. Organizacija deluje na območju treh krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec in šteje 180 članov.
V	uvodu svojega poročila se je predsednik Stanko Zupanc dotaknil preteklosti, posebej pa sedanjosti. Poudaril je, da je zveza borcev preživela in rasla. Odhajajoče, lani jih je umrlo 14, nadomeščajo novi članice in člani, ki prevzemajo negovanje spomina na velike čase naše zgodovine. Predvsem pa so vsi člani borčevskega združenja, dolgoletni in mlajši, po mnenju Stanka Zupanca trdno odločeni, da bodo razvijali in utrjevali vrednote, porojene med NOB. V nadaljevanju svojega poročila se je dotaknil nekaterih problemov. Janševi vladi je potekla prva polovica mandata. Dve leti in pol sta za preizkus vladavine, ki naj bi bila bistveno drugačna od prejšnje, kratko obdobje, a dovolj dolga doba, da lahko zaznamo njene temeljne in bistvene usmeritve. Medtem smo, po besedah Zupanca, povsem pozabili sladke besede tistih, ki so ji utirali pot, kako nam je potrebna odprta, sproščena in pluralistična družba. A se je zgodilo prav nasprotno. Nova oblast je najprej podredila uradniški aparat, medijske hiše, zamenjala nadzorne svete
in drugo. Po prepričanju Stanka Zupanca bodo te posledice globalne. Množica nezaposlenih bo postala socialni problem v bližnji prihodnosti, ko bodo ostali brez zdravstvenega varstva in brez pokojnin.
Žalski borci so v preteklem letu storili veliko na področju vzdrževanja spominskih obeležij,
Mestna skupnost Žalec je na svoji marčevski seji obravnavala zaključni račun MS Žalec za leto 2006 in ga tudi potrdila. Na seji so pripravili tudi predlog finančnega načrta za letošnje leto, ki je bil posredovan Občini Žalec za pripravo proračuna Občine Žalec za leto 2007. Ta namreč zajema tudi proračune vseh krajevnih skupnosti in mestne skupnosti. Člani sveta so se zavzeli za dokončanje investicij, ki so ostale nedokončane v lanskem letu, in v zvezi s tem izrazili željo po čim hitrejšem sprejetju občinskega proračuna. Svet MS Žalec si bo prizadeval izpeljati vse tiste investicije v Žalcu in na Ložnici, ki bodo opredeljene v tem proračunu.
V želji po ureditvi mesta Žalec
organizirali so komemoracije, se udeležili spominskih obletnic NOB. Med pomembne naloge so zapisali, da je treba delo organizacije negovati in si prizadevati, da s skupnimi močmi izpolnjujejo zadane naloge in skrbijo za njen obstoj in dobro delo. V svoj program so zapisali tudi podporo delovanju občinskega sveta in županu Občine Žalec Lojzetu Posedelu, da bosta lahko delovala v korist vseh občanov in ne po volji nekaterih kritizerskih svetnikov, ki se ne morejo sprijazniti z volilnim porazom. Uspešno delo sta organizaciji zaželela tudi predsednik območne organizacije zveze borcev Viljem Petek in v imenu KS Vrbje Dušan Pungartnik. V zvezo borcev so sprejeli šest novih članov, nekaj besed so namenili tudi novemu statutu zveze borcev, sprejeli finančni načrt in izvolili delegate za občni zbor medobčinskega odbora ZZB NOV.	T. Tavčar
se bodo nadaljevale posodobitve ulic, pločnikov in razsvetljave. Vsa ta dela pa morajo biti opredeljena v celoviti študiji ureditve mesta Žalec. V ta namen je bila v letošnjem letu ustanovljena komisija, ki bo na prvi seji analizirala vse dosedanje predloge za ureditev starega mestnega jedra in prometne ureditve mesta. Opravljena je bila predstavitev I. faze naloge Prometna študija mesta Žalec. To študijo si lahko ogledate v prostorih Mestne skupnosti Žalec v času uradnih ur. Mestna skupnost bi rada izvedela tudi želje občanov glede ureditve Šlandrovega trga. Na tem področju gre za več vprašanj in dilem. Med drugim se postavlja vprašanje, ali naj se trg v celoti ali delno zapre za motorni promet in v kakšne namene naj bi
Urejanje mesta ena izmed prednostnih nalog
Šola dobila že streho
• - ;
1
i
Pogled na novo šolo
vrednost del dobrih 599.649,00 evrov (143,7 milijonov tolarjev). Od tega bo ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo 30 odstotkov sredstev, kar znaša 202.804,00 evre (48,6 milijonov tolarjev). Preostala sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna, nekaj pa jih bodo zbrali tudi v sami krajevni skupnosti.
Gradnja naj bi bila končana do konca avgusta letos, tako da bodo otroci, ki sedaj gostujejo na UPI-Ljudski univerzi Žalec in prvošolčki, že začeli novo šolsko leto v novi šoli. Uradno odprtje nove šole je predvideno nekaj dni kasneje, v petek, 7. septembra.
D. N.
Sredi oktobra lanskega leta so na Ponikvi zabrneli prvi stroji za izgradnjo nove podružnične osnovne šole. Najprej sicer samo še za rušenje 103 leta stare šole, ki je morala dati prostor za izgradnjo nove. Ta sedaj že dobiva tisto osnovno obliko, ne dolgo nazaj pa so jo tudi že pokrili.
Novo podružnično šolo gradi velenjski Vegrad. Po pogodbi je
se konkretno uporabljale sproščene površine. Ah naj bi služile kot promenada z občasnimi ali stalnimi raznovrstnimi prireditvami, za gostinske vrtove ali kot parkirišča za osebna vozila v kombinaciji z drugimi aktivnostmi in ureditvami in morda še za kaj drugega?
Mnenja in pobude občanov bodo merila za izdelavo II. faze te naloge, ki se bo začela v začetku prihodnjega meseca. Vse predloge pričakujejo na naslov Mestna skupnost Žalec, Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, ali na telefonsko številko 710 40 20. Veseli bodo tudi osebnih pobud in mnenj v času uradnih ur, in sicer vsak ponedeljek, sredo ah petek od 8. do 12. ure.
Kot je povedal predsednik sveta MS Žalec Roman Virant, v MS pozivajo tudi občane, da uredijo svoja funkcionalna zemljišča, saj želijo mestu dati lepo podobo, tako z urejenimi parkovnimi površinami, usmerjevalnimi tablami, pročeljem hiš in snažnostjo mesta.	D. N.
OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC Objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2007
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno-huma-nitarnih dejavnosti.
2.	Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež v Občini Žalec oziroma delujejo na njenem območju,
-	društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Žalec, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 5 % vsega članstva),
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon,
-	da so registrirani in delujejo najmanj eno leto,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o izpeljavi programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto.
3.	Za predmet javnega razpisa je Občina Žalec iz občinskega proračuna za leto 2007 zagotovila sredstva na proračunski postavki 20064 Sofinanciranje društev s področja socialnega varstva.
4.	Rok za predložitev ponudb in način predložitve:
-	ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec,
-	najkasneje do 30. aprila 2007,
-	prepoznih, nepravilno označenih in nepopolnih ponudb naročnik ne bo upošteval.
Na vsakem ovitku ponudbe mora biti napisano: naslov naročnika, v levem spodnjem kotu oznaka razpisa, na katerega se ponudba nanaša (Javni razpis - socialno-humanitarna dejavnost) in številka časopisa »Utrip«, v katerem je bil javni razpis objavljen, ter vidno označeno »Ne odpiraj - ponudba«, na hrbtni strani ovitka mora biti napisan naziv in naslov ponudnika - pošiljatelja, da mu je v primeru nepravočasne predložene ponudbe le-to mogoče vrniti neodprto.
5.	Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti pri Bojanu Jerebu, tel.: 03/713 64 38, ali osebno na oddelku, II. nadstropje, soba 53.
6.	Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) ali pa jo zainteresirani dvignejo vsak delovni dan med 8. in 10. uro v sobi št. 53/11- Občina Žalec.
7.	Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje do 31. maja 2007.
Ivica Čretnik postala podžupanja
Ivica Čretnik
Največ prahu na marčevski seji žalskega občinskega sveta je sprožilo imenovanje nadzornega sveta Občine Žalec, precej burno je bilo tudi ob vprašanju selitve Galerije Oskarja Kogoja, kjer je prišla na dan korespondenca med najemniki in občino. Sicer pa so bila razen poročila žalskih lekarn in Zdravstvenega doma Žalec vsa predstavljena poročila žalskih javnih zavodov sprejeta pravzaprav brez pripomb. Župan Posedel je predstavil tudi prvo podžupanjo Ivico Čretnik.
Na ponovljeni razpis za nadzorni svet občine, ki ga je zahteval »KVIAZ«, je prispelo osem prijav, in sicer so se prijavili Gvido Hribar, Miran Pristovšek, Srečko Senčič, Jelka Srebre, Andrej Šporin, Vilma Tekavc, Dejan Turk in Rok Žagar. Župan in nekateri svetniki so Ko-
misijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, ki jo vodi Jurij Blatnik, opozarjali, da dva izmed kandidatov ne izpolnjujeta pogojev za imenovanje. To sta Vilma Tekavc, ki kot absolventka Fakultete za upravo ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja (pogoj je višješolska izobrazba), in Rok Žagar, ki ni predložil dokazov o izpolnjevanju najmanj 5 let delovne dobe. Svetniki so imeli zelo različne interpretacije izobrazbene stopnje. Jurij Blatnik je dejal, da je logično, da človek ima neko stopnjo izobrazbe, če mu manjka le en izpit do diplome. Andrej Vengust in Primož Salesin sta bila mnenja, da morda statut, ki opredeljuje imenovanje nadzornega sveta, ni v skladu z zakonodajo, saj tam nikjer ne piše, da bi moral za politično funkcijo imeti kakršno koli izobrazbo. Temu je nasprotoval župan Posedel, ki je poudaril, da nadzorni odbor ni politična funkcija. Njegovo stališče o neustreznosti dveh kandidatov je podprl tudi svetnik Ivan Jelen, ki je bil mnenja, da nedokončana izobrazba pomeni, da je veljavna tista, ki je trenutno zaključena, in to je v tem primeru srednješolska. Marijan Turičnik pa je dodal, da je nadzorni odbor odgovorna funkcija, ki jo morajo izvajati kompetentni ljudje. Že v prejšnjem mandatu je računsko sodišče nalo-
žilo Občini Žalec, da mora biti na tem področju previdna. Po še nekaj precej burnih reakcijah na tej in oni strani so se svetniki le odločili, da opravijo tajno glasovanje. Glasovanje je pokazalo, da sta bila poleg Gvida Hribarja, Jelke Srebre in Dejana Turka, izglasovana tudi oba »sporna« kandidata. Županov prvi komentar po izvolitvi je bil: »Zdaj smo pa tam!« in svetnike je pozval, da se o zadevi ponovno pogovorijo.
Na marčevski, skoraj maratonski seji so sicer svetniki poslušali tudi poročila vseh javnih zavodov v občini in večino tudi sprejeli brez pripomb, največ vprašanj pa je bilo naslovljenih na zdravstveni dom, kjer so izpostavljeni problem pomanjkanja zdravnikov pripisali tudi večletnim neuspešnim prizadevanjem vodstva doma. Hkrati so izrazili pobudo, da se problematiki zdravstvenega doma enkrat le posveti širša razprava. Še vedno je svetnike nekoliko spodbudilo tudi poročilo direktorice žalskih lekarn Lidije Pavlovič, odgovori direktorice na temo izobraževanj, števila zaposlenih, plač, posojil in negativnih rezultatov pa so jih vsaj na prvi pogled zadovoljili.
Svetniki so potrdili predlog, da bo občina iz proračuna v treh letih pokrila 25 tisoč evrov izgube Medobčinske matične knjižnice Žalec,
podprli pa so tudi zahtevo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, da jim Občina Žalec nakaže v lanskem proračunu že odobrena sredstva v znesku 11 milijonov nekdanjih tolarjev.
Posedel je na seji svetnikom predstavil tudi novo podžupanjo Ivico Čretnik, ki bo pokrivala področje negospodarstva, ob pripombi, da si je na tokratni seji želel predstaviti vse tri podžupane, tudi za investicije in gospodarstvo, vendar žal predlagani kandidati niso
uspeli pridobiti podpore v svojih strankah. Ivica Čretnik je svetnica iz vrst LDS-a in je bila 36 let aktivna v negospodarstvu, med drugim kot ravnateljica šempetrske OŠ in predsednica Zveze turističnih društev SSD. Med pobudami svetnikov je Robert Smodej predlagal, da se v statut vnese novo telo - odbor za mladino.
Ob koncu seje je ob prebiranju pisma najemnikov (lastnikov TD Potepuh in upravljavcev Galerije Oskar Kogoj) v Savinovi hiši, ki
ga je v celoti prebral svetnik Andrej Vengust, ponovno izbruhnilo zgražanje svetnikov nad domnevnim dvomljivim ravnanjem župana v primeru Galerije Oskar Kogoj. Temu je seveda župan nasprotoval in jim prebral svoje pismo. Kakorkoli, župan je obljubil, da se pogajanja z najemniki nadaljujejo in da se bodo ponovno sestali. Sicer pa naj bi bila ena izmed idej tudi, da naj bi Galerija Oskarja Kogoja ostala v Žalcu, a bi z njo upravljal TIC.	Lucija Kolar
_ V'	__
Žalska LDS protestira
Iz žalskega občinskega odbora LDS smo prejeli protestno pismo, ki je odgovor na dogajanja v zvezi z imenovanjem nadzornega odbora Občine Žalec na zadnji seji občinskega sveta. Predsednik občinskega odbora LDS Milan Čadej je med drugim v pismu pozval predsednika in podpredsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja Jurija Blatnika in Janka Kosa, da odstopita.
V svojem pismu je še zapisal: »Liberalna demokracija Slovenije, Občinski odbor Žalec, odločno protestira proti načinu delovanja in odločanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja občinskega sveta
Občine Žalec na 4. seji občinskega sveta 12. marca 2007. Odločno protestira proti načinu nespoštovanja pravnega reda pri postopku in izvedbi kandidiranja in volitev v nadzorni odbor Občine Žalec. Komisija pri izbiri prijavljenih kandidatov za nadzorni odbor ni upoštevala določil 56. člena Statuta Občine Žalec, na osnovi katerega je izvedla javni poziv občanov za prijavo kandidatov. V pozivu so bili jasno navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da lahko konkurira za to funkcijo. Zaradi kršenja 56. člena statuta in neupoštevanja razpisnih pogojev je prišlo do nezakonitega dejanja. Rezultat na tak način izvedenih volitev kaže na klientelizem in v nadaljevanju, milo rečeno, na ko-
rupcijo. Pri takšnih dejanjih svetniki LDS-a ne želimo sodelovati. Pozivamo predsednika in podpredsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, da nemudoma odstopita.«
Milan Čadej je v sporočilu tudi zanikal trditve, ki so jih na novinarski konferenci Partnerstva za razvoj Občine Žalec 14. marca izrekli predstavniki partnerstva, da so namreč vse stranke (LDS, DeSUS in Lista za razvoj občine) povabili k sodelovanju. »V LDS OO Žalec še do današnjega dne nismo dobili nobenega vabila za sodelovanje, nobenega programa na vpogled in nobene pogodbe v podpis. Sicer pa, ko gre za partnerstvo, je osnovni pogoj spoštovanje pravnega reda in zakonitosti, zadnji primer pa kaže, da temu ni tako,« je v imenu žalskega LDS-a še zapisal Milan Čadej. L. K.
Partnerstvo z »gandijevsko držo«
Iz novinarske konference partnerstva
Sredi marca se je na novinarski konferenci tudi uradno predstavilo Partnerstvo za razvoj Občine Žalec. Predstavniki 7 strank in neodvisne liste pravijo, da niso opozicija županu, saj si želijo le tvornega sodelovanja za dobro Žalca. Pri tem so se dvignili nad ideološka stališča svojib, med sabo precej različnih strank. Pogodbo Partnerstva za razvoj Občine Žalec, kot se glasi uradni ustanovni dokument, so podpisale stranke SDS, SD, SLS, Nsi, SNS, SMS, AS in neodvisna Usta Gvido Hribar za prihodnost Občine Žalec. V Partnerstvu je tudi 17 od 29 svetnikov žalskega občinskega sveta, torej imajo večino v občinskem svetu.
Temeljni cilji partnerstva so zagotoviti racionalno javno porabo, ustvariti prijaznejše okolje za razvoj podjetništva in gospodarstva nasploh, skladnejši in uravnotežen razvoj krajine, ohraniti kulturno dediščino, kulturo in splošno rast v občini, pospešiti izkoriščanje sredstev iz skladov EU. Predvsem pa si po besedah Marka Laznika, ki je bil ob Juriju Blatniku predstavljen kot kontaktna oseba partnerstva, želijo, pospešiti aktivnosti in dinamiko v projektih, ki so bili v pretekli jesenski volilni kampanji že obljubljeni, pa se dogajajo prepočasi ali pa sploh ne.
Partnerstvo je bilo po besedah Jurija Blatnika sicer ustanovljeno po volitvah, formalno, s pogodbo pa so začeli delovati sredi marca. K ustanovitvi jih je, tako Marko Laznik, spodbudila želja po usklajenem de-
lovanju v občini, po zagotovitvi demokratičnega dela in enakopravnosti vseh v občini in enakopravnosti političnih strank v občinskem svetu. Že omenjena neaktivnost na nekaterih obljubljenih projektih je spodbudila partnerstvo, da so pripravili predlog prednostnih projektov Občine Žalec in ta je sedaj predmet že nekajkratnih pogovorov z županom. »Želimo, da bi župan sprevidel, da gre za skupno dobro,« je povedal Marko Laznik, hkrati pa dodal, da so se z županom sicer okoli večine predlaganih projektov že uskladili na deklarativni ravni, vendar zaenkrat akcije in strokovnega delovanja s strani občinskih služb še ne čutijo. Pomembnejši projekti izmed predlaganih so ureditev starega mestnega jedra, šola v Grižah, izgradnja multikulturnega centra za mlade in mladinski hotel, vitalnejša stanovanjska izgradnja, izgradnja doma za starejše občane, dati graščini v Novem Celju novo vsebino, pospešiti infrastrukturne investicije, kot so obnove ulic po vsej občini, ureditev knjižnice na novi lokaciji, izgradnja krožišča v Šempetru in čistilne naprave v Ka-sazah idr. Sicer pa so predstavniki partnerstva na novinarski konferenci dejali, da so k sodelovanju v Partnerstvu povabljeni prav vsi, Desus, LDS in neodvisni.
Gvido Hribar je pojasnil, da gre pri partnerstvu za novo kakovost delovanja v tem prostoru, kjer niso bili navajeni dogovarjati se in iskati skupne rešitve. »Do zdaj je bil poudarek le na eni generaciji, mi pa želimo poskrbeti za vse! « je ugotovil
Hribar in dodal, da to ne pomeni, da ne bodo podprli dobrih projektov župana.
Člani partnerstva so na vprašanje, zakaj ob tem, da se zavzemajo
za dobro sodelovanje, ne želijo dati privolitve za dva njihova podžupana, odgovorili, da bodo to storili, ko bo čas za to. Ne želijo si namreč, da bi bila župana iz vrst SD in SDS, ki sta bila nedavno predlagana, ne« kakšni marioneti ali da bi se z njima manipuliralo. Sicer pa, je dejal Blatnik, je imenovanje podžupana
izključno v domeni župana in delo se lahko nadaljuje z ali brez njiju. So pa izrazili čestitke nedavno imenovani podžupanji Ivici Čretnik in ji zaželeli uspešno delo.
Člani partnerstva so županu očitali tudi, da sklicuje premalo sej občinskega sveta, da že lani niso sprejeli rebalansa, da nimajo
zaključnega računa, kaj šele proračuna za letos. Marko Laznik je predstavitev partnerstva zaokrožil, da so se odločili za nekakšno gandijevsko držo in zadev ne bodo zaostrovali. »S strani župana pa želimo nekaj dobre volje, akcije in predvsem, da končno začne z delom.«	Lucija Kolar
Lojze Posedel odgovarja partnerstvu
Na odmeve, ki so jih različni mediji zabeležili po novinarski konferenci Partnerstva za hitrejši razvoj Občine Žalec sredi marca, nam je svoja razmišljanja in odgovore posredoval tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel:
»Od lokalnih volitev, ki so bile 22. oktobra 2006, je minilo že 5 mesecev in skoraj ravno toliko je bilo potrebno, da so predstavniki Partnerstva za hitrejši razvoj Občine Žalec na novinarski konferenci predstavili podpisani DOGOVOR O SODELOVANJU političnih strank in list, ki so vključeni v partnerstvo: SDS, SD, SLS, Nsi, SNS, SMS, GH in AS.
1.	V vsakdanjem življenju in deluje dogovarjanje in sodelovanje izjemnega pomena. Vendar dogovarjanje ob istočasnem izključevanju nekaterih, ki bi želeli in morali sodelovati, zagotovo ni dobro in ne prispeva k skupnemu uspehu. Zato je potrebno občankam in občanom odkrito povedati, da ne držijo izjave predstavnikov partnerstva, da so bile k sodelovanju povabljene tudi ostale svetniške skupine v občinskem svetu Občine Žalec.
Z vso odgovornostjo po preverjenih podatkih pri ostalih strankah in listah v občinskem svetu poudarjam, da k sodelovanju do sedaj niso bile povabljene svetniške skupine LDS, DeSuS in Nestrankarska lista.
2.	Kot županu mi je bil dogovor o sodelovanju dostavljen 7. marca 2007 s predlogom, da se opredelim do zapisanih »ključnih projektov«.
Z vsemi, več kot tridesetimi (30) projekti, se seveda strinjam, problem je le v tem, da je skupna ocenjena vrednost 15 milijard SIT oziroma 62.539.890,00 EUR, letno pa občinski proračun znaša približno 3.500.000,00 SIT oziroma 14.607.679,00 EUR in da je velik del porabe sredstev zakonsko predpisan.
V spisku »ključnih projektov« so
projekti od npr. prehod za pešce v KS Levec do izgradnje nove osnovne šole v Grižah. Ocenjena vrednost prvega projekta znaša 500.000,00 SIT oziroma 2.086 EUR, drugega pa 1.500.000.000,00 SIT oziroma 6.259.389 EUR.
V	razgovoru s pooblaščenima predstavnikoma partnerstva, gospodom Laznikom in gospodom Blatnikom, sem kot župan tudi izpostavil dejstvo, da v predlogu »ključnih projektov« partnerstva zelo veliko nujno potrebnih projektov manjka, tako da bo najtežje ravno usklajevanje med proračunskimi porabniki. Pri tem torej spisek »ključnih projektov« ne bo v veliko pomoč in bi bilo glede na večino svetnic in svetnikov, ki jo ima partnerstvo v občinskem svetu, prav, da partnerstvo tudi določi prednostne naloge, česar pa ne želijo. To se bo pač naredilo ob sprejemanju proračuna za leto 2007, ki je v pripravi in ga bo občinski svet obravnaval v mesecu aprilu 2007.
3. Pooblaščeni predstavnik partnerstva, gospod Blatnik (SDS), je na novinarski konferenci predstavil namen partnerstva, da je temeljni cilj partnerstva pritegniti čim večje število strokovnjakov in ljudi z idejami, ki bodo prinesli nove rešitve, s katerimi bo postala Občina Žalec prijazna za gospodarska vlaganja ...S takšnimi nameni se kot župan zagotovo zelo strinjam, problem je le v tem, da partnerstvo očitno eno govori, drugo pa dela. Na prvem skupnem sestanku po volitvah sem namreč predlagal, da gospod Laznik (SD) in gospod Čehovin (SDS) postaneta podžupana, vendar je bila ponudba dvakrat zavrnjena.
V	nadaljnjem dogovarjanju in usklajevanju sem kot župan dosegel dogovor in dobil pristanek dveh članov, gospoda Ivana Podpečana (SD) in gospoda Danija Zagoričnika (SDS), da postaneta podžupana Ob-
čine Žalec, eden za področje gospodarstva in drugi za področje investicij. Z obema je bil usklajen tudi dogovor o obsegu in načinu dela, pristojnostih in obveznostih. Na žalost in na veliko presenečenje pa sem kot župan dobil pisne sklepe občinskih odborov SD in SDS, da stranki ne dajeta soglasja k imenovanju predlaganih podžupanov. Zato sem na seji občinskega sveta 12. 3. 2007 zaenkrat imenoval le podžupanjo, in sicer gospo Ivico Čretnik, iz vrst svetniške skupine LDS.
Prav tako sem na razgovorih o »ključnih projektih« predlagal gospodu Lazniku in gospodu Blatniku, naj predlagajo konkretna imena strokovnjakov, ki bi lahko vodili določene projekte, pa tudi zaenkrat ni nobenega predloga oziroma želje po sodelovanju s strani partnerstva.
Tako lahko argumentirano trdim, da je moja velika in iskrena želja po dobrem sodelovanju z vsemi brez političnega kupčkanja in ne drži trditev partnerstva, da kot župan ne želim sodelovati.
Resnično pripravljenost za sodelovanje pogrešam ravno pri partnerstvu, če upoštevam vse navedeno in če se spomnimo npr. glasovanja o sestavi delovnih teles in odborov občinskega sveta, ko je partnerstvo pri glasovanju izločalo ravno predlagane zunanje strokovne kandidate.
4. Prav tako moram kot zavajanje javnosti označiti izjavo gospoda Laznika na novinarski konferenci, da je potrebno vzpostaviti nadzor dela v Občini Žalec, saj se nadzorni odbor Občine Žalec ni sestal že več kot eno leto.
Takšna izjava ne more biti pomota, ampak je lahko le zavestna neresnica. Ob gospodu Lazniku je namreč na novinarski konferenci partnerstva sedel gospod Roman Virant, predsednik OO SD Žalec, ki je bil v prejšnjem mandatu član nadzornega odbora Občine Žalec. Vsaj on bi se namreč moral spomniti, daje nadzorni odbor
imel v prejšnjem mandatu kar 49 sej in je tudi v času volilne kampanje redno zasedal ter spremljal delo občinske uprave.
Zadnjo sejo je imel namreč 29. 9. 2006, torej manj kot mesec dni pred volitvami.
Ravno v želji, da se nadzorni odbor čim prej imenuje, so strokovne službe objavile javni poziv za člane nadzornega odbora takoj po volitvah.
Po imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja so člani na 1. seji »ugotovili«, da razpis ni bil izveden v skladu z zakonodajo, in so ponovili razpis, na katerega pa so se prijavili isti kandidati. Po sprejetem sklepu KVTAZ-a, da na volilne lističe imenuje tudi dva kandidata, ki nista izpolnjevala razpisanih pogojev, sem jih kot župan na to pisno opozoril. To sem storil tudi javno, na seji občinskega sveta, vendar mojega opozorila niso upoštevali. Zato sem sprejeti sklep o imenovanju članov nadzornega odbora Občine Žalec zadržal in poslal dokumentacijo na Službo vlade RS za lokalno samoupravo, od koder so že sporočili, da sprejeti sklep na občinskem svetu ni v skladu z veljavnim Statutom Občine Žalec in bo potrebno postopek volitev ponoviti izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo razpisane pogoje.
In še za zaključek: Skupaj s strokovnimi službami delamo v skladu z veljavno zakonodajo in si pri tem resnično želimo dobrega sodelovanja z vsemi članicami in člani občinskega sveta ter ponovno poudarjam veliko željo in potrebo, da bi Občina Žalec imela tri podžupane iz vrst največjih svetniških skupin LDS, SDS in SD oziroma gospo Čretnik, gospoda Zagoričnika in gospoda Podpečana.
Na osnovi zapisanih argumentov si lahko vsak sam ustvari mnenje o trenutni politični situaciji in ciljih nekaterih, ki v imenu partnerstva delajo to, kar delajo.«
Sprejeli proračun
Svetniki Občine Braslovče so se sestali na tretji redni seji občinskega sveta, na katerem so med drugimi sprejeli tudi proračun občine.
Že uvodoma je nestrankarski svetnik Bogdan Trop županu Marku Balantu ponovno zastavil vprašanje s prejšnje seje, na katerega takrat ni dobil odgovora, in sicer, ali je res, da je gradnja telovadnice pri šoli ustavljena in zakaj. Župan Balant je o tem dejal, daje gradnjo zaustavila inšpekcija, ker del nove telovadnice sega za 8 centimetrov na zemljišče, ki ni last občine oziroma osnovne šole. Povedal je, da bodo ta problem v kratkem rešili in z deli tudi kmalu nadaljevali.
Največ časa so svetniki posvetili predlogu proračuna Občine Braslovče za letošnje leto, ki je bil v drugi obravnavi. Obrazložitev sta podala direktor občinske uprave Milan Šoštarič in župan Marko Balant. Kot sta poudarila, je bil predlog proračuna v tridesetdnevni javni obravnavi. V tem času tehtnejših pripomb ni bilo, razen pripomb treh kulturnih društev, ki so jih delno upošteva-
li.	O predlogu proračuna je razpravljalo v času javne obravnave vseh šest odborov, ki so ga podprli. Letošnji prihodki bodo znašali 3,59 milijona evrov, odhodkov pa bo 4,37 milijona. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili z najetjem dolgoročnega kredita v znesku 584 tisoč evrov in ostankom sredstev iz preteklega leta. Tako bo letošnjih prihodkov za nekaj več kot 19,7 odstotka več kot lani, odhodkov pa kar za 38 odstotkov. Načrtovana
višina investicijskih odhodkov znaša 1,844 milijona evrov, kar 2,014 milijona evrov bodo letos namenili za izobraževanje, od tega 1,124 milijona evrov za nadaljevanje druge faze investicije v izgradnjo OŠ Braslovče, to je izgradnjo telovadnice. V to investicijo so vključena tudi sredstva iz državnega proračuna. Za promet, prometno infrastrukturo in komunikacije bodo namenili 488.600 evrov, od tega za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest 274.500 evrov. Sledila je enourna razprava, v kateri je imel največ pripomb nestrankarski svetnik Bogdan Trop, ki je med drugim dejal, da proračun ni razvojno naravnan in usklajen z zakonodajo. Kljub temu so svetniki z enajstimi glasovi za in štirimi proti proračun potrdili.
V nadaljevanju seje je spremembe odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Braslovče obrazložil predsednikkomisije za normativne akte Rudi Sedovšek. Pri tem gre za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa spremenjeno sestavo sveta zavoda. Po novem
svet vrtca oziroma šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev. Do zdaj je svet zavoda štel enajst članov, po novem pa devet. Brez pripomb so svetniki ta odlok potrdili po skrajšanem postopku, saj gre za uskladitev odloka z zakonom. Po krajši razpravi so svetniki dali soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. V lanskem letu so pomoč v Občini Braslovče koristili povprečno štirje upravičenci, za katere je bilo opravljenih povprečno 34 ur neposredne oskrbe. Trenutno pa je v pomoč na domu vključenih šest občanov. Po novem predlogu seje polna cena ure pomoči na domu iz dosedanjih 14,25 evra zvišala na 14,88 evra, od tega se je subvencija občine z dosedanjih 50 odstotkov povečala na 52 odstotkov, s čimer so dosegli, da se cena na uro za uporabnika v letošnjem letu ni spremenila. Svetniki so v nadaljevanju seje razpravljali o kandidatih za direktorja UPI-Ljudske univerze Žalec ter njunem programu vodenja zavoda. O prijavah obeh kandidatov je na svoji seji razpravljal odbor za družbene dejavnosti, ki je dal pozitivno mnenje dosedanji direktorici Franji Centrih. Takšnega mnenja so bili tudi svetniki. T. T.
Popravek objave
V februarski številki časopisa smo v članku »Imenovani člani delovnih teles občinskega sveta Braslovče« pri navajanju članov Odbora za družbene dejavnosti pomotoma zapisali, da je član odbora Simon Zbičajnik. V resnici gre za članico, Simono Zbičajnik. Za napako se imenovani in Občini Braslovče opravičujemo.
Uredništvo
1,8 milijona evrov za investicije
Svetniki Občine Vransko so na 3. redni seji občinskega sveta obravnavali dvanajst točk dnevnega reda. Največ časa so posvetili odloku o proračunu Občine Vransko za letošnje leto, ki je bil pred tem v tridesetdnevni javni obravnavi. Župan Franc Sušnik je med drugim dejal, da ima proračun za letošnje leto 3 milijone 132 tisoč evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. V času javne obravnave je bila podana le ena pripomba, ki pa so jo uskladili. Proračun je bil dobro pripravljen, saj so ga potrdili vsi svetniki.
V tem letu bodo kar 1 mili-
jon 824 tisoč evrov porabili za investicije, od tega največ, 750 tisoč, za novo večnamensko športno dvorano, 333 tisoč evrov za vodovod Zaplanina in Ločica in za obnovo ceste v Stopnik 107 tisoč evrov. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli dva sklepa, in sicer sklep o financiranju političnih strank iz proračuna Občine Vransko in sklep o povrnitvi stroškov volilne kampanje političnim strankam na lanskih lokalnih volitvah.
Dalj časa je trajala izvolitev delovnih teles občinskega sveta. Po predlogu, ki ga je pripravila komisija za volitve in imenovanja, so izvedli
tajne volitve, na katerih so izvolili petčlanski odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, odbor za prostorsko načrtovanje in gospodarjenje z nepremičninami, odbor za kmetijstvo in tričlanski nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Janez Lend, Marija Jug in Peter Praprotnik. Svetniki so razrešili dolžnosti Aleksandra Borštnerja v svetu Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko in do izteka mandata imenovali Jadranko Kramer. Svetniki so potrdili tudi sklep o razpisu pogojev in rokih dajanja pobud za podelitev priznanj Občine Vransko za leto 2007, rok za vložitev predlogov je 30. marec. Svetniki so dali soglasje k uskladitvi cene storitev pomoč družini na domu za letošnje leto, pozitivno soglasje h kandidaturi za imenovanje direktorice UPI-Ljudske univerze Žalec dosedanji direktorici Franji Centrih ter ob koncu seje obravnavali nekaj premoženjskopravnih zadev. T. Tavčar
Četrta redna seja
Preboldski svetniki so se 1. marca zbrali na četrti redni seji. Opravili so prvo obravnavo predloga strategije prostorskega razvoja Občine Prebold, ki bo temeljni prostorski dokument občine. Z njim bodo določene usmeritve za urejanje prostora in varstva okolja. V njem so upoštevani izhodišča strategije prostorskega in gospodarskega razvoja Slovenije, smernice nosilcev prostora ter analizirane pobude fizičnih in pravnih oseb.
Tej točki dnevnega reda so svetniki namenili več kot eno uro. V nadaljevanju so opravili drugo obravnavo predloga proračuna Občine Prebold za leto
2007.	Načrtovani prihodki znašajo 3,27 milijona EUR, odhodki pa so za prenesena sredstva iz leta 2006 večji in znašajo 3,36 milijona EUR.
Svetniki so sprejeli predloženi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda
OŠ Prebold, ki je usklajen z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v delu, ki se nanaša na sestavo svetov zavodov. Dopolnil se je tudi z zavezo ravnatelju in drugim delavcem šole, da pri svojem delu spoštujejo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V nadaljevanju seje so v skladu s pravilnikom o plačilu staršev za programe v vrtcih in na osnovi zakona o vrtcih izglasovali 30-odstotno znižanje, ki bo veljalo od 1. aprila dalje.
Nova zakonodaja na področju lokalne samouprave in sistema plač v javnem sektorju je bila razlog za sprejem novega pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov občinskih organov Občine Prebold. Poleg sprejema pravilnika so potrdili tudi cene storitve pomoč družini na domu, ki jo za preboldsko občino opravlja Dom Nine Pokorn
Grmovje. Center za socialno delo na podlagi zahteve upravičenca odloča o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve. Občina financira pomoč družini na domu najmanj v višini 50 odstotkov cene storitve. V Občini Prebold je v letu 2006 koristilo pomoč 14 uporabnikov. Nova cena se je s 14,25 EUR zvišala na 14,88 EUR za opravljeno uro storitve.
Svetniki so podali tudi svoje mnenje o kandidatih za direktorja UPI-Ljudske univerze Žalec. Pri tem se je razvila kar burna razprava, na koncu pa so se izmed dveh kandidatov z devetimi glasovi ZA in štirimi PROTI odločili za sedanjo direktorico Franjo Centrih.
Ob zaključku seje so obravnavali zamenjavo zemljišča med Občino Prebold in Kmetijsko zadrugo Savinjska dolina. Pod točko razno pa je župan Vinko Debelak seznanil svetnike z imenovanjem podžupanov Emilije Črnila iz vrst DeSUS-a, Franca Škrabeja iz LDS-a in Marjana Golavška iz SDS-a.	D. N.
Več sredstev za protipožarno varnost
Udeleženci podpisa pogodbe
V Občini Braslovče so svečano podpisali pogodbo o opravljanju javne lokalne gasilske službe za leto 2007. V imenu Občine Braslovče je pogodbo podpisal župan Marko Balant, v imenu Gasilske zveze Žalec pa predsednik nadzornega sveta Edvard Kugler skupaj s predsedniki sedmih prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na območju braslovške občine. S pogodbo so podpisniki določili vsebino, obseg, način opravljanja
gasilske službe, financiranje in druge pogoje dela.
Uvodoma se je župan Marko Balant zahvalil gasilcem in Gasilski zvezi Žalec za dobro delo in sodelovanje na strokovnem področju. Med drugim je poudaril, da je lani občina za to dejavnost namenila 77 tisoč evrov, letos pa kar 105 tisoč evrov, kar je za 36 odstotkov več kot lani. Največ sredstev bodo porabili za sofinanciranje pri nakupu gasilskih avtomobilov za PGD Braslovče in PGD Parižlje-To-
povlje, za dejavnost sedmih prostovoljnih gasilskih društev in sofinanciranje Gasilske zveze Žalec. Za dobro sodelovanje sta se zahvalila tudi predsednik nadzornega odbora Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler in podpoveljnik zveze Lado Ko-šec in poudarila, da je zveza pomemben člen z vidika izobraževanja in drugih strokovnih sodelovanj. Še posebej pa sta se zahvalila za pomoč pri lanskem državnem tekmovanju članic in članov.	T. Tavčar
Letos odkup dvorane
Objekt, v katerem sta dvorana in bife
Občina Braslovče v letošnjem letu namenja precejšen del sredstev iz proračuna za izboljšanje prostorskih pogojev za izvajanje kulturne dejavnosti. V ta namen predvidevajo odkup dvorane Kmetijske zadruge Braslovče v vrednosti nekaj več kot 106 tisoč evrov. Ministrstvo za kulturo naj bi za nakup dvorane prispevalo nekaj več kot 40 tisoč evrov.
Določena sredstva so namenjena tudi za vzdrževanje ostalih dveh kulturnih dvoran, in sicer 4 tisoč evrov za vzdrževanje kulturnega doma v Letušu in 2 tisoč evrov za vzdrževanje Doma krajanov Gomilsko.	T. T.
Za ohranjanje vrednot NOB
Za braslovške mame in žene
Avgust Pulir ponovno predsednik
Za uvod rednega in volilnega občnega zbora Združenja borcev in udeležencev NOB, Občinske organizacije Polzela, ki so se ga poleg članov udeležili tudi gostje, so s krajšim kulturnim programom poskrbeli učenci pol-zelske osnovne šole.
O delu organizacije v lanskem letu in smernicah društva za letos sta govorila predsednik občinske borčevske
organizacije Avgust Palir in tajnica Ladislava Zupanc. Kot je dejal Avgust Palir, v letošnjem letu slavimo 62-letnico zmage nad fašizmom. Skupaj z nami slavi ves napredni in demokratični svet, saj je bila druga svetovna vojna, ki jo je zanetil fašizem, ena najgrozovitejših in uničujočih za vse narode sveta. Med drugim je poudaril: »Borci, borke, pridruženi člani in vsi prijatelji NOB, hodimo pokončne glave z globoko zavestjo, da smo delali v korist slovenstva in svobode, ki jo uživamo že 62 let z željo, da bi jo uživali tudi naslednji rodovi. Povejmo mladim in neprizadetim generacijam, da smo bili na pravi poti, ker bi v nasprotnem primeru v naši lepi deželi ne bilo več našega naroda.« Ker bomo letos volili novega predsednika države, je interes in cilj bor-
Proračun sprejet
Na marčevski seji občinskega sveta Občine Tabor, na 4. redni seji po vrsti, so med drugimi obravnavali proračun Občine Tabor za leto 2007 - druga obravnava, potrdili dobitnike priznanj Občine Tabor za leto 2007 in sprejeli znižanje plačila za program vrtca v primeru odsotnosti zaradi bolezni.
Predlog proračuna Občine Tabor je podrobno obrazložil župan. Ugotovil je, da sta bila na občino v roku poslana dva amandmaja, ki pa ju je z obrazložitvijo zavrnil. Svetniki so nato po krajši razpravi predlog proračuna potrdili
s petim glasovi za in enim vzdržanim glasom. Proračun Občine Tabor za leto 2007 znaša 1.533.054 evrov.
Predlog znižanja plačila za program vrtca v primeru odsotnosti zaradi bolezni je obrazložila ravnateljica OS Vransko-Tabor Majda Piki. Svetniki so sprejeli sklep, da se strošek živil začne odštevati četrti dan otrokove odsotnosti.
Predloge za dobitnike priznanj za leto 2007 je podal predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podžupan Janko Drča. Priznanje častni občan
OSNOVNA ŠOLA BRASLOVČE - ENOTA VRTEC
VPISUJE PREDŠOLSKE OTROKE za šolsko leto 2007/2008
Vpis novincev bo potekal med 9. in 11. uro.
V vrtcu BRASLOVČE
16., 17. in 18. aprila 2007,
v sredo, 18. 4., tudi od 14. do 17. ure za vsa tri okolja.
V vrtcu TRNAVA
19. in 20. aprila 2007.
V vrtcu LETUŠ
23. aprila 2007.
V času vpisa bodo od 9. do 11. ure tudi dnevi odprtih vrat, kjer si boste lahko ogledali igralne prostore in se vključili v tok življenja in dela vrtca.
PRIČAKUJEMO VAS!
PREKRIVANJE STREH
z različnimi pločevinastimi kritinami SKANDINAVSKA KRITINA- OSSfÉ)
S kulturnega programa
cev, da bodo podrli tistega, ki spoštuje prispevek slovenskih partizanov v NOB.
Člani polzelske borčevske organizacije, ki šteje 95 članic in članov, so se lani udeležili proslav, srečanj, komemoracij, skrbeli so za spominska obeležja NOB, ob novem letu so obiskali vse člane in jim izročili skromna darila. Delo članic in članov polzelske borčevske organizacije sta pohvalila predsednik Območnega združenja borcev Viljem Petek in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. Program dela za letos je podoben lanskemu. V organizacijo so sprejeli sedem novih članov in podelili priznanje Ignacu Romihu za dolgoletno prizadevno delo v organizaciji. Občni zbor je bil tudi volilni in za predsednika so ponovno izvolili Avgusta Palirja.	T. Tavčar
Občine Tabor bo na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku prejel Janko Kobale, priznanje Občine Tabor bodo prejeli Tone Kozmelj, Anton Jelen in Milan Ocepek, zlato plaketo Občine Tabor bodo podelili Jerneju Greglu, srebrno pa Alenki Vrenko. Priznanje župana naj bi prejel Matic Gerčar.
V zadnji točki dnevnega reda je Saša Zidanšek Obreza, svetovalka župana, vse prisotne svetnike seznanila z dopisom Upravne enote Žalec, kjer pozivajo občinski svet, da izbere svetnika, ki bi z upravno enoto sklenil pod-jemno pogodbo glede sodelovanja na porokah. Svetniki so v razpravi sklenili, naj na porokah še naprej sodeluje župan. S tem je bila seja tudi končana.	D. N.
Društvo prijateljev mladine Braslovče je tudi letos organiziralo prireditev v počastitev svetovnega dneva žena. Program prireditve, ki je privabila žene od blizu in daleč, so sooblikovali učenci Osnovne šole Braslovče.
Zbrane v dvorani zadružnega doma je uvodoma pozdravila Blanka Nerad, predsednica Društva prijateljev mladine Braslovče, ki je v svojem govoru prisotne ponovno povabila, naj s prostovoljnimi donacijami sodelujejo v akciji Igrala za naše otroke, s katero želi društvo braslovškim otrokom omogočiti kakovostnejše preživljanje prostega časa. Prireditev sta povezovali Maruša Repnik in Neža Justinek, učenki Osnovne šole Braslovče, ki sta skozi vezen tekst, avtorice Jerneje Kolar, gostjam odkrivali skrivnosten svet odnosov
Ljubka predstavitev najmlajših
Vrtec Tabor je v četrtek, 22. marca, pripravil prireditev, ki so jo poimenovali Pomladni MIŠ MAŠ v vrtcu. Prireditev so pripravili v Domu krajanov Tabor, udeležili pa so se je predvsem starši otrok, babice in dedki.
Na odru se je ta popoldan zvrstilo več prijetnih presenečenj za starše, slednji pa so presenečenje pripravili tudi za otroke in vse ostale v dvorani. Pripravili so namreč prijetno igrico Zdravilo za mamico. Na prireditvi so nastopile vse starostne skupine otrok, od tistih, ki so komajda dobro shodili, do tistih, ki bodo jeseni stopili v prvi razred.
med mamami in otroci. Osrednja glasbena gostja poreditve je bila Mojca Žerak, mlada virtuozinja na citrah, evropska podprvakinja v igranju na citre v svoji kategoriji, ki se ponaša z vrsto odmevnimi nastopi tako doma kot v tujini.
Pod vodstvom vzgojiteljic Klavdije Konečnik, Irene Aubreht, Manice
Nastopili so tudi kitarist Gašper Bribernik, Neja in Tina Tkalec na sintetizatorju ter pevka Maša Cokan, skupina Aloven in učenci OŠ Braslovče. Prireditev je zaokrožila prijazna pogostitev in vabilo k obisku ob letu osorej.	T. T.
Obreza in Manje Majcen so pokazali, kaj so se naučili, kaj znajo in zmorejo. Najmlajši so se vozili z avtomobilčki, malo starejši so odkrivali vsebino skrinjice in ob tem plesali, najstarejši pa so peli, plesali in igrali. K prijetnemu vzdušju je svoje dodal njihov pevski zborček pod vodstvom Manje Majcen in ob spremstvu kitare Primoža Vraniča.
Sledilo je prijetno druženje ob pripravljenih dobrotah, ki so jih napekli starši, pijači in plesu. Z druženjem so počastili bližnji materinski praznik.	D. N.
VPIS V VRTEC PREBOLD
Obveščamo vas, da bo uradni vpis otrok v Vrtec Prebold za novo šolsko leto 2007/2008 potekal
od ponedeljka, 16. aprila 2007, do četrtka, 26. aprila 2007, vsak dan od 9. do 15. ure v Vrtcu Prebold.
V tem času bodo v vrtcu potekali tudi dnevi »VRTEC ODPRTIH VRAT«
-	za I. starostno obdobje od 9. do 11. ure,
-	za II. starostno obdobje od 9.30 do 11.30.
Pričakujemo vas!
Hvala za zaupanje.
Vsi iz Vrtca Prebold
Pomladni MIŠ MAŠ Vrtca Tabor
OBČINA TABOR
Prireditve ob občinskem prazniku
Ponedeljek, 9. april
Tradicionalen pohod v Marija Reko; Odhod ob 9. uri izpred KZ Tabor (Planinsko društvo Tabor, 572 7214)
Torek, 17. april, ob 10. uri
slikarska razstava likovne sekcije Mavrica s prijateljsko likovno sekcijo KD Polzela;
ogled razstave bo v času uradnih ur ter uro pred in uro po vsaki prireditvi v sejni sobi Občine tabor (likovna sekcija Mavrica,
051 357 214).
Sreda, 18. april, ob 20. uri
predavanje: Moja hrana, moje zdravilo;
predava: dr. med. Vesna Markotič; društveni prostor 2, Dom krajanov Tabor
(Društvo za planetarno sintezo v Sloveniji,
041 463 422).
Petek, 20. april, ob 16. uri
turnir v malem nogometu - otroci (Športno društvo TVD partizan Tabor,
031 764 505).
Petek, 20. april, ob 17. uri
turnir v balinanju; turnir v odbojki - ženske (Športno društvo TVD partizan Tabor,
031 764 505).
Petek, 20. april, ob 20. uri
predavanje: Novosti za saditve
balkonskega cvetja;
predava: Alen Kovačič, 051 234 575;
društveni prostor 2, Dom krajanov
Tabor.
Sobota, 21. april, ob 9. uri
uradni trening motociklov (Klub ljubiteljev starih vozil Hrast Tržišče, 041 628 534).
Sobota, 21. april, ob 9. uri
Jurijeva strelska tekma;
Lovska koča Tabor
(Lovska družina Tabor, 572 70 43)
Sobota, 21. april, ob 13. uri
dirka za državno prvenstvo starodobnih motociklov tabor 2007; regionalna cesta Tabor-Ojstriška vas (Pihlbirt-Plavšak)
(Klub ljubiteljev starih vozil Hrast Tržišče, 041 628 534).
Sobota, 21. april, ob 15. uri
turnir med vasmi v malem nogometu
(Športno društvo TVD partizan Tabor,
031 764 505).
Sobota, 21. april, ob 19.30
komedija »Podnajemnik« v režiji Bože Hrvatič in Aeksa Corbata; gledališka skupina Kulturnega društva Slovenec iz Boršta;
Mešani pevski zbor Boršt-Zabrežec;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 040 242 837).
Nedelja, 22. april, ob 8. uri
15. Šentjurski sejem;
začetek delovanja sejemskih stojnic.
Nedelja, 22. april, ob 10. uri
sveta maša v cerkvi sv. Jurija.
Nedelja, 22. april, ob 11. uri
parada: pihalni orkester, konjeniki, hmeljski starešine, oldtajmerji (Turistično društvo Tabor,
040 485 994).
Nedelja, 22. april, ob 11.15
»Mladi talenti«, predstavitev mladih talentov z voditeljema Gašperjem in Marjetko;
prireditveni prostor pod šotorom (Kulturno-umetniško društvo Zaka’ pa ne, 041 576 193).
Nedelja, 22. april, ob 14. uri
»S Pepijem po sejmu«; revija ansamblov z voditeljem Darkom Žvižejem in Štamperlovim Pepijem;
prireditveni prostor pod šotorom (Kulturno-umetniško društvo Zaka’ pa ne, 041 576 193).
Nedelja, 22. april, ob 16.30
nastop glasbenih skupin in odprtje plesišča z voditeljico Klavdijo Winder (A je to, Frajerji, Krajcarji, ansambel Stil5, skupina Katrca, Muska zaka pa ne, skupina Skuter); prireditveni prostor pod šotorom (Kulturno-umetniško društvo Zaka’ pa ne, 041 576 193).
Spremljevalne ponudbe:
-	slikarska razstava likovne sekcije Mavrica in likovne sekcije KD Polzela
v sejni sobi Občine Tabor (od 9. do 17. ure),
-	prodajna razstava dobrot društva žena in deklet v telovadnici doma krajanov.
Ponedeljek, 23. april, ob 19. uri
predavanje in ogled filma Naučimo se ustvarjalno razmišljati z ogledom motivacijskega filma za osebno rast;
društveni prostor 2, Dom krajanov Tabor
(Društvo sončni center,
040 867 939).
Torek, 24. april, ob 19.30
slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj ter kulturnim programom;
Dom krajanov Tabor (Občina Tabor, 03 705 70 80).
Prireditve po občinskem prazniku Ponedeljek, 30. april, ob 20. uri
kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor,
03 572 72 14).
Nenehno v pripravljenosti, priznanja za dolgoletno delo
Štab civilne zaščite za zahodno Štajersko je skupaj z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje - Izpostavo Celje, in Občino Žalec pripravil regijsko slovesnost. Ta je vsako leto v drugi občini. Letos je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
V imenu občine gostiteljice je zbrane pozdravil župan in poslanec Lojze Posedel, ki se je zahvalil vsem pripadnikom civilne zaščite za pomoč in požrtvovalnost. Slavnostni govornik je bil poveljnik štaba civilne zaščite za za-
hodno Štajersko primarij dr. Ivan Eržen, ki je med drugim povedal, da je bilo lani kar nekaj večjih naravnih nesreč v regiji, med drugim požara v podjetju Novem na Ložnici pri Žalcu in Celjskih Mesninah, poplave, poletno neurje ... Skupno so zabeležili kar 1.211 izrednih dogodkov, med katerimi so v ospredju požari.
Na slovesnosti so podelili priznanja in nagrade civilne zaščite najzaslužnejšim pripadnikom civilne zaščite, pripadnikom prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov, drugim posa-
meznikom, skupinam, občinam ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Z našega območja so priznanja prejeli: bronasti znak civilne zaščite Gabrijel Marinkovič iz Štaba civilne zaščite Občine Žalec, vodja avtocestne baze Vransko Slobodan Petrovič, zlati znak civilne zaščite pa poveljnik Štaba civilna zaščite Občine Tabor Jože Ribič.
V kulturnem programu sta nastopili Godba Zabukovica in komorna skupina I. OŠ Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič. Po slovesnosti so se udeleženci zadržali ob prijetnem druženju, za dobrote pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Žalec. Razšli so se z željo, da bi se srečevali predvsem na usposabljanjih in podobnih družabnih priložnostih, čim manjkrat pa ob posredovanjih.	T. Tavčar
Od izletov in tekmovanj do zelišč
Društvo upokojencev Prebold šteje do 1170 članov, ki prihajajo iz preboldske in bras-lovške občine. Delujejo v več sekcijah, vse pa so lani dosegle zastavljene načrte, je pred dnevi na občnem zboru društva povedal predsednik Ivi Stepišnik.
Občni zbor se je začel z uvodnim nastopom ljudskih pevcev Prijatelji 6-še iz Šešč, kot delovni predsednik pa ga je vodil Franc Lenko. O delu društva v preteklem letu so poročali predsednik Ivi Stepišnik, tajnica Erika
Gominšek ter vodje sekcij. Društvo vse leto skrbi za rekreacijo, tekmovanja in druženje (pozimi v telovadnici in društvenih prostorih, poleti predvsem v preboldskem gaju), pohodništvo in izlete, organizira letovanje za člane, tudi ogled kulturnih prireditev oziroma gledaliških in drugih predstav, zeliščarska in gobarska sekcija se večkrat podata v naravo nabirat ali se seznanjat s posameznimi zelišči in gobami, sekcija ročnih del pa poleg druženja in izmenjave vzorcev
skrbi tudi za mnoga zanimiva in lepa ročna dela. Sekcije so se lani predstavile na odmevni razstavi v preboldskem hotelu ob 50-letnici Društva upokojencev Prebold. Društvo vsako leto organizira tudi meddruštvena srečanja.
Društvo skrbi tudi za ostarele oziroma onemogle člane. Ob koncu leta so obiskali kar 109 svojih članov. Zelo zadovoljni so tudi s svojim vplivom v občinskem svetu, saj sta bili oktobra lani izvoljeni kar dve svetnici iz njihovih vrst, Emilija Črnila pa je postala celo podžupanja. Za tako zaupanje se je zbranim upokojencem zahvalil tudi predsednik občinskega odbora DeSUS Franc Kukovnik.
Preboldsko društvo vsa leta skrbi za gaj, kjer si urejajo igrišča za rekreacijo, nazadnje pa so uredili balinišče. Letos ga nameravajo pokriti, pri čemer jim je pomoč obljubil župan Vinko Debelak, ki je na občnem zboru predstavil investicijske načrte občine v tem mandatnem obdobju. Na občnem zboru so potrdili tudi načrt dela in finančni načrt za letošnje leto, ki bo prav tako pester kot lanski. Sekcij in dejavnosti je toliko, da lahko vsak najde tisto, kar ga najbolj zanima, so poudarili na koncu in pozvali vse upokojence, ki še niso člani društva, da se jim pridružijo in si tako polepšajo tretje življenjsko obdobje.
K. R.
IVA,
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
TEL.: 03/714 Ol 00, FAKS: 03/714 01 01, CSM: 04I 690 023, 04I 6O8 3(2.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
Z vami že 20 let
Prihodnje leto 130-letnica
Predsednik društva Peter Žnidaršič med podajanjem svojega poročila
V Spodnji Savinjski dolini je med prostovoljnimi gasilskimi društvi daleč naj-starejše PGD Šempeter, saj bo prihodnje leto praznovalo 130-letnico delovanja. Na ta visoki jubilej se pripravljajo že nekaj časa, saj ga želijo obeležiti s prenovljenim in povečanim gasilskim domom ter sodobno tehniko in opremo.
Tudi o tem so se pogovarjali na 129. občnem zboru. Iz poročil predsednika društva Petra Žnidaršiča, poveljnika Edija Krka in drugih poročevalcev je bilo moč spoznati delovno zagnanost društva. Uspešno so uresničili program za leto 2006, poudarek je bil na izobraževanju članstva, požarnovarnostni preventivi in vzgoji mladih gasilcev. Veliko dela je bilo vloženega v obnovo doma, ki se zdaj že ponaša tudi z novo fasado, in druga dela. Prav tako
niso pozabljali na vzdrževanje gasilske tehnike in opreme ter na tekmovanja, na katerih so preverjali svoje znanje in usposobljenost.
Tudi v tem letu bodo aktivno delovali na področju požarnega varstva tako v KS kot občini in na vseh področjih, ki so sestavina njihovega aktivnega delovanja. Precej dela jih čaka
še pri obnovi gasilskega doma. Občnega zbora se je udeležilo več gostov, predstavniki krajevne skupnosti, Gasilske zveze Žalec, sosednjih gasilskih in krajevnih društev, delegacija pobratenega gasilskega društva Križevci iz Hrvaške, ki se ponaša s 133-letno tradicijo, in poslanec Državnega zbora Ivan Jelen.	D. Naraglav
Upokojenci delujejo množično
Mag. Ivan Glušič med podajanjem poročila
Društvo upokojencev Petrovče šteje 485 članov. O lanskoletnem delu in načrtih za letošnje leto je na občnem zboru prejšnji četrtek govoril predsednik Ivan Glušič in poudaril, da je najbolj množična in aktivna športno-rekreativna sekcija.
Lani so na različnih tekmovanjih osvojili 16 medalj, od tega 8 zlatih, 4 srebrne, 4 bronaste in 6 pokalov. Pripravili so šest pohodov, program rekreacije pa redno poteka v Petkovški telovadnici. V društvu namenjajo veliko pozornosti druženju ob raznih priložnostih, kot so dan
žena, vsakoletni piknik pri brunarici, martinovanje, novoletno praznovanje in drugo. Društvo je pozorno tudi do svojih najstarejših in bolnih članov. Ob novem letu so obiskali več kot petdeset članov, starih nad 80 let. Veliko dela so opravili tudi pri brunarici v svojem rekreacijskem centru Ruše.
Na zboru je bil predstavljen bogat program dela za letošnje leto, ki se po svoji vsebini bistveno ne razlikuje od lanskega. Za uspešno delo v društvu so podelili tudi tri priznanja, ki so jih prejele Angelca Resnik, Marija Zupanc in Marija Janežič. Zbor so popestrili ljudski pevci in pevke društva, ki jih vodi Zlatko Krčmar.
T. Tavčar
Posvet članic GZ Žalec
Februarja je komisija za članice pri GZ Žalec v gasilskem domu v Žalcu organizirala 3. posvet članic Gasilske zveze Žalec. Posveta so se udeležile tudi članice Gasilske zveze Prebold. Osrednja tema posveta je bila Nevarnosti v gospodinjstvu. Na posvetu so predstavili aktivnosti v GZ Žalec v letu 2006, program za leto 2007 in poročila ter vtisi udeleženk delavnic s posveta v Dobrni novembra 2006. V družabnem delu srečanja so poskrbeli za gasilski kviz z Oskarjem Neuvirtom in klepet udeležencev posveta.
Predsednica komisije za članice pri GZ Žalec Savina Naraks je najprej pozdravila
vse udeleženke in goste: poveljnika GZ Žalec Francija Naraksa, podpoveljnika GZ Žalec Janija Šaleja in poveljnika PGD Žalec Mira Lov-reka. Aktivnosti GZ Žalec v letu 2006 je podal poveljnik GZ Žalec Franci Naraks. Poudaril je, da že vrsto let dajejo večjo pozornost določenim področjem, predvsem izobraževanju in strokovno-tehničnemu izpopolnjevanju na operativnem področju pri reševalnih akcijah. Omenil je delo z mladino, s članicami in starejšimi gasilkami in gasilci in predstavil program dela za leto 2007.
Nazorno so bili predstavljeni vsi elementi in po-delementi, ki sovpadajo v področje nevarnosti, ki na
nas prežijo v gospodinjstvu. Temo je predstavil Oskar Neuvirt, poklicni gasilec iz Maribora. Strokovno predavanje je obogatil s slikovnimi in z grafičnimi motivi.
Članice GZ Žalec - udeleženke posveta na Dobrni so podale svoje vtise in predstavile dobljeno znanje širšemu krogu članic. Udeleženke so se strinjale, da so takšni posveti zanimivi, predvsem pa koristni za izmenjavo znanja.
Oskar Neuvirt je ob koncu posveta pripravil kviz z gasilskega področja. Glede na potek in rezultate kviza, predvsem pa strokovno znanje, ki je potrebno za pravilne odgovore, je bil kviz zelo zanimiv, najboljše pa so prejele praktične nagrade. Posvet, ki se ga je udeležilo kar 40 članic, je zaokrožilo prijetno družabno druženje. L. K.
Jožefovo letos prineslo zimo
Vabljiva kulinarična razstava
Eden od najbolj priljubljenih svetnikov na Slovenskem je že od nekdaj sveti Jožef, ki goduje 19. marca. Je zavetnik delavcev, rokodelcev in kmetov, pa tudi vseh slovenskih dežel. V večini slovenskih krajev so pripravili na ta dan sejem, to tradicijo pa so pred 19 leti ponovno obudili v Petrovčah. Po izjemnem obisku
na lanskem Jožefovem sejmu jo je letos organizatorjem - Hmezad Kmetijski zadrugi Petrovče in Kmetij sko-goz-darskemu zavodu Celje (Izpostavi Žalec) - zagodlo vreme.
Stari rek sicer pravi, da ima Jožef svojo zimo, kar se je letos izkazalo za resnično. Vetrovno, hladno in sneženo vreme
je vplivalo na majhno število razstavljavcev in tudi obiskovalcev, seveda v primerjavi z izredno dobro obiskanostjo v preteklih letih. Kljub temu je bilo ob 11. uri v dvorani Hmezad kmetijske zadruge zelo živahno. Ob uradnem odprtju sejma po dveh mašah v pet-rovški baziliki so zbrane nagovorili predsednik Upravnega odbora KZ Petrovče Franc Gajšek, župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, v imenu ministrstva za kmetijstvo direktorica Veterinarske uprave Slovenije Vida Čadonič Špelič in celjski škof dr. Anton Stres, ki je opravil tudi blagoslov. V dvorani je bila na ogled kulinarična razstava jedi iz govedine, ki so jo pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Žalec. Ob 14. uri je bila v gasilskem domu v Drešinji vasi
okrogla miza z naslovom Reja govedi za pitanje v luči novih perspektiv Evropske unije.
Jožefov sejem je bil letos posvečen govedoreji, ki je tako v Sloveniji kot v celjski regiji glavna kmetijska panoga, je poudaril Peter Vrisk: »Pomembno se nam zdi, da tudi v prihodnje ohranimo našo selekcijsko službo, težave pa vidimo na področju prodaje, kajti vedno hujša je tuja konkurenca in premalo smo do sedaj naredili na skupni promociji. Zato bi želeli, da bi bil čim prej sprejet zakon o promociji, pri čemer se zgledujemo po sosednji Avstriji, kjer so zakon o promociji sprejeli že pred 12 leti. Če bi uspeli z nekim enotnim pristopom v promociji, potem bi gotovo te kakovostne slovenske proizvode lahko prodajali po primernih cenah in s tem zagotavljali kmetom primerno preživetje. Mi se ne bomo mogli kosati s cenenimi proizvodi iz drugih držav, kjer je proizvodnja govedine bistveno cenejša, na primer v Južni
Ameriki, kjer je pridelava dva do trikrat cenejša kot pri nas, imamo pa izjemno kakovost in to kakovost moramo znati prodati.«
Vida Čadonič Špelič je predstavila dosedanja prizadevanja države, da bi bilo slovensko meso tudi v Evropski uniji priznano kot kakovostno in zdravo. Zato od leta 2000 poteka program pridobivanja statusa države, kjer pri govedi dokazano ni določenih bolezni, ki so nevarne tudi za človeka, to so levkoza, bruceloza in tuberkuloza. Tako se opravljajo
krvne preiskave govedi, za kar je država doslej namenila že 12 milijard tolarjev. »Za levkozo smo leta 2005 že dobili status države, proste te bolezni, letos smo že zaprosili za odločbo za brucelozo, za tuberkulozo pa pričakujemo odločbo leta 2009. Potem bomo lahko rekli, da smo ena redkih držav v Evropski uniji, kjer teh treh bolezni dokazano ni pri govejih živalih.« Sicer pa najbolj za kakovost slovenskega mesa skrbijo kmetje sami, in to po oceni Vide Čadonič Špelič zelo dobro.	K. R.
Skrb za strokovnost na prvem mestu Savinjska regija družno proti odpadkom
Na 52. občnem zboru so se prejšnji petek v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo sestali delegati 35 prostovoljnih gasilskih društev in drugi gostje.
Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik domačega društva Dušan Zabukovnik, andraški oktet pa je zapel nekaj pesmi.
Iz poročil predsednika Franca Skoka, poveljnika Francija Naraksa in drugih je razvidno, da je gasilska zveza, ki združuje društva iz petih občin in šteje 3729 članov, ena od večjih gasilskih zvez v Sloveniji. Prostovoljno delo gasilcev še posebej plemeniti, saj svoje poslanstvo opravljajo iz ljubezni do sočloveka, ki potrebuje pomoč ob požarih ali drugih naravnih ne-
srečah. Lani so postorili kar veliko stvari, na katere so lahko ponosni. Organizirali in pripravili so državno tekmovanje, sodelovali so na praznovanjih gasilskih zvez in posameznih jubilejih društev v zvezi. Lani je 120-let-nico praznovalo PGD Vransko in 100-letnico PGD Prekopa-Ceplje-Stopnik. Ob pomoči občin, donatorjev in drugih, predvsem pa s prostovoljnim delom, so lani kupili nekaj zaščitne opreme, nekatera društva so opravila vzdrževalna dela pri svojih domovih, bogatejši pa so za tri nova gasilska vozila (PGD Braslovče, Ponikva pri Žalcu in Velika Pirešica), gasilske domove pa so obnovila PGD Letuš, Braslovče in Vrbje. Izpeljali so tekmovanje zveze, na katerem je
nastopilo 1200 gasilcev in gasilk, za dvig operativne dejavnosti so organizirali številne tečaje, reševalnih posredovanj pa je bilo kar 132, v njih je sodelovalo 1250 gasilcev operativcev. Največji požar beležijo v podjetju Novem na Ložnici.
Delovni in uspešni so bili tudi mladi gasilci. Pripravili so gasilski kviz, več tekmovanj, izobraževanj, strokovne ekskurzije in drugo. Veliko so opravili v okviru komisij, kot so komisija za članice, za zgodovino požarnega varstva, za veterane in za odlikovanja in priznanja.
Program dela za letošnje leto je podoben lanskemu in je razdeljen na strokovno operativno področje ter izobraževalne in preventivne dejavnosti. Delegati so potrdili tudi finančni načrt zveze, ki znaša 20.480 evrov. Zbor so med drugim pozdravili v imenu Gasilske zveze Slovenije France Pance, vodja Izpostave za zaščito in reševanje Celje Darko But, podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, zbora pa so se udeležili tudi delegacija pobratene Gasilske zveze iz Križevcev na Hrvaškem in predstavniki sosednjih gasilskih zvez.
T. Tavčar
Občine Spodnje Savinjske doline spadajo med 23 občin na območju savinjske regije, ki so pristopile k skupnemu reševanju problematike odpadkov z namenom ohranjanja in varovanja okolja. Do leta 2009 bo v Bukovž-laku pri Celju potekala izgradnja sodobnega Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje, ki jo vodi javno podjetje Javne naprave, d. o. o., Celje. Z izgradnjo centra bo za skoraj
250.000	prebivalcev savinjske regije rešeno odlaganje komunalnih odpadkov za naslednjih trideset let, med njimi za 40.000 iz Spodnje Savinjske doline.
RCERO Celje je Regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju, v katerem bo potekalo sodobno tehnološko in okoljsko sprejemljivo ravnanje s komunalnimi odpadki, ki so del našega vsakdanjega življenja. RCERO Celje, ki nastaja na vzhodnem robu
Društvo upokojencev Velika Pirešica-Galicija je v dvorani zadružnega doma v Galiciji pripravilo občni zbor. Med gosti sta bila tudi predsednik stranke upokojencev Slovenije in minister za obrambo Karl Erjavec in predsednik občinskega odbora te stranke in poslanec v Državnem zboru Ivan Jelen.
O delu društva, ki šteje 346 članov, je govoril predsednik Jože Kruleč in med drugim dejal, da so bili člani društva aktivni na športnem področju, saj so se udeležili
celjske kotline, 4,5 kilometra od Celja, bo tvorili objekte in naprave, v katerih bodo odpadke sortirali, razstavljali, drobili, mleli, izločali koristne frakcije, kompostirali, neuporaben preostanek odpadkov pa odložili na odlagališče. V objektih RCERO Celje bodo odpadki predelani do te mere, da jih bo mogoče ponovno koristno uporabiti, odlagali pa bodo le neuporaben preostanek odpadkov. Tako bo mogoče uresničiti zastavljene cilje o zmanjševanju količin odloženih odpadkov in ponovni uporabi sekundarnih surovin.
V sklopu RCERO Celje je predvidena izgradnja sortirnice ločeno zbranih sekundarnih surovin, v njej bo potekalo ločevanje plastike, kovin, papirja in embalaže za ponovno predelavo, objekta za demontažo kosovnih odpadkov, kjer bo potekalo njihovo razstavljanje, ločevanje in drobljenje, novega
številnih tekmovanj v ruskem kegljanju, metanju pikada in krogov, streljanju z zračno puško in športnem ribolovu. Ponosni so na klepetalnico ročnih del, med letom so obiskali vse, ki so slavili 80. rojstni dan, in tiste, ki praznujejo 90 in več let. Trenutno je najstarejša Jožefa Lešnik, ki je januarja praznovala 94. rojstni dan. Ob novem letu so obiskali svoje člane v domovih oskrbovancev ali bolne na domu. Že dobri dve leti se vlečejo napori za pridobitev lastnega rekreacijskega prostora. Lani
odlagališča za preostanek odpadkov, kompostarne za obdelavo ločeno zbranih bio-razgradljivih odpadkov in vse potrebne infrastrukture (upravna zgradba, avtopralnica, zunanja ureditev območja odlagališča).
Mestna občina Celje je z vključitvijo regionalnega projekta RCERO Celje v nacionalni program varstva okolja uspela pridobiti nepovratna sredstva Evropske unije. Vrednost prve faze izgradnje RCERO Celje znaša približno 18 milijonov EUR. Od tega 49 % (8.877.480 EUR) financira Kohezijski sklad Evropske unije, preostali znesek pa je financiran iz proračuna Republike Slovenije, iz sredstev okoljske dajatve in sredstev občin, ki so vključena v projekt, torej tudi občin Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče; Vransko in Tabor. Center bo poskusno obratoval že prihodnje leto, redno pa leta 2009.	L. K.
jim je v dogovoru s krajevno skupnostjo uspelo pridobiti v najem parcelo pri POŠ Trje. Zdaj čakajo na dovoljenje za spremembo namembnosti zemljišča. Veseli so računalnika z mizo, ki jim bo delo kar precej olajšal. Delo v tekočem letu bo v veliki večini podobno lanskemu. Glavna naloga pa bo v rokah režijskega odbora, ki bo nadaljeval z aktivnostmi pri urejanju rekreacijskega centra pri POŠ Trje.
Delo društva sta v razpravi pohvalila tako Karl Erjavec kot Ivan Jelen. Priznanje za uspešno delo v društvu so podelili Ivanki Falant in Ivanki Volf, z igranjem na diatonično harmoniko pa je zbor popestrila Melita Podgoršek.
T. Tavčar
Ž6
Avto
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU
Letos pridobiti svoj rekreacijski prostor
Ženske so bolj prilagodljive
Letos mineva 150 let od rojstva Clare Zetkin, pobudnice praznovanja mednarodnega dneva žensk, 8. marca, ko se spominjamo doseženih ekonomskih, političnih in socialnih enakopravnosti ter drugih dosežkov žensk v času velikega industrijskega razvoja. Letos vstopamo tudi v 100. leto spomina na
8.	marec. 1908 so bile v New Yorku organizirane prve večje demonstracije, ki so zahtevale več pravic za ženske. Na demonstracijah je bilo okrog 15 tisoč žensk, zaposlenih v tekstilni industriji, ki so zahtevale krajši delovni čas, boljše plače, volilno pravico in prepoved dela otrok. Marec je mesec, ko se žena in mater spomnimo na uglednejši in za mnoge tudi prijetnejši način kot čez vse leto. Zato ženskam v tej številki Utripa posvečamo osrednjo temo in jo prepletamo s statističnimi podatki, dejstvi in mnenji znanih žensk Spodnje Savinjske doline, direktorice Razvojne agencije Savinja Danice Jezovšek Ko-rent in direktorice Centra za socialno delo Žalec mag. Irene Pražnikar. O izboru nas je prepričal njun službeni položaj, kariera, pa tudi to, da sta obe materi in družici z bogastvom izkušenj.
Ženske imajo večji občutek za preživetje
»Samo 100 let nazaj je bil položaj žensk bistveno drugačen, predvsem v smislu veliko manj osnovnih pravic, bile so brez volilne pravice in enakopravnega položaja v družbi. Če primerjamo s tem, je danes ^rena Pražnikar položaj formalno veliko boljši. Toda vse te spremembe so zahtevale prilagajanje vseh. Najprej, da so ženske sprejele nov položaj, in drugo, da so to sprejeli tudi moški,« je o primerjavi položaja žensk nekoč in danes povedala mag. Irena Pražnikar, direktorica Centra za socialno delo Žalec, in dodala, da je emancipacija prispevala tudi k lažni predstavi, kaj ženska je, kaj se zanjo spodobi in kaj mora početi, da jo prizna tudi okolica. S tem, da ženske niso bile več zgolj gospodinje in so se zaposlile, so prevzele nase dodatna bremena, nastajati so začeli drugi problemi. »Hkrati so se morali tudi moški »sprijazniti« s tem, da niso več edini, ki skrbijo za materialno plat življenja družine, in ki odločajo o njej. Učenje novih vlog je proces, ki traja še danes, je nov z vsako novo generacijo.«
Pri tem pa se pravzaprav premalo učimo vlog, ki jih moramo skozi življenje z vso odgovornostjo nositi. Vzgoja in učenje za življenje se začneta v družini, a če starši ne znajo, ne zmorejo, imajo takšne in drugačne težave v zvezi z odnosi, zaposlitvijo ali drugje, potem je velika verjetnost, da si bodo takšne vzorce vzeli za svoje tudi otroci. »Tudi v šoli se tega učimo premalo, vsekakor pa ni dovolj, če ni celovite pozitivne vzgoje iz družine, šole in okolja.«
Čeprav so slovenske ženske, tudi tiste iz naše doline, v povprečju bolj izobražene kot moški, jih je več brezposelnih kot moških. Med registriranimi brezposelnimi osebami je bilo konec leta 2006 v Sloveniji kar 54,4 odstotka žensk. Stopnja brezposelnosti žensk se povečuje in je v četrtem četrtletju leta 2006 znašala 5,6 odstotka, za moške pa 4,5 odstotka. Statistično dokazano je, da živi pod pragom revščine več žensk kot moških.
Tudi Irena Pražnikar ugotavlja, da so najpogostejše težave, s katerimi se soočajo naše ženske, materialne narave. Brezposelnost v družini, enostarševske družine, boj za preživetje so velikokrat bremena, ki pogojujejo tudi ostale težave. Denimo fizično nasilje. Sodobni čas je prinesel vsaj večjo osveščenost, javno se govori o nekaterih prej tabu temah, manj je stigmatizacije, zato žrtve veliko prej poiščejo pomoč. Še pred kratkim pa so določene stvari v družini veljale za dopustne in normalne in so jih kot take ženske tudi sprejemale. »Danes je drugače, vendar je odločitev za izstop iz takšne situacije vedno stvar osebne odločitve tistega, ki se mu dogaja,« pravi Irena Pražnikar in dodaja, da po tem, ko se ženska odloči, ni dovolj, da dobi v okolju, bodisi neformalnem, pri sorodnikih, prijateljih znancih, bodisi v formalnih inštitucijah le »ramo, na kateri se zjoče«, potrebuje namreč, da ji nekdo pokaže in ponudi vrata za izstop.
Toda Irena Pražnikar ugotavlja, da nasilje nad ženskami ni vedno pogojeno s slabšim socialnim statusom, dogaja se razpršeno v različnih socialnih slojih. Res pa je še veliko nasilja prikritega, zato ne moremo trditi, daje nasilja med revnejšimi več. »K nam pridejo ženske po več letih, tudi desetletjih skupnega življenja z zelo iztrošeno osebno energijo in potrebujejo veliko spodbudnih besed, da presekajo svoj gordijski vozel. Zato je zelo pomembno, da bi spodbujali funkcioniranje neformalnih mrež, sorodstva, prijateljev, znancev, ki bi z več medsebojnega poznavanja in občutljivosti do dogajanja v okolici in pri svojih najbližjih prvi pomagali preplavati Rubikon. Je pa slabo delovanje
teh mrež tudi posledica hitrega tempa današnjega načina življenja, ko se osebni stiki izgubljajo v tržno ekonomskih odnosih. Tudi odtujenosti je čedalje več.
»A narobe je, da smo subtilni pretežno le za fizično nasilje, ki je najvidnejše, veliko žensk pri nas je s psihičnimi motnjami, ki jih prinese brezposelnost, slaba izobrazba brez velikih možnosti za prekvalifikacijo, bitka za preživetje iz meseca v mesec. Zloraba posebne vrste je povezana z otroki, katerih vrstniki so različno materialno preskrbljeni, in v tej povezavi razmišljanje, da si »dober« starš, mati samo takrat, ko lahko otroku zadovoljiš vse materialne želje,« je Irena Pražnikar opisala stiske, s katerimi se vsak dan soočajo na Centru za socialno delo Žalec. »Veste, prositi je izjemno težko. To je po mojem mnenju družbeno krivično, kajti tisti, ki dela, pa ne zasluži toliko, da lahko normalno preživi, ali tisti, ki ne more delati iz upravičenih razlogov, so greh družbe,« ugotavlja Irena Pražnikar.
Hkrati na Centru za socialno delo ugotavljajo, da se ženske vseeno prej odločijo, da pridejo k njim in se odprejo, kot moški. In ko se odločijo, da bodo svoj položaj spremenile, to tudi storijo. »Tukaj pa moškim velikokrat zmanjka sape. Ženske so bolj fleksibilne in bolj prilagodljive, svojo perspektivo vidijo širše in imajo večji smisel za preživetje, vedno vidijo več možnosti. Če gledamo študijo preživetja novorojenčkov, so punčke v prednosti, so večje borke ...«
»Največ žensk pride po pomoč na Center za socialno delo v starosti do 35 let, ko njihova družina že funkcionira, se zamaje in iščejo druge poti. Druge so ženske med 40. in 45. letom, ki so izgubile delo po 20, 25 letih delovne dobe in so na trgu delovne sile že nekonkurenčne. Čeprav so v resnici morda bolj zanesljive od mlajših. Zanje je to, da dobijo denarno pomoč, še posebej stresno. So pa tudi starejši, ženske in moški, ki so osamljeni. To so običajno ljudje z bogatimi potenciali, izkušnjami, ki naenkrat ugotovijo, da jih družba ne potrebuje več,« pripoveduje Irena Pražnikar, ki na tem področju dela tudi kot prostovoljka.
Vsekakor pa je lahko težava tudi kompleksna vloga današnjih žensk, ki se trudijo, da bi bile v vseh vlogah, na vseh področjih enako uspešne. »Emancipacija pomeni tudi naravno delitev vlog, vendar ne v tradicionalnem smislu na moška in ženska dela, ampak v smislu dogovora med moškim in žensko v paru, kaj kdo bolje in raje dela, tega pa vsi ne zmorejo enako racionalno,« pripoveduje Pražni-
karjeva. »Vsekakor pa je pretirana naravnanost na spol kot tak lahko za življenje in normalne odnose škodljiva. Osnovne vrednote namreč veljajo za vse enako, fizična različnost pa se tako ali tako razvije. Tako moški kot ženska imata svoje prednosti in slabosti in vsak lahko svojo vlogo igra dobro ali slabo,« zaključuje Irena Pražnikar.
Podjetništvo nima spola!
Danica Jezovšek Korent pravi, da opazne razlike na njeni poslovni poti v primerjavi z moškimi kolegi ni bilo, vendar pa je res, da je morala biti za pri-tegnitev Danica Jezovšek Korent pozornosti velikokrat »bolj glasna kot moški«. In čeprav sama na poti uveljavljanja v poslovnem svetu ni imela bistvenih težav, pa vendarle ugotavlja: »Če ne bi bila moja prioriteta družina, ki me izpolnjuje, bi najbrž lahko dosegla še več, ampak to bi najbrž lahko držalo tudi za mojega moža.« Temu pa ustreza tudi njena trditev, da podjetništvo nima spola. Tu namreč veljajo zakonitosti za vse enako in podjetniki niso uspešni zaradi spola, ampak zaradi drugih kakovosti, vsaj na daljši rok.
A vendar je podjetnic v Sloveniji dosti manj kot podjetnikov, pravijo statistični podatki.
Med ustanovitelji novih podjetij je bilo leta 2002 le 27 odstotkov žensk. Delež moških je bil višji od deleža žensk v vseh dejavnostih, razen v gostinstvu, kjer je bilo med ustanovitelji novih podjetij 53 odstotkov žensk. Najmanj, samo 5 odstotkov, je bilo podjetnic, ki so ustanovile novo podjetje v gradbeništvu. Manj pa je tudi direktoric podjetij. Danica Jezovšek Korent pravi, da je njena izkušnja ta, da se ženske velikokrat ne želijo izpostavljati. Veliko je moških ustanoviteljev, nosilcev dejavnosti, pa tudi direktorjev podjetij, v resnici pa so gonilne sile in »mravljice« v ozadju ženske. Danica Jezovšek Korent je mnenja, da se ženske tudi ne izpostavljajo rade, uživajo v majhnih zadovoljstvih in nerade tvegajo. Podjetništvo pa je tudi tveganje. Ženskam prirojena skrb za družino in gospodinjstvo je v veliki meri tudi razlog. A izvirni »greh«, tako Korentova, je v patriarhalni vzgoji, ki je prepletena v naši družbi. »K sreči se vzgoja začne v družini in mlajše družine tudi nimajo več tako patriarhalne vzgoje. A po drugi strani postajajo dekleta pretirano ambiciozna, samozavestna, fantje pa izgubljajo vlogo.« Nasploh imamo tudi
izkrivljeno podobo emancipacije v smislu »Zdaj pa imate, kar ste hotele,« kar bi naj karikirano pomenilo, da so ženske z borbo za enakopravnost dobile samo več dela in obveznosti, saj »tradicionalne« skrbi za družino in gospodinjstvo nimajo nič manj, so pa aktivne in uspešen tudi v karieri, v družbenem življenju in še kje. Toda »dejstvo je, da moški in ženske nismo enaki, že zaradi fizičnih lastnosti, morali pa bi biti enakopravni, vsaj v smislu delitve nalog in enakopravne vloge v različnih timih, tudi v družinskem.«
Sicer pa drži, da so ženske podjetnice, ko se že odločijo za to pot, praviloma bolj uspešne kot moški kolegi, meni Danica Jezovšek Korent. Morda zaradi svoje natančnosti, vztrajnosti, pa tudi zaradi tega, ker so bolj navajene delovati v timih. »Zelo dobro delajo z ljudmi in kot vodje delujejo povezujoče, kar je v sodobnem času zelo kompleksnih poslovnih odnosov in hude konkurence za uspeh ključnega pomena,« pravi naša sogovornica. Na statistični podatek, da imajo ženske v povprečju za približno 83 evrov nižje plače kot moški oz. 93 odstotkov povprečne mesečne bruto plače moških, odgovarja, da je razlog samo v tem, da so ženske v povprečju na nižje ovrednotenih delovnih mestih, da se manj odločajo ali so prisotne na vodilnih mestih. Sicer pa sama osebno, pa tudi med ženskami, s katerimi je sodelovala, nima izkušnje, da bi imele nižje plače samo zaradi tega, ker so ženske.
Danica Korent se je pred leti usposobila za promotor-ko poklicnega uvajanja žensk pri takratnem Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo in je skupno s še dvema pro-motorkama imela na skrbi pospeševanje poklicnega uveljavljanja žensk v savinjski regiji. V okviru tega se je skupaj z drugimi promotor-kami trudila, da bi vzpostavili tako socialno infrastrukturo (učinkovito varstvo, pomoč pri gospodinjskih delih ...), ki bo ženskam omogočila, da se bodo lahko vključevale v podjetništvo bolj smelo, saj bi bile razbremenjene domačih gospodinjskih obveznosti. »Takrat smo v okviru projekta Phare Socialna oskrba - zaposlitvena priložnost celo pridobili sredstva, s katerimi je bilo mogoče brezposelnim brez poklica priti do poklica socialne oskrbovalke, in ideja je bila, da bi vzpostavili mrežo t. i. socialnega podjetništva. Vendar pa za te ideje in programe v nadaljevanju ni bilo preveč interesa na državnem nivoju, ko bi jih morale podpreti tudi ustrezne inštitucije in zakonodaja. Zato smo tudi opustili te aktivnosti.«
Danica Korent Jezovšek se srečuje s »problemom« žensk v podjetništvu tudi kot podjetniška svetovalka na Razvojni agenciji Savinja in
razmišlja, da bi bilo morda treba tudi tukaj vnesti sistem »kvot« v politiko pospeševanja, čeprav se zaveda, da takšna administrativna poteza ne prinese rešitev na dolgi rok. »Vendar bi sistem kvot pri pospeševalnih ukrepih morda lahko deloval. Dokler se odstotek podjetnic ne poveča, bi bil torej začasni ukrep, istočasno pa bi se vzpostavljali vsi ostali mehanizmi, ki bi ženskam sploh to omogočali, mehanizmi, ki bi pravzaprav vzpostavljali enake pogoje za te možnosti.«
Danica Jezovšek Korent na vprašanje, kaj bi storila za to, da bi se ženske bolj smelo odločale za pot podjetništva, odgovarja: »Najprej bi bilo treba veliko delati na spreminjanju miselnosti in to že v osnovnih šolah, učiti se tudi tega, da bi bile ženske kasneje pripravljene prej sprejeti izzive, več tvegati, saj bi jih k podjetništvu in drugačnemu razmišljanju začeli spodbujati že zelo zgodaj. Drugo bi gotovo vzpostavila infrastrukturne pogoje, ki bi razbremenili družino in gospodinjstvo. In tretje, prehodno bi uvedla spodbude za žensko podjetništvo, vsaj do takrat, da bi dosegli boljšo strukturo, delež žensk v odnosu do moških podjetnikov. To se je namreč že pokazalo kot zelo dobra spodbuda pri prenašanju kmetij na mlade. Nasploh ugotavljamo, da imajo ženske na področju razvoja podeželja čedalje opaznejšo vlogo, kar pomeni, da je bilo marsikaj že postorjenega.«
Vendar pa, je mnenja Danica Jezovšek Korent, se moramo ob tem vsi zavedati, da je zelo pomembno delati v mešanih ekipah, timih, kjer imamo dobro razdeljene vloge, a se hkrati dopolnjujemo. Tako v podjetništvu kot v družini je pomembna kombinacija ženskega in moškega zornega kota, ki skupaj dajeta učinkovite rezultate. »Zelo problematično bi bilo, da bi šli v skrajnosti, da bi povsem prevladale ženske v podjetništvu. V nekaterih poklicih, denimo v šolstvu, kjer bi morali v smislu vzgajanja za življenje, vzpostavljanja miselnosti, ki vpliva na delovanje kasneje, še posebej skrbno sestavljati mešane time, pa je trenutno stanje skoraj popolna feminizacija poklica. Seveda pa je tudi obratno narobe, torej v pretežno moških timih. Tu ni razlike v kriterijih,« pravi Danica Jezovšek Korent in za zaključek dodaja, da ni težava v tem, da ženske že v startu ne bi imele pravic, te smo skozi zgodovino pridobile, ampak je težava pri vzpostavljanju enakih možnosti in spremembi miselnosti žensk in moških o tradicionalnosti obeh vlog. Leto 2007 je evropsko leto enakih možnosti in Danica Jezovšek Korent obljublja, da bodo na jesenskih dnevih podjetništva, ki jih organizirajo na Razvojni agenciji Savinja, tej problematiki posvetili več pozornosti. Lucija Kolar
Treba je preprosto zdržati
Milena Zupančič
Medobčinska matičnaknjižni-ca Žalec je marca pripravila zelo zanimivo srečanje z gledališko in filmsko igralko, ambasadorko Unicef-a Mileno Zupančič. V pogovoru z Ireno Štusej je ena najuspešnejših slovenskih igralk pripovedovala o svojem življenju in igralski karieri, pa tudi o prizadevanjih kot ambasadorke Unicef-a. Za Utrip pa nas je za-
nimal predvsem ženski vidik njene uspešne igralske kariere.
Po besedah Milene Zupančič morajo ženske tudi v igralskem poklicu pokazati nekaj več: »Veliko sem že imela priložnosti povedati o karierističnih možnostih ženske, še posebej ženske v umetnosti ali, če rečem, v gledališču. Povsod je težko, povsod so na nek način moški še vedno malo
Anketa________________
Zenske v sodobnem svetu
V tokratni anketi smo povprašali nekaj občank in občanov o tem, kakšen se jim zdi položaj žensk v sodobnem svetu, kakšne so te ženske, se znajo postaviti zase, so zagnane, so morda še vedno šibkejše od moških, so bolj obremenjene, so slabše plačane, težje najdejo zaposlitev in podobno.
Milica Podobnik: »Položaj žensk v sodobnem času je vsekakor boljši. Zlasti, ker je več možnosti za uveljavljanje svojih pravic.
Lahko bi celo rekla, da smo ženske v sedanjem času močnejše od moških. Vsekakor smo bolj ambiciozne kot včasih, saj nas k temu sili tudi današnja potrošniška družba. Od nas se več pričakuje na vseh nivojih, tako v družini, družbenem življenju, v službi in nasploh povsod, kjer smo dejavne. Ženske smo na marsikaterem področju uspešnejše od moških, je pa res, da moški morda to ne priznavajo tako radi. Mnogi namreč še vedno mislijo, da je naloga žensk predvsem skrbeti za družino, gospodinjstvo, vzgojo otrok ... ne pa se ukvarjati s politiko in drugimi dejavnosti, ki so bile v preteklosti predvsem domena moških. Osebno mislim, da danes ni več nobenih razlik, kar je tudi prav. Morda smo ženske že marsikje v prednosti.«
Srečko Kastelic: »V današnjem času so ženske mnogo bolj obremenjene kot pred šestdesetimi leti, ko so predvsem skrbele za dom in družino. V večini družin morajo danes ženske poleg svoje tradicionalne vloge ho-
diti v službo in s tem omogočati lažje preživetje družine. Po drugi strani pa to tudi hočejo, saj želijo biti enakopravne z moškimi, neodvisne in vsestransko družbeno koristne. K temu marsikatero žensko žene tudi njena ambicioznost, želja po samopotrjevanju in vplivu na družbeno dogajanje. Lahko bi rekel, da danes ni več ločitve dela med moškimi in ženskami. Partnerja delata eno in drugo, še posebej, če sta oba zaposlena. V času, ko je še vedno veliko ljudi brezposelnih, menim, da ženske težje najdejo zaposlitev kot moški, še posebej starejše. Težko pa je tudi za mlade iskalke zaposlitve, saj jim marsikateri delodajalci postavljajo pogoje glede načrtovanja njene družine, rojstva otrok in še česa.«
Slavka Grčar: »Življenja nekoč in danes se ne da primerjati. Prav tako ni mogoče primerjati življenja žensk nekoč in zdaj. V nekem pogledu je bilo nekoč ženskam bolje kot zdaj, saj so predvsem skrbele za družino, za gospodinjstvo in delo na zemlji. Danes v veliki meri še vedno to počnejo, hkrati pa hodijo v službo, kar je zelo naporno. Res je, da so marsikakšno njeno delo v gospodinjstvu in doma prevzeli nase tudi moški, a še vedno je ona tista, ki običajno podpira tri vogale pri hiši. S tem, ko je ženska zaposlena, je dosti bolj samozavestna, počuti se enakopravnejšo in to dejansko tudi je. Mnoge ženske so zelo ambiciozne, zelo izobražene in na najvišjih mestih tako v družbenem, gospodarskem kot političnem življenju. Lahko bi rekla, da so vsaj tako sposobne kot moški, ali pa celo bolj. Za te ženske bi težko govorili, da so slabše plačane od moških, najbrž pa to velja za tiste, ki so zaposlene
v prednosti. Še posebej pa je veliko težav in različnih preprek v gledališču. Preprosto zaradi tega, ker je pogojev več. Najprej se je seveda potrebno zavedati, česar marsikdo ne ve, da so ženske, ki delajo v gledališču, visoko izobražene. Imeti morajo fakulteto in mnoge današnje mlade igralke končajo celo dve različni fakulteti. Živimo v takšnem času, da je fizis zelo pomemben. Vsi vemo, kakšna telesa so zaželena in kakšna ne, se pravi, da moramo gledati tudi na to. Kljub vsem besedam o emancipaciji, menim, da te ni in je ne bo. Večina igralk ima poleg poklica tudi dom in gospodinjstvo in biti stoodstotna povsod zagotovo ni enostavno. Poleg tega je tu zelo pomembna čustvena občutljivost, ki mora trajati desetletja in jo je treba vzpodbujati, kar ni vedno enostavno, ampak brez nje ne gre. Mladost ima svoje prednosti, neznanje ali recimo to, da še nisi tako zverziran, se da nadomestiti z neko mladostno lepo-
V tovarnah in na drugih nižje plačanih delovnih mestih. Mislim, da bi morali za enako delo prejeti enako plačilo.«
Nuša Dvoršek: »Položaj žensk v sodobnem času se mi zdi dokaj dober. Vsekakor se imamo in živimo
veliko bolje mLa* kot pred stotimi leti in bolje, kot so živele še pred desetletji.
Postale smo enakopravne, spoštovane, izobražene, vsestransko aktivne in tako prav nič ne zaostajamo za moškimi. V marsičem smo celo uspešnejše, predvsem pa vztrajnejše in odločnejše. Ob tem pa bi opozorila na položaj žensk v zrelih letih. Pri petdesetih letih so po eni strani lahko ženske zelo sodobne, dobre menedžerke, uspešne podjetnice, znanstvenice, po drugi strani pa se nekatere v teh letih težje zaposlijo. V tem vidim velik problem, ki bi ga morali z ustrezno politiko zaposlovanja vsaj omiliti, če že ne povsem rešiti. Sodobne ženske se znajo postaviti zase, pri mladih pa menim, da včasih preveč iščejo vzglede pri drugih ženskah in se želijo z njimi poistovetiti. To največkrat ne gre, zato je bolje iti po poti, ki si jo sami zastavimo in zanjo tudi izgorevamo. Ženske nikakor nismo šibkejše od moških, morda po fizični moči, dejansko pa zagotovo ne.«
Olga Hribar: »Zagotovo je položaj žensk danes precej drugačen, kot je bil včasih. Po eni strani je boljši, po drugi pa tudi slabši. To velja tako za mlajše kot starejše: starejše težko najdejo novo zaposlitev, mlajše pa ravno tako, ker pričakujejo še družino, otroke in vse, kar to prinaša s sabo. Delodajalci se zato bolj kot ne izogibajo mladih žensk ali jim celo postavljajo kakšne
to, po drugi strani pa je za mlado igralko zelo težko, ker se mora kar naprej predstavljati in kar naprej tekmovati sama s sabo, se predstavljati kot nezamenljiva. Zato sam užitek ustvarjanja pride šele kasneje. Kasneje pa se pojavijo novi problemi. Tudi v tem poklicu je treba zdržati 40 let ali še več, razporediti skozi vsa desetletja to, da ostaneš vsaj nekje, da nisi pozabljen, ni enostavno. Skratka, cel kup težav je. Velike težave so v tem poklicu ob odločitvi za materinstvo, ki zagotovo pride tudi pri vseh igralkah enako močno kot pri vseh ženskah, je pa seveda veliko težje. Namreč, kot mlada izginiti s scene je zelo težko, ker te zelo hitro zamenjajo z drugo igralko in te pozabijo. Zato se igralke večinoma pozneje odločajo za materinstvo, kar pa je povezano spet z veliko težavami, biološkimi in posebnostjo poklica, z napetostjo, predstavami v večernih urah, adrenalinom, psihičnimi in fizičnimi napori. Da ne govorim,
ko se otrok rodi, so problemi, kam z njim, saj vrtci delajo za tiste »normalne« službe.«
Zagotovo se lahko Milena Zupančič z zadovoljstvom ozre na svoje življenje in kariero, kar izžareva tudi njena podoba. Kako ji je uspelo vse to zdržati? »Za začetek sem imela krasno profesorico na akademiji, že pokojno gospo Juvanovo. Kaj sem se naučila od nje - da nikoli in nikdar ne rečeš za nobeno stvar, daje ne zmoreš. Ker vse zmoreš. Zmoreš tudi takrat, ko misliš, da ne boš, tudi ko igraš z visoko vročino, ko zdravnik za odrom čaka, da ti da injekcijo, zdržiš. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da se zavedaš, da je to poklic, ki je resen in ki bo moral trajati. Jaz nisem bila nikoli ali skušala biti zvezda trenutka. Meni se je vedno zdelo, da je to poklic, ki me je zadovoljeval.«
To zadovoljstvo in notranji mir vplivata na vse, ki prisluhnejo Mileni Zupančič. Kot je povedala tudi v Žalcu, je zagotovo najbolj-
ša popotnica za uspešno življenje srečno otroštvo, kakršnega je imela sama v Bohinjski Beli. Obdana s sorodniki, petjem, plesom in prvimi predstavami na okenski polici, si je zagotovo nabrala čustev in energije, ki jo je desetletja razdajala in jo še razdaja ljubiteljem gledališča in filma. Seveda pa je ne poznajo izključno le ljubitelji, kajti kot filmska Meta v Cvetju v jeseni se je vtisnila v zavest skoraj vsakega Slovenca. Tako je bila ena prvih skladb, ki jo je ob srečanju v Žalcu zaigrala citrarka Mojca Žerak iz Rogaške Slatine, prav iz tega filma, ki so ga snemali pred približno 35 leti.
Milena Zupančič pa se v zadnjih letih razdaja tudi otrokom, in to vsem otrokom sveta, zlasti najrevnejšim. Kot ambasadorka Unicef-a skuša prispevati k temu, da bi imeli povsod po svetu otroci čim bolj enake možnosti za zdravo, brezskrbno otroštvo in šolanje.	K.R.
pogoje, naj toliko in toliko časa ne razmišljajo o nosečnosti in rojstvu otrok. Zaradi lastne eksistence ženske na to pristajajo. Na osnovi tega in še marsičesa bi lahko rekla, da je položaj današnje sodobne ženske slabši. Po drugi strani pa se današnja ženska lahko veliko bolj uveljavi v družbi kot nekoč. Še posebej velja to za izobražene, ki se morda na račun svoje poklicne kariere celo odpovedo ustvarjanju družine oziroma to prestavijo na poznejše obdobje, ko dosežejo svoj cilj. Je pa tudi veliko žena, ki uspešno funkcionirajo v družinskem in poklicnem življenju.«
Rihard Kopušar: »V sodobni družbi je že dolgoletni trend čim večje emancipacije žensk.
V razvitem svetu to dokaj dobro uspeva, povsem drugače pa je marsikje po svetu, ko ženske nimajo niti najosnovnejših pravic in so le delovna sila z osnovno funkcijo ohranjanja človeške vrste. Današnje sodobne ženske nosijo po mojem veliko večje breme, kot so ga v preteklosti. Večina je zaposlena in mora po prihodu domov ali pred službo opraviti še veliko gospodinjskega in drugega dela. Razvoj družbe in sprememba miselnosti sta prispevala, da tudi moški danes marsikaj postorimo, kar je bilo včasih izključno delo žensk. Ženske so danes vsaj v družbenem, gospodarskem in političnem življenju povsem enakovredne moškim, če ne celo uspešnejše. Če se ozremo okrog sebe, gledamo kakšne informativne oddaje na TV ali prebiramo kakšne članke, potem nam mora biti jasno, da so ženske danes res izjemne podjetnice, direktorice, znanstvenice, soustvarjalke političnega in javnega življenja in sploh vsega, kar bogati in zaznamuje naše življenje.«
Matjaž Kranjc: »Mislim, da je položaj žensk danes bistveno boljši, kot je bil nekoč. Še posebno, če
to gledamo skozi prizmo demokratičnosti, svobode, samostojnosti, nji-h o v e g a položaja in ugleda v družbi, spoštovanja, stopnje izobraženosti in še marsičesa. Seveda to, žal, ne velja za vse ženske po svetu, saj se marsikje ubadajo še z najosnovnejšimi pogoji za preživetje, o kakšni enakopravnosti pa niti ne razmišljajo. Pri nas in nasploh v razvitem svetu je enakopravnost med spoloma na visokem nivoju, kljub temu pa ženske v globalnem smislu ne bodo mogle nikoli biti povsem enakopravne, saj njihove biološke funkcije - rojevanja moški ne moremo nadomestiti. Ob tem bi dejal, da so mlade ženske danes še bistveno bolj samozavestne in odločnejše, kot so bile pred desetletji. Za njihovo emancipacijo se torej ne gre bati, je pa to bistveno manj izraženo pri starejših, še posebno pri manj izobraženih, kar je zagotovo posledica tradicionalne vzgoje, da mora biti ženska v prvi vrsti mati, gospodinja in šele nato morda kaj drugega.«
Dušan Pungartnik: »Položaj žensk je v tem trenutku malo boljši, kot je bil v pre-teklosti.
Tudi poslovni svet se vse bolj odpira do žensk, kar potrjuje dejstvo, da imamo na vodilnih položajih večjih podjetij ženske, ki zelo dobro opravljajo ta podjetja. Sodobna ženska je na splošno uspešna ženska, ne glede na spol od nje pričakujemo, če je na nekem položaju, uspešno delo. V večini primerov je tako, saj so ženske običajno še bolj zagnane, odločnejše, bolj neizprosne ... kot moški. V nobenem pogledu danes žene niso šibkejše od moških. Prej bi rekel, da nas v marsičem prekašajo. Nedvomno
pa ženskam v pretežni meri še vedno ostaja poleg službe skrb za družino, vzgojo otrok, gospodinjstvo in še kaj. V tem pogledu je njihov položaj slabši, kot je bil nekoč, ko niso hodile v službo. Danes je v Sloveniji, v populaciji brezposelnih, kar okrog osem odstotkov več žensk kot moških. Razlog v tem je verjetno v ekonomskem izračunu delodajalcev, saj neradi zaposlujejo starejše, ki so že izmučene in podvržene pogostejšim boleznim. Prav tako pa tudi niso preveč navdušeni nad mladimi ženskami, ki jih še čaka porodniška.«
Laura Jelen: »Menim, da je položaj žensk v današnjem času bistveno boljši, kot je bil nekdaj.
Ženske smo tako rekoč že skoraj povsem enakovredne moškim, kar smo si tudi želele. Obremenjene smo toliko, kot same hočemo oziroma dovoljujemo, čeprav vedno to ne drži, saj moramo marsikdaj storiti tudi kaj takšnega, kar nam ni po godu. Osebno mislim, da se da z nekim organiziranim delom kolikor toliko dobro usklajevati družinske in službene obveznosti. Nedvomno pa je pri tem potrebna pomoč ostalih članov družine, ki kakšno stvar naredijo namesto nas. Današnje ženske se več ali manj zavedamo svojih pravic, znamo se postaviti zase, zahtevati tisto, kar nam gre, in biti odločne. Smo bistveno bolj ambiciozne, ker nam ne nazadnje to dopušča naš položaj v družbi. Ob vsem tem pa ne morem mimo dejstva, da je danes mladim precej težje ustvariti lastno družino, če nimajo zagotovljene redne službe za nedoločen čas. Brez tega ne morejo vzeti kredita za stanovanje in si ustvariti pogoje za svoj lasten dom in toplo gnezdo za svojega otroka. To govorim iz lastnih izkušenj, saj pri svojih 30. letih še vedno živim pri starših.«
D. Naraglav
— Razvojna agencija Savinja, gTz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2007 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/2007 (UL RS, št. 73-74/06) Prijave lahko pošljete na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do 30. maja 2007. Dodatne informacije na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si in po telefonu: 01/478 46 27,01/478 46 38.
-	II. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-NET MNT (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo medmrežne predprijave predloga projekta je 15. 3. 2007, ki jo odda koordinator projekta. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta je 22. 5. 2007, ki jo odda slovenski nacionalni partner. Informacija: Martinčič, tel.: 01/478 46 80.
-	Javni razpis za dodeljevanje spodbud v programu Eureka za leto 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok
za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel.: 01/478 46 00, e-naslov: erik.potocar@gov.si.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za finančne spodbude za naložbe v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 21/07) Roki za oddajo vlog so naslednji: 3. 5. 2007, 3. 7. 2007,4. 9.
2007 in 2. 10. 2007. Dodatne informacije po tel.: 01/300 69 91.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2007 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št.
21/07) Rok za oddajo vlog je 10.4. 2007. Informacije: Vida Koporc Sedej, tel.: 01/369 59 50, e-pošta: vida. koporc@gov.si.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje obnovitev večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva, oziroma najkasneje do 31.
12. 2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31 ali po tel.: 01/471 05 00.
Ad futura, javni sklad
-	Javni razpis za štipendiranje za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji z raziskovalci, ki so tuji državljani (UL RS, št. 123-124/06). Rok za oddajo vlog: 31.8. 2007. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka, in sicer od 12. do 15. ure.
-	Javni razpis za štipendije za raziskovalno in pedagoško sodelovanje v Republiki Sloveniji s Slovenci iz tujine (UL RS, št. 123 -124/06). Razpis bo odprt do 31. 8. 2007 oziroma do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani oz. na sedežu Ad future v času uradnih ur od ponedeljka do petka, in sicer od 12. do 15. ure.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Republiko Srbijo v letih 2008 in 2009 (UL RS, št. 11/07) Rok za predložitev prijav je 16. 4. 2007 do 12. ure. Informacije: Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32, e-pošta: petja.stanovnik@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko v letih 2007-2009 (UL RS, št. 11/07) Rok za predložitev prijav je 26. 4. 2007 do 12. ure. Informacije: Marjetica Primožič, tel.: 01/478 47 15, e-pošta: marjetka.primozic@gov.si.
-	Javni razpis za (so)financiranje tematsko usmerjenih in splošnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov in podoktorskih (temeljnih in aplikativnih) raziskovalnih projektov v letu 2007 (UL RS, št. 21/07) Rok za oddajo vloge je 10. 4. 2007 do 12. ure. Dodatne informacije po tel.:
01/400 59 10.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in francosko republiko Program PROTEUS (UL RS, št. 19/07). Rok za predložitev prijav je 15. 5. 2007.
Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/478 46 59, e-pošta: katarina.sersen@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znanstvenih združenj v svetu za leto 2007 (UL RS, št. 19/07) Roki za oddajo vlog so: 6. 4.2007, 15. 6. 2007 in 31. 8. 2007. Informacije: Fani Rožič Novak, tel.: 01/478 46 50, e-naslov: fani.rozic-novak@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Ciper v letih 2008-2010 (UL RS, št. 19/07) Rok za predložitev prijav je 5. 5. 2007. Informacije: Petja Stanovnik, tel.: 01/478 47 32, e-naslov: petja.stanovnik@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in francosko republiko Program INRA 2008/2009 (UL RS, št. 19/07). Rok za predložitev prijav je 14. 9. 2007. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/478 46 59, e-naslov: katarina.sersen@gov.si.
Slovenska turistična organizacija
-	Javni razpis za sofinanciranje izdelave in postavitve obvestilnih tabel (VII-1 ali VII-1.1) pred izvozi z avtocest v Republiki Sloveniji (UL RS, št. 11/07) Rok za oddajo vlog je 8. 5. 2007 do 10. ure. Informacije: Metka Pirc, e-naslov: metka.pirc@slovenia.info.
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 370B07A (UL RS, št. 19/07) Razpis velja do objave zaključka razpisa zaradi dodelitve vseh razpisanih sredstev v UL RS, vendar najkasneje do 20. 12. 2007. Informacije na Ekološkem skladu Republike Slovenije.
TUJI RAZPISI
-	Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Info točka savinjsi
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana. bevanda@zalec.si ali nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjekö, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-naslov: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
wsiaie miormacije:
EUROPE
DIRECT
Prodali približno 18 odstotkov več kot lani
V žalskem podjetju Ju-teks so v letu 2006 po nerevidiranih podatkih prodali rekordnih 16,6 milijona m2 talnih oblog. To pomeni, da je bila prodaja količinsko za 17,7 % večja kot v letu 2005. Čisti prihodki od prodaje, ki so jih ustvarili v letu 2006, pa po nerevidiranih podatkih znašajo 45,293 milijona evrov. To pomeni celo 20,4-odstotno povečanje na leto poprej. Izvozili so za 43,416 milijona evrov talnih oblog, kar je skoraj 96 odstotkov vseh prihodkov.
Direktor podjetja Juteks Milan Dolar je za Utrip po-
vedal, da lahko večjo porast vrednosti prodanega blaga v primerjavi s sicer visokim količinskim porastom pripišejo boljši strukturi prodanih proizvodov v prid dražjih in kakovostnejših proizvodov. Le majhen delček, 2 do 3 odstotke lanskoletnega v povprečju sedemindvajsetodstotnega povečanja cen surovin, so uspeli prenesti v cene svojih izdelkov. Torej lahko povišanju cen pripišejo vrednostno povečanje lanskoletne realizacije le v minimalnem deležu. Zaradi hudo konkurenčnega trga, ki jim ni dovoljeval več kot tolikšnega povišanja cen,
so morali vse svoje prodajne moči usmeriti v prodajo dražjih in kakovostnejših proizvodov. Zato so v te dele ponudbe usmerili tudi težišče razvoja. Ta sicer v letnem merilu pomeni zamenjavo kar četrtine programa v smislu sveže, moderne in kakovostnejše ponudbe. V letu 2006 beležijo tudi večjo prodajo pri obstoječih kupcih, s svojo ponudbo pa se širijo tudi v različne tržne niše. Danes prodajajo svoje izdelke že v 37 držav. Na tuje prodajo kar 96 odstotkov svoje proizvodnje.
Za leto 2007 načrtujejo 4,6-odstotno rast prihodkov, količinsko pa 3- do 4-odstotno povečanje. »Letos seveda ne moremo pričakovati takšne rasti kot za preteklo poslovno leto, saj naša tovarna v Rusiji do konca leta še ne bo začela z rednim poslovanjem, proizvodnja v Sloveniji pa dela na robu proizvodnih zmogljivosti,« je pojasnil Milan Dolar, ki je ob tem osvetlil tudi prodajo 79.119 delnic Abanke, katere izkupiček bodo porabili za omenjeno investicijo, katere zagon pričakujejo v začetku leta 2008. Naj spomnimo, da gre za tovarno v ruskem Vla-dimirskem rajonu, na 57.000 m2, celotna vrednost bo okrog 30 milijonov evrov. L. K.
Denar morda celo za poplačilo delničarjev
Na območju Tekstilne tovarne Prebold, ki je leta 2004 prišla v stečaj, tovarna je delovala vse od leta 1842, je zdaj 23 novih podjetij. Stečajni postopek nekdanje tovarne kljub poplačilu večine upnikov še ni končan, saj še niso rešene tožbe za vračilo premoženja in terjatev nekdanje tovarne v tujini.
Kljub temu da so skorajda že vse nepremičnine prodane, pa stečaj po mnenju stečajnega upravitelja Branka Djordjeviča še ne bo tako kmalu končan. Postopek bodo predvsem zavlekle tožbe, ki jih je za vračilo premoženja in plačilo terjatev vložil na Hrvaškem in v Nemčiji. Ob vsem tem je potrebno povedati, da je bila do zdaj iz stečajne mase poplačana že večina upnikov, ki so vložili terjatve do podjetja. Kot pravi Branko Djordjevič, pa bi v primeru dobljenih tožb, svoj delež, ki so ga izgubili s propadom tovarne, dobili celo delničarji. Če se bo to res zgodilo, bo to eden redkih primerov v zgodovini stečajev na Slovenskem.
Območje nekdanje tovarne je dobilo popolnoma novo podobo. Na tem območju deluje namreč 23 novih podjetij. Med
njimi je največje nemško podjetje koncerna Schefenacker, ki zaposluje že okrog 300 ljudi. Več kot 50 ljudi je zaposlenih v Tovarni nogavic Prebold, ki je v svojih najboljših časih za-
poslovala blizu 2000 delavcev (skupaj s svojimi obrati v Biogradu, Slunju, Pristavi in Vinskem Vrhu). Približno 30 ljudi je zaposlenih v Pekarni Postojna, nekaj delavcev pa je zaposlenih pri ostalih podjetnikih, ki so si svoj poslovni, skladiščni in proizvodni prostor zagotovili z nakupom stavb oziroma prostorov na območju nekdanje tovarne. D. N.
Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a, www.garant.si Industrijska prodajalna: 03/70 37 130,03/70 37 131, info@garant.si
grafično oblikovanje tisk ((

multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
Njihovo znanje kupujejo tudi drugi v koncernu
Ivan Podpečan in Matjaž Omladič z Mercedesovimi izdelki
V Novemovi proizvodnji je 57 % žensk.
Realizacija podjetja Novem Žalec za preteklo poslovno leto 2006/07 bo po oceni dosegla 51,5 milijona evrov. S tem bo načrtovano realizacijo v vrednosti 44 milijonov evrov presegla kar za 17 %. Širitev proizvodnih programov, rast zaposlenih (s 526 ob koncu leta 2005 na današnjih 642), nenehno izboljševanje poslovanja in skrb za razvoj so bistveno opredeljevali preteklo poslovno leto, njihove pozitivne rezultate pa pričakujejo v naslednjih letih. Sicer pa so, po besedah di-
rektorja Ivana Podpečana, prav posebej ponosni na to, da zdaj njihovo znanje uporabljajo tudi v ostalih delih koncerna Novem in da se prihajajo k njim tudi učiti.
V podjetju še ne morejo natančno oceniti, njihovo poslovno leto namreč traja do konca marca, ali bo takšna realizacija vseeno pomenila minimalno izgubo ali stanje s pozitivno ničlo. »Rezultata še ni mogoče predvideti, ker še ni dosežen sporazum z zavarovalnico o kritju stroškov izpada proizvodnje zaradi požara v letu 2006 in
ker še niso ovrednoteni vsi zagonski stroški zaradi povečanja proizvodnje z novimi proizvodi,« je na novinarski konferenci povedal Ivan Podpečan. Neposredna škoda lanskega požara je znašala 1 milijon evrov, posredna škoda (izguba prometa) pa še dodaten milijon evrov, to pa je tisti znesek, o katerem se v Novemu še pogajajo z zavarovalnico in bo vplival na končni rezultat. Ta bo dokončno znan junija, ko bo opravljena tudi konsolidirana bilanca.
Novem se je v lanskem letu soočal s hitro rastjo in povečevanjem proizvodnje, kar je pomenilo tudi veliko prilagajanje proizvodnje, notranjo reorganizacijo, novo zaposlovanje in posledično tudi precej nenačrtovanih stroškov. Vzrok za to je bila odločitev o prestrukturiranju obratov v Nemčiji in Italiji ter selitev delov proizvodnje v Novem Slovenija (Žalec). Hitra rast je trenutno sicer povzročila nekaj težav, med njimi so se pojavile velike potrebe po ustrezni zasedbi strokovnih in vodstvenih delovnih mest, ki jih okolje ne ponuja v izobilju, a na dolgi rok pomeni to tudi kontinuirano rast in pozitivne rezultate ter še sve-
tlejšo in zanesljivo prihodnost za podjetje.
V poslovnem letu 2007/08, ki je pred vrati, je predviden zagon treh novih proizvodov. Poleg trenutnega zagona Roverja, ki že teče s polno močjo, so v razvoju novi proizvodi, kot so novi modeli Audi A6, Renault Laguna in Volvo 50/60. Tudi za to poslovno leto še ne načrtujejo dobička, saj ti zagoni pomenijo veliko novih stroškov. Novi proizvodi namreč začnejo prinašati pravi plus šele približno eno leto po zagonu. Načrtovana realizacija je 51 milijonov evrov.
Novem Žalec je bil pred časom znotraj koncerna Novem Nemčija označen kot podjetje z največjim razvojnim potencialom, ki pomeni tudi razvoj nekaterih znanj in tehnologij za celotni koncern. »Deset let smo se učili, pred štirimi leti začeli z inoviranjem delovnih procesov in uvajanjem manjših izboljšav, pred tremi leti pa se odločili za resnejši lasten razvoj, da bi poenostavili procese brušenja in poliranja, ki sta najbolj delovno intenzivni področji dela, pa tudi organizacijsko najbolj zahtevni. Rezultat tega je bila nova tehnična rešitev, stroj,
ki je pomenil ne le racionalne spremembe v Novemu Žalec, temveč v vsej skupini Novem. Pred tremi meseci smo dva takšna stroja, naš »know-how«, že prodali v italijansko podjetje Novem,« je povedal Matjaž Omladič, vodja procesno-tehnične službe, ki je po besedah Ivana Podpečana tudi »najbolj kriv« za aktivnosti na področju razvoja.
V Novemu Žalec tako tudi na področju krepitve razvoja načrtujejo nove aktivnosti. Trenutno ustanavljajo raz-vojno-raziskovalno skupino, s katero bodo razvoj še bolj sistematizirali in ga še bolj racionalno vključili v proizvodnjo. Skupina ne bo le delala na razvoju, temveč tudi poskrbela za to, da bodo po metodah dela in zastavlje-
nem konceptu uspeli za čedalje obsežnejše (in dražje) razvojno-raziskovalno delo pridobiti tudi različna nepovratna sredstva. Pri tem so v projekt že pritegnili notranje in zunanje strokovnjake različnih področij.
Za zagotavljanje večje učinkovitosti proizvodnje v podjetju Novem pa že od lanskega leta uvajajo načela vitke proizvodnje. Ta pomenijo proizvodnjo brez zapravljanja, ki bi jo obremenjevalo. To pa posledično pomeni večjo storilnost, krajše pretočne čase, optimalno izrabo prostora in racionalno porabo surovin, kakovostno delo brez izmečka, z vsem skupaj pa visoko fleksibilnost in naravnanost na potrebe kupca v smislu zagotavljanja just-in-time dobav.	T. T.
novem Novem Car Interior Design, d.o.o., Žalec, Ložnica 53 A
- ca r-in će r i o r*-d e s ign	Tel,:+386 3 713 54 00, Faks.: +386 571 50 83, www.novem.de
KAKOVOST IMA MNOGO OBRAZOV. NOVEM IMA VSE.
Novem Car Interior Design Žalec, Slovenija je del nemškega koncerna Novem Car Interior Design Gmbh Vorbach, ki ima petdesetletno tradicijo in je vodilni svetovni proizvajalec visoko kakovostnih dekorativnih komponent za avtomobilsko industrijo iz lesa, kovine, plastike in tekstila. Novem Žalec je njegova najmočnejša podružnica za lesene dekorativne komponente.
Naši atributi:
10 % svetovni delež
Koncern Novem pokriva polovico svetovnega trga s proizvodnjo dekorativnih komponent za avtomobilsko industrijo, Novem Slovenija pa 20 odstotni delež, kar mu daje opazno podobo in ugled na svetovnem trgu.
Nenehna rast
Novem Žalec beleži nenehno rast obsega proizvodnje, ta je bila v poslovnem letu 2007/08 glede na leto poprej kar 17 odstotna. To mu je kljub čedalje večji avtomatizaciji proizvodnje dovoljuje pozitivno rast zaposlenih, ki je bila od ustanovitve pred šestnajstimi leti do danes, ko ima Novem 642 zaposlenih, kar 8,4-kratna.
Kontinuiran razvoj in inovativnost
Novem Žalec je v koncernu ocenjen kot podjetje z največ razvojnega potenciala. Svoje znanje in inovativne tehnične rešitve snuje ne le za izboljšanje procesov v svoji proizvodnji, ampak tudi za druga podjetja v skupini. 2 nenehnim inoviranjem smo v koraku z dinamičnim razvojem avtomobilske industrije.
Visoka kakovost
Proizvajamo visoko kakovostne dekorativne komponente iz lesa za luksuzne znamke avtomobilov Mercedes, Audi, BMW, Renault, Rover in Volvo. Z našo fleksibilnostjo, natančnostjo, zanesljivostjo in hitrim odzivom na zahteve naših kupcev skrbimo za to, da so naši kupci zadovoljni tako s kakovostjo izdelkov kot tudi s servisnim delom odnosa do njih. Proizvodnja v ravno pravem trenutku na pravem mestu je naše vodilo.
Občutljivost do ravnanja z okoljem
Ustvarjamo pozitivno, varno in zdravo okolje za naše zaposlene, zato smo posebej občutljivi do varovanja okolja. Pri svojem delu upoštevamo visoke ekološke standarde in z izboljšavami proizvodnih procesov nenehno skrbimo za optimalno porabo okolju neprijaznih snovi.
Pričela se je izgradnja Poslovne cone Ločica
Del območja PC Ločica, kjer so že začeli s prvimi deli
Prejšnji teden so v Poslovni coni Ločica v Ločici ob Savinji začeli z gradbenimi deli. Najprej bodo zgradili komunalno opremo zemljišča, in sicer fekalno in meteorno kanalizacijo ter cesto in plinovodno omrežje. Gradbena dela opravljata podjetji CMCelje, d. d., in Gradis - Celje, d. d.. Z izgradnjo svojih poslovnih objektov so začeli tudi prvi štirje investitorji.
Poslovna cona Ločica obsega površine južno od avtoceste, prostor med avtocesto, med dvema regionalnima cestama in Savinjo in meri nekaj manj kot 15 hektarjev je ena od največjih naložb občine v zadnjih nekaj letih. Prostor je razdeljen na več območij s podrobno opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje ena ali več gradbenih parcel. Znotraj vsake gradbene parcele so opredeljeni pogoji za poseg v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti bodo ohranili obstoječe rabe, ponekod dopolnjene z novimi posegi. Na območju novih gradbenih parcel pa so posebej opredeljene površine
za gradnjo objektov, funkcionalne površine ter drugi posebni ali dodatni pogoji. Vseh predvidenih objektov bo 16.
Občina Polzela je območje Poslovne cone Ločica predvidela kot prostor z možnostjo uvajanja novih proizvodnih in storitvenih dejavnosti oziroma obrti in industrije, vseh potrebnih spremljajočih ureditev ter spremljajočih ureditev za izboljšanje kakovosti delovnega okolja (obstoječe rekreacijske površine, spremljajoče zunanje ureditve, zasaditve ipd.). Na območju so dopustne tiste dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje, ki ne ogrožajo obstoječih kakovosti okolja in niso moteče za neposredno okolico ter upoštevajo druge omejitve. Celotno območje bo v celoti komunalno opremljeno. V občini predvidevajo, da bo Poslovna cona Ločica zaživela v jesenskem času, s tem pa se bodo pojavile tudi potrebe po novih delovnih mestih.	T. Tavčar
Zaradi povečanega obsega del zaposlujemo nove sodelavce za delo na področjih:
1)	Monter skladiščnih hal in šotorov (3 osebe) za območje R. Slovenije
Pogoji: poklicna šola, znanje slov. jezika, izpit B-kategorije, ročne sposobnosti.
2)	Komercialist (1 oseba) za prodajo skladiščnih hal in šotorov Pogoji: visoka šola 6. ali 7. stopnje, znanje ang. ali nem. jezika , izpit B-kategorije, najmanj 5 let delavnih izkušenj na področju prodaje.
Prošnjo pošljite na naslov:
V prošnji navedite številko delavnega mesta in svoj življenjepis. Vse kandidate bomo zaposlili za določen čas, ustrezni kandidati imajo možnost zaposlitve za nedoločen čas!
BIRO OGIS, d. o. o.
Kosova ul. 6, 3000 Celje
Tel.: 03 492 81 70 (Duška Kmecl)
Turizmu pomaga lastna glava
Učenci OŠ Šempeter med svojo odrsko predstavitvijo
Odkrivanje spomenikov
Večina udeležencev po končani akciji
Na razpis za 21. festival Turizmu pomaga lastna glava se je letos prijavilo 60 osnovnih šol iz vse Slovenije. Z naslovom S turizmom gradimo mostove, ki je letošnja tema festivala, bodo učenci svoje raziskovalne naloge, odrske predstavitve in razstave najprej predstavili na osmih območnih,
19.	in 20. aprila pa na državnem tekmovanju. Prvo območno tekmovanje so v petek, 9. marca, pripravili na OŠ Šempeter.
Na regijskem festivalu, ki se je najprej odvijal v osnovni šoli, kjer so bile na ogled postavljene razstave, nadaljeval pa z odrskimi pred-
stavitvami v dvorani KZ Šempeter, so se s svojimi zanimivimi in izvirnimi predstavitvami predstavili učenci 12 osnovnih šol. Mostove so gradili šolarji OŠ Loče, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Vransko-Tabor, OŠ Rimske Toplice, II. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Ljubečna, OŠ Braslovče, OŠ Nazarje, OŠ Slovenske Konjice, OŠ Gorica-Velenje, OŠ Frana Roša Celje in OŠ Šempeter v Savinjski dolini.
Učenci so ob pomoči mentorjev kar nekaj mesecev raziskovali, odkrivali lepote in nepričakovane razsežnosti naše Slovenije in s tem dali svoj kamenček v mozaik turistične
ponudbe. Veliko svojega truda, dela in življenjske energije so učenci s svojimi mentoricami in mentorji vložili v turistične raziskovalne naloge in razstave, ki smo si jih lahko ogledali v avli OŠ Šempeter in v pripravo odrskih predstavitev.
Letošnji festival je povezovala Greta Kokot Rajkovič, na njem pa je sodelovalo tudi veliko gostov iz vrst predstavnikov TZ Slovenije, TZ Celje, Občine Žalec, TD Šempeter, KS Šempeter in drugi. Med njimi tudi sedemčlanska strokovna komisija, ki je ocenjevala raziskovalne naloge in razstave posameznih šol, na prireditvi pa odrske predstavitve. Na osnovi vseh ocen sta se dve šoli uvrstili na državno tekmovanje.
To je uspelo OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in šoli organizatorici. Zlato priznanje so si prislužili še učenci OŠ Bistrica ob Sotli, ki pa zaradi omejitve števila na dve šoli z vsakega območnega tekmovanja, ne bodo sodelovali na državnem tekmovanju.
Kot je dejal predsednik komisije za mladino in izobraževanje pri TZ Slovenije Jurij Smerdelj, je bil
tokrat opazen velik napredek v primerjavi z lanskimi nalogami. Vse raziskovalne naloge so bile zelo zanimive, čudovite pa so bile tudi odrske predstavitve, tako da je imela komisija kar težko delo. K temu je še dodal: »Člani komisije ocenjujemo raziskovalno nalogo, ki ima največjo težo, izjemno pomembna pri oceni je inovativnost. Gre za ideje, kaj bi bilo mogoče storiti na področju turizma. Delčke te ideje učenci prikažejo na razstavi, ki jo ocenjujemo po kriterijih sporočilnosti, pomembna pa je tudi odrska predstavitev. Zbir vseh teh ocen prinese tudi zmagovalce, čeprav so po svoje zmagovalci vsi, ki so dali svoj kamenček v mozaik turizma njihovega kraja.«
Tokratni festival Turizmu pomaga lastna glava je bil velik in pomemben organizacijski zalogaj OŠ Šempeter in jim velja za to izreči pohvalo in zahvalo, kar sta na prireditvi storila tudi predstavnik TZS Jurij Smerdelj in predstavnica Občine Žalec Nataša Gaber Sivka. Za dobro razpoloženje vseh 160 nastopajočih sta poskrbela tudi glasbena gosta Maja Slatinšek in Anžej Dežan.	D. N.
Za turistične delavce TD Šempeter skorajda ni počitka. Tudi v zimskem času so marsikaj postorili v društvu, predvsem pa uspešno izpeljali občni zbor in podelitev priznanj za najlepše urejene hiše, kmetije, zaselek in podjetje.
Prejšnji četrtek pa so člani TD Šempeter izpeljali prvo letošnjo delovno akcijo, ki je povezana tudi z
začetkom turistične sezone. V parku so z nagrobnikov odstranili zaščitne ponjave in strehe, ki spomenike ščitijo pred zimo, ter uredili in počistili notranjost parka. S čiščenjem parka in kraja bodo nadaljevali v soboto,
31.	marca, ko bo tudi osrednja akcija čiščenja okolja v žalski občini. Prve letošnje akcije se je udeležilo 18 članov.	D. N.
Veliko skupnih akcij
Na občnem zboru Hortikulturnega društva Polzela so opravili pregled opravljenega dela in doseženih uspehov v lanskem letu, sprejeli programa dela za letos in izvolili nove organe društva.
Po besedah predsednika društva Ferdinanda Glavnika je bilo delo razgibano, dosežen pa je bil tudi strokovni, tehnični in organizacijski napredek hortikulturne dejavnosti na področju urejanje in varstva okolja. Organizirali so predavanja, sodelovali pri občinski akciji čiščenja okolja v parku Šenek, od spomladi do jeseni pa so urejali cvetlične grede pri cerkvi in ob kapeli pri osnovni šoli. Zahtevne so bile tudi akcije v sodelo-
vanju s Turističnim društvom Polzela pri organizaciji sejmov in ocenjevanju ocvetličenja domačij, javnih ustanov in kmetij na območju polzelske občine.
V krajši razpravi je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar pohvalil delo društva in poudaril, da je občina letos namenila več sredstev za nakup okrasnih dreves, ki jih bo treba posaditi v spomladanskem času. V program dela so poleg utečenih aktivnosti vključili tudi aktivnosti pri urejanju okolice rojstne hiše pesnice Neže Maurer. Ker je bil občni zbor volilni, so imenovali nove organe društva, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen Ferdinand Glavnik.
T.T.
nT	b
RAZPIS ZA MALTEŠKO POROKO
Turistično društvo Občine Polzela in Malteška konjenica Polzela bosta v soboto, 30. 6. 2007, organizirala malteško poroko v graščini in v parku Šenek.
Poročni obred bo potekal v duhu časa, v katerem so živeli malteški vitezi, in v oblačilih, značilnih zanje.
Podrobnejše informacije dobite na sedežu društva, telefonska številka je 703 32 20.
Če bi se radi poročili kot malteški vitezi, pošljite izpolnjene prijavnice na naslov TD Občine Polzela.
Vaše prijave pričakujemo do 15.4. 2007. _____________________________________________
Ime in priimek neveste:
Ime in priimek ženina:
Naslov in telefonska številka za obvestila:
Podpis neveste:
Podpis ženina:
^1______________________________________________________
Kulinarično
Turistično društvo Polzela je pripravilo dvodnevno kulinarično izobraževanje, ki se ga je udeležilo 24 tečajnic in tečajnikov.
Tečaja sta bila v šolski učilnici za gospodinjstvo. Na prvem so v sodelovanju z Gobarsko mitološkim društvom Polzela in pod vodstvom Francija Uratnika so pripravljali gobje jedi, kot so gobava juha, burek z gobami, gobov golaž, gobova musaka, rezanci z gobami. Na drugem pa pod vodstvom Barbare Mraz Cokan stare jedi iz ajdove in ječmenove kaše ter sodobne deserte. T. Tavčar
Med udeleženci kulinaričnega izobraževanja je bil tudi polzelski župan Ljubo Žnidar
5 let TD Galicija
V Domu krajanov v Galiciji so se na svojem rednem letnem občnem zboru sestali člani Turističnega društva Galicija. Društvo šteje trenutno 99 članov in je vključeno v Zvezo turističnih društev Občine Žalec.
O delu v preteklem letu in načrtih za leto 2007 je spregovorila predsednica društva Cvetka Pernovšek. V letu 2006 so sodelovali v pustni povorki skozi Žalec, organizirali spomladansko čistilno akcijo, velikonočni pohod smer Galicija-Sv. Jedrt (Rinka), priredili cvetlično tržnico pri POŠ Trje, lotili so se ocvetličenja mostov v krajevni skupnosti, s skromnimi finančnimi sredstvi podprli zasaditev zelenice pri Domu krajanov v Galiciji in izdelavo jaslic v Zavrhu, izpeljali četrti pohod z
baklami k polnočnici v Galicijo in postorili še marsikaj drugega.
Konjeniška sekcija je aprila pripravila srečanje konjenice na Gori in žegnanje konj na dan svetega Štefana.
Udeleževali so se tudi prireditev v okviru Zveze turističnih društev Občine Žalec, npr. kolesarjenja 01, pohoda po hmeljski poti, turistične tržnice na Mestnem trgu v Žalcu, sodelovali na občinskem tekmovanju »Najlepši kraj, hiša in kmetija«.
Septembra so svoje člane peljali na ekskurzijo v Kostel.
Za leto 2007 so si zadali podobne naloge in cilje kot pretekla leta.
Letošnji občni zbor je bil slavnostno obarvan. Turistično društvo Galicija deluje že pet let, kar so proslavili tudi z jubilejno torto. M. P.
iezero Maggiore-Boromejski otoMano 27-2f Genova-Portofino-Cinque Terra 30,4-2.5;lnnsbruck-Swarovski-Bodenskc ezero-Mamau-Renski slapovi 28-3M; Tarara 26-304: Zlata Praga in gradovi južne Ceske 304-2.5; Mečhigorje-Mostar-iarajeva 384i5£ eograd-Zlatibor-Šarganska smica-Sirogojno 27,29*45R6jj6n$biiftj,W3lh3l!3*Z isdjo do Pssssiw 27*28*4| Dunaj-Bratislava 1-2i;Be«pad n Srbski saanstaš 27-304^10 Gora in iUbanqa 274-23;
' Strasbourg 27-30 : Sicilija 284-15; 1 MAJ ODDIHI: Šftenik AhaStflttC; Petane i Paga 3 M 87i Novigrad tilafna 3 èri 95C; Koper iLŽusteraa Vikend paket 85C; POLETJE 2007: PAKOŠTAME 7 MB ALL IMCL že od 170€ dah
po 314.10% POPUSTA NA ZGODNJE PRIJAVE! KARIBU KENUA 11,19.10: TANZANIJA IN ZANZIBAR 26.1024.12 ■■	‘ ACILO NA VEC OBROKOV!
11 L* 11M	W «I* I IM HYAYAYfl L3«l>llMHii!
Žalec, Šlandrov trg 25. tel: 03/7132300.03/7132301; fax: 031713 2308
Feministke so večkrat streljale mimo!
Omizje na večer dneva žena
Ob mednarodnemu dnevu žena, 8. marcu, je občinski odbor LDS v Hotelu Žalec organiziral srečanje s tremi zanimivimi sogovornicami, ženskami, ki so s svojimi življenjskimi izkušnjami in razmišljanjem o položaju žensk in lastnih bitkah z usodo priredile bogat večer številnim, večinoma ženskim poslušalkam. Gostje so bile priznana slovenska antropologinja in profesorica na fakulteti dr. Vesna Godina, arhitektka in oblikovalka Lidija Smolar, žena Adija Smolarja in naša občanka, občinska svetnica, režiserka in amaterska igralka Olga Markovič.
Pogovor je povezovala Maja Štamol, podpredsednica žalskega LDS-a, ki z zanimivimi sogovornicami, ki so se spontano dopolnjevale v svojih raz-
mišljanjih, ni imela težkega dela. Vesna Godina je s slikovitimi opisi in razlagami odnosa moški-ženska poskrbela za veliko smeha, kar je prispevalo k sproščenemu vzdušju pri pripovedovanju o njenih sicer zelo resnih življenjskih izkušnjah ob hčeri, ki ima cerebralno paralizo, ob lastnem premagovanju raka in še čem. Povedala je, da ji formalne potrditve ne pomenijo veliko, saj so »del posla«. »Veliko pa mi je pomenilo, ko je moj nekdanji mož dejal, da je lahko Maša srečna, da ima takšno mamo,« je povedala Godina in ob tem dodala, da jo velikokrat zbode krivično etiketiranje s strani medijev. Lidija Smolar je bila mnenja, da ji je ob njeni sicer uspešni karieri arhitekte, oblikovalke nakita ... kar malce neprijetno, ker jo
večina prepoznava le kot ženo Adija Smolarja, čeprav se temu najbrž ne da izogniti. Sama ob lastnih dobrih izkušnjah priporoča vsem staršem, če imajo možnost, naj si organizirajo delo tako, da bodo lahko čim več s svojimi otroki. To je v tem času, polnem različnih skušnjav na poti razvoja, velikega pomena. »Ne morem se strinjati s tistimi starši, ki pravijo, da je pomembnejša kakovost druženja z otroki, čeprav časovno omejena,« je bila mnenja Smolarjeva.
Tudi Olga Markovič se je srečala z rakom in ga s pozitivno voljo premagala. Tudi sama ima podobno izkušnjo, čeprav ne tako hudo kot Vesna Godina, z bolnim otrokom, vnučkom, ki je gluh od rojstva. Njena pestra, mestoma boleča, a neizmerno bogata življenjska pot jo vodi mimo različnih preizkušenj, pri vsem skupaj pa ji zelo pomagajo humor, njena režija in igralstvo, ki ji zapolnjujejo velik del življenja. Olga je celo imitatorka Nele Eržišnik in spominja se, da je bilo pred leti, ko je v tej vlogi nastopila v Laškem, čez nekaj tednov po njenem nastopu za pravo Nelo Eržišnik veliko manj povpraševanja.
Največ reakcij občinstva so požela slikovito in hudomušno
izražena stališča Vesne Godina do emancipacije žensk. »Feministke so večkrat streljale mimo, med drugim takrat, ko so rekle, da so same sebi zadostne. To ne drži, tudi otroci potrebujejo oba, očeta in mamo, moški in ženski princip vzgoje,« je bila odločna, ob tem pa je dodala, da je ljubezen minljiva in da se kakšni starši odločijo za ločitev, a ob tem ne smejo pozabiti, da otrok še vedno potrebuje oba, očeta in mamo. »Feministke tudi niso imele prav, ko so dejale,
Če bi bilo tako, kot je na Ponikvi pri Žalcu, tudi na nivoju države, bi bila stranka DeSUS daleč najmočnejša politična sila v državi. To je bilo že večkrat povedano ob raznih priložnostih tako na Ponikvi kot tudi drugje. Dejstvo je, da so skoraj vsi člani Društva upokojencev Ponikva hkrati tudi člani stranke.
To je nedvomno zasluga njihovega člana in poslanca v Državnem zboru Ivana Jelena, je na zadnjem občnem zboru DU Ponikva izpostavil predstavnik območnega odbora DeSUS Ervin Janežič. Dejal je, da bi se upokojenci morali zavedati, da lahko le preko upokojenske politične stranke DeSUS, dosežejo kakšen rezultat za boljše življenje
da ženske nimajo moči. To ni res. V večini kultur imajo ženske s svojo reproduktivno naravo, skrbjo za gospodinjstvo in dom zelo veliko moči. Tudi bogovi so ženskega spola. Našega boga pa so si izmislili moški in zato je moškega spola. A to je le njihova tolažilna nagrada,« je požela salve smeha in aplavz Vesna Godina. Ključna misel, ki sta jo podprli tudi Olga Markovič in Lidija Smolar, se je navezovala na to, da si morajo ne glede na večno pomanjkanje časa zaradi raž-
njih in njihovih družin. Društvo upokojencev Ponikva je eno izmed tistih upokojenskih društev v Zvezi društev upokojencev Občine Žalec, ki je zelo delovno in uspešno. To je bilo razbrati tudi iz poročil predsednice DU Ponikva Tatjane Kranjc, vodje pohodništva Franca Mandeljca in tudi ostalih poročevalcev na občnem zboru v soboto, 3. marca.
Po besedah Tatjane Kranjc je njihovo društvo ob koncu leta 2006 štelo 187 članov, in sicer 83 moških in 104 ženske. Dvanajstčlanski odbor je na čelu s predsednico deloval zelo usklajeno in zavzeto, svoje delo pa so zelo dobro opravljali tudi poverjeniki, tako da so zastavljeni program v celoti uresničili. Dobro
ličnih vlog, ki jih ženske igrajo kot mame, žene, delavke, znati vzeti čas zase, prisluhniti svojim željam in svojemu telesu in tega ne ignorirati. To namreč lahko pelje le v izgorevanje in v bolezen. To je izkusila tudi Vesna Godina, ki ji je pri prebole-vanju raka, pa tudi pri spremenjenem doživljanju same sebe, lastnega telesa in življenja, pomagalo tudi enajstmesečno bivanje na Havajih, takšnih, ki se precej razlikujejo od njihove komercialne podobe na razglednicah.	Lucija Kolar
so sodelovali z društvi v KS in se pridružili tudi humanitarnim akcijam v skrbi za starejše, akcijam gasilskega društva in Karitasa. Med pomembnejšimi aktivnostmi velja omeniti piknik društva pri ribniku v Steski, srečanje slovenskih upokojencev v Mozirju, ogled parlamenta v Ljubljani, srečanje društev upokojencev Občine Žalec v Grižah, podelitev prehodnih pokalov v športnih tekmovanjih, ogled radgonskega kmetijskega sejma, trgatev na Vinskem Vrhu pri Ormožu, organizacijo 6. upokojenske olimpijade, pohod žalskih lekarn Po zdravje na Sv. Jedrt, pohod po Hmeljski poti, pohod po obronkih Ponikve in še bi lahko naštevali.	D. N.
Na Ponikvi najmočnejši odbor DeSUS-a
Družina je prva vrednota družbe
Na Polzeli so pripravili redni in hkrati volilni občni zbor stranke Nova Slovenija (N.Si), Občinskega odbora Polzela. Po krajšem kulturnem programu, v katerem je nastopila dekliška skupina Primule, je sledilo poročilo o delu v preteklem letu, ki ga je podal predsednik občinskega odbora N.Si Stanko Novak.
N.Si se zavzema za spoštovanje družine in njeno nenadomestljivo vlogo za skupnost. Zato so aktivno sodelovali pri proslavi materinskega dneva in bili v vlogi organizatorja srečanja na regijskem nivoju ob svetovnem dnevu družine, ki je bilo na Gori Oljki maja lani. Aktivni so bili tudi ob proslavljanju dneva državnosti in dneva samostojnosti, saj želijo s tem krepiti narodni in državljanski ponos. Za blažitev socialnih
Liberalna akademija pripravlja jutri ob 18. uri v prostorih gasilskega doma v Žalcu okroglo mizo z naslovom »Med varnostjo in nadzorom: Je policija ravnala protizakonito? Koga ščiti policija in ali smo še v pravni državi?«
V Liberalni akademiji so ocenili, da je policija v primeru nadzora romske družine Strojan, novinarjev in drugih vpletenih ravnala protizakonito. V
stisk so sodelovali z župnijsko Karitas Polzela. Na lanskih lokalnih volitvah so dosegli le polovičen uspeh. Samo od sebe se nič ne zgodi, zato bo v prihodnje potrebno še več aktivnosti na lokalni ravni.
V razpravi sta med drugim sodelovala poslanec N.Si v Državnem zboru RS Drago Koren in predsednik regijskega odbora N.Si Andrej Kuzman. Koren je med drugim poudaril, da takšno gospodarsko rast, kot je v tem času, Slovenija v zgodovini svoje samostojnosti še ni imela, glede ustanavljanja pokrajin pa je potrebna po njegovem velika previdnost, da ne bo prišlo do povečanja birokracije in s tem tudi porabe dodatnih sredstev. Andrej Kuzman je pohvalil delo polzel-skega občinskega odbora N.Si, saj se delo na lokalni ravni odraža
tem smislu so pritrdili varuhu človekovih pravic.
Vendar se javna polemika o ravnanju policije ni razvila, kar je najbrž tudi povod za organizacijo tokratne okrogle mize. Na okrogli mizi, vstop je prost, se bodo soočili nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, nekdanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar, nekdanji v. d. generalnega direktorja policije dr. Bojan Po-
tudi v delu v Državnem zboru.
V program dela so zapisali, da bodo vsem dosedanjim aktivnostim dodali še področje kulturne dediščine, kulture in turizma, da bodo podpirali prizadevanja občine pri obnovi kulturnih spomenikov, kot so grad Komenda, Novi klošter in rojstna hiša pesnice Neže Maurer. Podpirali bodo mlade pri vključevanju v kulturo in šport, zagovarjali sonaravni razvoj kmetijstva, zlasti družinskih kmetij, ob oživitvi Poslovne cone Ločica bodo podpirali razvoj podjetništva, servisne in storitvene dejavnosti. Soglasno so podprli Lojzeta Peterleta kot kandidata za predsednika Slovenije. Ker je bil občni zbor N.Si tudi volilni, so izvolili nove člane polzelskega občinskega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Stanko Novak. T. Tavčar
točnik, predavatelj mag. Bečir Kečanovič, nekdanji načelnik policije mag. Pavle Čelik, novinar Mladine Jure Trampuš, predavatelj dr. Boris Vezjak in sekretar Liberalne akademije mag. Božidar Flajšman.
Liberalna akademija s sedežem v Ljubljani je bila ustanovljena kot Društvo za proučevanje politične demokracije in liberalizma in ima sicer neodvisen položaj združenja politično angažiranih intelektualcev, hkrati pa deluje v sožitju z Liberalno demokracijo Slovenije.	L. K.
Liberalna akademija v Žalcu
sAd Vll i H d.e.c.
Šalara 32 R, 6000 Koper
PE GOTOVLJE - maloprodaja,
Gotovlje 71/a, 3310 ŽALEC,
Tel.: 03/710 05 44, faks: 03/710 05 45
s®	firn
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure, nedelja in prazniki prosto.
Radiator, aluminijski, višina 600
11,50 €/člen
Cene vsebujejo DDV
Baterija YORK
52,00 €
Tuš kabina 80, polkrožna, kristalno steklo
228,00 €
Električni bojler, 501
97,00 €
Tuš kad, keramična
74,00 €
Razprodaja
razstavnih eksponatov sanitarne keramike Dolomite
-15%
J

marec 2007
PO DOLINI
Še za večjo varnost v prometu
Delovni braslovški planinci
Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina šteje več kot 250 članov iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in je eno redkih društev, ki so se po nastanku novih občin obdržala. Na letnem zboru, ki so ga pripravili v prostorih združenja na avtopoligonu v Ločici ob Savinji, je zaradi odsotnosti predsednika Milana Pečnika poročilo o delu podal podpredsednik Marjan Tratnik. Poudaril je, da je delo potekalo po zastavljenem progra-
V planinskem domu pod Reško planino je vedno prijetno in domače, za kar skrbita oskrbnika Ivanka in Stanko Pišek. Pred dnevi so bili njunega gostoljubja deležni tudi udeleženci občnega zbora preboldskih planincev. Ti so v zadnjih letih ob pomoči občine, oskrbnikov, domačinov in sponzorjev bistveno spremenili podobo doma, ki postaja vse bolj priljubljen tudi za organizacijo šole v naravi, zimske in poletne počitnice in razne druge oblike preživljanja prostega časa otrok. Planinci so ponosni na dom, vendar pravijo, da je potrebno še marsikaj postoriti.
Na občnem zboru, ki mu je tudi letos predsedoval prvi predsednik društva Adi Vidmajer, je bilo precej besed namenjenih mladim. Mladi iz Planinske šole Kozorog, ki jih vodita Janja Klančnik in Adi Vidmajer, so dali občnemu zboru prijetno svežino in mladost. O delu društva je poročal predsednik Dušan Vedenik, ki je ocenil delo društva kot zelo uspešno. Povečalo se je število članov in to ne le na račun otrok, ampak tudi drugih občanov Občine Prebold in tudi
Pri Gasilski zvezi Žalec bodo tudi letos pripravüi vrsto izobraževanj. Prvi tečaj za vodje skupin se je začel prejšnji konec tedna v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče. Vodja tečaja Andrej Hribernik je povedal, da tečaj obiskuje 24 gasilcev iz desetih prostovoljnih gasilskih društev.
Sodelovali so v akciji prvi šolski dan v vseh šestih občinah in vse leto skrbeli za urejenost objektov in naprav na avtopoligonu. Poveljnik uniformirancev Bojan Predovnik je v poročilu poudaril, da v dvajsetih letih, odkar uniformirani člani združenja sodelujejo pri akciji prvi šolski dan, ni bilo nobene nesreče, na športnem področju pa so na državnem tekmovanju v Ljubljani ekipno zasedli prvo mesto.
Letos bodo z vsemi naštetimi dejavnostmi nadaljevali, še naprej pa si bodo prizadevali
od drugod. V preteklem letu so organizirali vrsto pohodov in izletov. Teh so se v precejšnem številu udeleževali tudi aktivni člani upokojenskega društva, zelo aktivna pa je bila tudi planinska sekcija ŠD Marija Reka, ki je, tako kot upokojenci, organizirala tudi lepo število lastnih pohodov. Program je bogatil tudi mladinski odsek. Veliko energije in prostovoljnega dela so vložili v izgradnjo bivaka na Golavi. Pripravili so 18 delovnih akcij in opravili 526 udarniških ur prostovoljnega dela. Bivak so slovesno predali namenu dan pred praznovanjem 15-letnice samostojnosti Slovenije. Slovesnosti se je udeležilo približno 100 planincev, planinskih prijateljev iz širne in daljne okolice, trije celo z Japonske.
Predsednik Dušan Vedenik je opozoril na neuresničeno nalogo iz leta 2006, in sicer na obnovo strehe doma, za katero so les prispevali krajani Marija Reke, za kritino, strelovod in izvajalska dela naj bi prispevala Občina Prebold, štiri dotrajana okna pa PD Prebold. Predsednik je v svojem poročilu opozoril na poškodovano škarpo pod cesto pred domom, ki bi jo bilo potrebno čim prej popraviti.
Trajal bo do konca marca, vsebuje pa 35 ur teorije in 20 ur praktičnega dela. Na urniku so prva pomoč, zaščita in reševanje, požarna preventiva, gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, gasilska taktika, vozila in oprema ter drugo. Seveda so vse teme za uspešno preventivo in posredovanje enako pomembne.	T. Tavčar
za večjo varnost v prometu. V razpravi se je med drugim podžupan Občine Polzela Jože Kužnik članom združenja zahvalil za delo na področju preventive in vzgoje otrok v cestnem prometu. Ob koncu so podelili priznanja. Plaketo z zlatim vencem združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije sta prejela Ernest Obe-rmajer in Bojan Predovnik. Občni zbor je z nekaj pesmimi popestril moški pevski zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina pod vodstvom Mije Novak. T. T.
Pohvalil je delo in sodelovanje z občino in se njenemu vodstvu zahvalil za pomoč in sodelovanje in upa, da bo tako tudi v prihodnje. Posebno zahvalo je izrekel vsem, ki so v preteklem letu finančno podprli njihovo dejavnost. Vsem so ta dan podelili tudi posebna priznanja. Njegovo poročilo so v nadaljevanju občnega zbora dopolnili Nuša Dvoršek, Toni Cestnik, Adi Vidmajer, Jožef Burkeljc, Mojca Jezernik, Janja Klančnik in Ivo Dežnikar. Njihovo delo so v razpravi pohvalili župan Vinko Debelak, ravnatelj OŠ Prebold Milan Jezernik, predstavniki sosednjih PD, predstavnik krajevnega odbora in ŠD Marija Reka, oskrbnik planinskega doma in še kdo.
Na občnem zboru so sprejeli tudi predlog sprememb pravil PD Prebold, razrešili staro vodstvo in izvolili novo ter sprejeli program dela za leto 2007. Za novega predsednika društva so izvolili Janija Zagožna iz Prebolda, ostali člani upravnega odbora pa so večinoma isti. Ti se bodo trudili uresničevati zastavljeni program, čaka pa jih tudi 35-letnica delovanja društva.	D. Naraglav
V soboto, 10. marca, so se na svojem občnem zboru sestali člani DU Šempeter. Občnega zbora so se udeležbi tudi predsednik sveta KS Šempeter SUvo Udrih, predsednik TD Šempeter Jože Randl, poslanec Državnega zbora Ivan Jelen in predstavniki drugih društev in organizacij v KS Šempeter.
O delu društva je poročal predsednik Franjo Divjak, svoja
Člani Planinskega društva Dobrovlje Braslovče in drugi gostje so se v dvorani zadružnega doma v Braslovčah sestali na rednem letnem občnem zboru. Po krajšem kulturnem programu so bila podana poročila o delovanju društva v preteklem letu, iz katerih je bilo razbrati, da je bilo društvo zelo dejavno na vseh področjih, tako pri vzdrževanju planinskih poti, izobraževanju mladih
Planinsko društvo Zabuko-vica, ki velja za najštevbčnejšo društvo v Savinjski dolini, tudi letos zagnano uresničuje svoj program pohodov, izletov in drugih aktivnosti, ki bodo zaznamovale njihovo delo v letu 2007. Program, ki so ga potr-dib na svojem občnem zboru 23. februarja v dvorani društva upokojencev v Grižah, je zelo pester. Poleg lastnih pohodov in drugih društvenih aktivnosti se bodo udeleževali tudi pohodov, ki jih organizirajo druga društva v Savinjski dolini in izven nje.
Za njimi je že vrsto aktivnosti. Bili so na pohodu Bukovica po polnoči, na 9. novoletnem pohodu PD Liboje, 29. pohodu po poteh Pohorskega bataljona, 30. zimskem pohodu v Dom pod Reško planino, 25. pohodu Zdravju naproti na Goro Oljko, zimskem pohodu na Paški Kozjak, nočnem pohodu na Goro in pohodu po Žerdonerjevi poti. Uspešno so izpeljali tudi 20. pohod žena na Hom in se udeležbi srečanja mučenikov na Bukovici. Prihodnjo soboto, 31. marca, se odpravljajo na planinski izlet na Kras. Dan pozneje bodo sodelovali na spominskem poho-
poročba so podali tudi drugi. V društvo je trenutno vključenih 548 članov, od tega 385 žensk in 163 moških. Upravni odbor je imel v preteklem letu osem rednih in eno razširjeno sejo. Organizirali so kar nekaj izletov, za kar je zadolžen odbor, ki ga vodi Jože Planinšek. V veliki meri njihovo delo sloni na organiziranju in izvajanju športnore-kreativne dejavnosti, za katero je
planincev, planinskem taboru na Zgornjem Jezerskem in seveda mnogih vodenih pohodih vseh težavnostnih stopenj za vse starostne skupine. Planinci so zasedli visoka mesta v orientaciji v savinjski orientacijski ligi, na državnem tekmovanju in pri gradnji snežnih gradov pod Peco.
Predstavljen je bil tudi načrt pohodov in izletov za letošnje leto. Teh bo več kot
du za umrle planince. Devetega aprila naj bi se podali na Uršljo goro, 15. aprba bodo odšli na pohod Po zdravje na Sv. Jedart,
27.	aprila se bodo udeležbi prireditve Pomlad na Bukovici. Dan zatem se bodo udeležbi 25. planinskega pohoda po mejah KS Liboje itd.
Med zahtevnejšimi organizacijskimi aktivnostmi bo 27. maja 35. jubbej savinjske planinske poti. V juliju naj bi se za več dni podali na Češko v Visoke Tatre. Avgusta bo 2. pohod po spominskih obeležjih NOB, oktobra 27. pohod krajanov in planincev na Hom ... Seveda pa v tem času ne bo manjkalo pohodov v sredogorje in visokogorje (Ojstrica,
še posebej zadolžen Ivan Šuler. Tekmovalci iz njihovega društva so se udeleževali tekmovanj tako z žensko kot moško ekipo. Nastopbi so v vseh sedmih disciplinah: šahu, ribolovu, balinanju, ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško, metanju krogov in pikadu. Na občinskem tekmovanju so moški z osvojenimi 40 točkami zasedli četrto mesto, ženske pa s 53 točkami drugo mesto. Ekipno so osvojbi 7 pokalov in 7 medalj med posamezniki. Moške ekipe so osvojbe 8 pokalov in 22 posamičnih medalj, ženske ekipe pa 11 pokalov in 39 posamičnih medalj. Strelke so na regijskem prvenstvu osvojbe 2. mesto. Andreja Fužir, ki je med posameznicami prav tako osvojba 2. mesto, se je udeležba tudi regijskega tekmovanja v ribolovu na Preserjah, kjer je njena ekipa osvojila 1. mesto. V izobraževanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je vključenih 26 članic in članov. Na pobudo ZDUS-a so se vključb v akcijo
trideset. V nadaljevanju so sprejeli spremembe statuta, ki jih je narekoval nov zakon o društvih. Delo društva je med drugimi pohvalil tudi braslovški župan Marko Balant. Ker je pred časom odstopil dosedanji predsednik društva Martin Slemenšek, bo društvo odslej vodil njegov podpredsednik Jože Marovt. Zbor so zaključili s pogostitvijo ob planinskem kramljanju.
T. Tavčar
Škrlatica, Jalovec ...) in drugih aktivnosti. V prostih terminih bodo v počastitev jubbeja savinj -ske planinske poti organizirali enodnevne obiske te poti.
Svoj program ima tudi njihov mladinski odsek, ki bo prav tako izpeljal vrsto raznih pohodov in drugih aktivnosti. Velik poudarek je dan orientaciji in tekmovanju v savinjski orientacijski ligi, izpopolnjevanju planinskih vodnikov, še posebno pa 24. taboru mladih planincev in 9. taboru mladincev planincev na Jezerskem.
Svoje programe imajo tudi cicibani v vrtcih Zabukovica in Griže ter mladi planinci na nižji in višji stopnji OŠ Griže. Sicer pa bodo v društvu dodatno popestrbi delo mladih planincev in mladincev planincev s plezanjem v Kotečniku in na Vranskem. Precej časa bodo na-menbi tudi izobraževanju.
zbiranja podpisov za ohranitev javnega zdravstva in nekatere druge dejavnosti. Med drugim tudi v humanitarne, saj so prispevali del sredstev za izvedbo decembrskega srečanja starejših krajanov. V tem času so v skupnem dogovoru z Rdečim križem in Krajevno skupnostjo obiskali ostarele, bolne ter nepokretne. Njihovi poverjeniki so tako obiskali 41 njihovih članov.
Med pomembnimi pridobitvami lanskega leta je predsednik Franjo Divjak posebej izpostavb pridobitev društvenih prostorov na sedežu krajevne skupnosti. S tem so uresničbi dolgoletno željo njihovega in Planinskega društva Šempeter po skupnih prostorih. Vsa dela so bila opravljena brezplačno, za kar gre predvsem zasluga Antonu Fužirju, Jožetu Planinšku, Antonu Marku, Rudiju Klovarju, Andreju Jelenu in Stanislavi Račnik, ki so opravbi nekatera obrtniška dela, in drugim članom obeh društev.
D. Naraglav
mu.
Novo vodstvo PD Prebold
Novi predsednik društva Jani Zagožen je »predsedniško« palico prevzel od dosedanjega Dušana Vedenika
Tečaj za vodenje skupin
Pestro in uspešno leto
Z občnega zbora šempetrskih upokojencev
Veliko pohodov, izletov in 35 let savinjske poti
D. N.
Z občnega zbora
Letos zamenjava kritine
Rudi Herman med podelitvijo kipca sv. Florjana Valentinu Krulcu
Gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka je osrednje društvo Gasilske zveze Prebold. Kot takšno tudi razpolaga s številčnejšo gasilsko tehniko, ki skupaj z drugimi društvi zagotavlja ustrezno požarno varstvo v Občini Prebold. V začetku tega meseca so se sestali na svojem 87. občnem zboru. Ocenili so delovanje v preteklem letu, si zastavili naloge za tekoče leto ter podelili tudi nekaj društvenih in zveznih priznanj.
Letos jih čaka precejšen finančni zalogaj, saj nameravajo zamenjati kritino na gasilskem domu. Ta investicija je »težka«
30.000	evrov in bo potrebno precej napora za zagotovitev potrebnih sredstev. Del teh je predviden v občinskem proračunu, preostalo pa bodo morali zbrati s pomočjo donatorjev in sponzorjev, je med drugim povedal predsednik društva Milan Kupec. Slednji
je na občnem zboru, ki so se ga poleg predsednika in poveljnika GZ Prebold Jožeta Vebra in Branka Verka ter župana Občine Prebold Vinka Debelaka udeležili tudi predstavniki sosednjih društev iz GZ Prebold, predstavniki iz pobratenega društva Dol pri Hrastniku in predstavniki nekaterih drugih društev in organizacij, spregovoril tudi o aktivnostih, ki so zaznamovale njihovo delo v letu 2006. Zelo dobro je bilo sodelovanje z GZ Prebold, z Občino Prebold in tudi ostalimi. Pred letom dni so si zadali cilj, da zamenjajo vozilo GVM 1 za prevoz moštva. Ob veliki prizadevnosti članstva in s pomočjo lokalne skupnosti ter prebivalcev Prebolda, Dolenje vasi in Marija Reke jim je to uspelo uresničiti in vozilo ob dnevu gasilca slavnostno predati svojemu namenu. Velik poudarek v društvu dajejo vzgoji gasilske mladine in ta dan so imeli svoj občni zbor
tudi mladi gasilci njihovega društva, ki so s svojim delom in rezultati zagotovilo za uspešno delo društva tudi v prihodnje.
Kot je povedal predsednik Milan Kupec, so večino tega, kar so si zastavili za leto 2006, tudi uresničili. Čeprav poskušajo v društvu operativnim članom zagotoviti na intervencijah čim varnejšo, najboljšo in zadostno opremo, ugotavljajo, da glede na kategorizacijo društva še ni vse tako, kot bi moralo biti. Inšpektor jim je namreč izdal odločbo, v kateri je zapisano, da morajo v društvu izvesti redne obdobne zdravniške preglede operativnih gasilcev - nosilcev dihalnih aparatov ter dopolniti potrebno število izolirnih dihalnih aparatov in zaščitne opreme za operativne gasilce skladno s kategorizacijo društva. S tem so že seznanili župana in predsednika GZ Prebold.
Ob zaključku občnega zbora so podelili tudi društvena priznanja za dolgoletno delo v društvu. Za 10 let je priznanje prejel Denis Herman, za 20 let Klemen Verk, za 50 let pa Ivan Jerman, Franc Druškovič, Jože Jerman, Jože Jager, Branko Verk, Ernest Zupan in Božo Arh. Podeljeni sta bili tudi dve priznanji GZ Prebold, in sicer Urošu Volmutu in Branku Rizmalu. Posebno priznanje s kipcem sv. Florjana - zaščitnika gasilca pa je iz rok predstavnika veteranov Rudija Hermana prejel Valentin Kruleč, ki je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. D. Naraglav
Priznanja tudi za preboldske jamarje
V krožke vključenih že 279 članov
Z občnega zbora Univerze za tretje življenjsko obdobje
Člani društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec so na letnem občnem zboru v Domu krajanov Vrbje pregledali delo preteklega leta.
Predsednica društva Marija Masnec je v svojem poročilu posebej izpostavila dogodke, ki so zaznamovali peto obletnico društva, pestro dejavnost krožkov, v katere je vključenih že 279 članov, in bogat program kulturnih in družabnih prireditev. Opozorila je tudi na hitro povečevanje obsega dela, ki terja tudi rast kakovosti ponudbe, kar pomeni dovolj primernih prostorov, več tehničnih sredstev za kakovostno predstavljanje vsebin (računalniki, DVD-pred-vajalniki, grafoskop, fotoaparat, dodatne table, radiokasetniki in podobno) in nova znanja za organizacijo in vodenje in za sodobnejše oblike in metode dela v krožkih.
Preteklo leto v društvu niso poviševali ne članarine ne prispevkov za krožke v zneskih 1000 oz. 4000 SIT, pa tudi ne honorarjev za strokovne sodelavce. Še vedno povsem prostovoljno delajo predsednica in namestnica, vsi člani organov in animatorji. Finančna sredstva poleg članarin in šolnine pridobivajo iz dotacije Občine Žalec. Lani so se tudi uspešno prijavili na razpis za sredstva Ministrstva za šolstvo. V veliko podporo pri delovanju društva so vsi, ki jim zastonj ali za simbolično najemnino odstopajo svoje prostore, in občina, ki krije stroške za delovanje sedeža društva.
Predsednica Marija Masnec je svoje poročilo zaključila z zahvalo in spodbudo za prihodnje delo z besedami: »Gospodu županu in svetnikom, ravnateljici I. OŠ Žalec in njenemu kolektivu, Mestni skupnosti Žalec, UPI Ža-
lec in VDV Saša dolgujemo zahvalo za sodelovanje in pomoč, brez katere bi naše društvo ne moglo dosegati uspehov, s katerimi zaključujemo finančno in poslovno leto 2006.«
Do konca leta 2007 je društvo v svoj program vključilo delovanje 19 krožkov, dveh delavnic, obisk kulturnih prireditev in družabna srečanja ob koncu leta. Vsi člani pa bodo v mesecu maju povabljeni na zaključno ekskurzijo po avstrijski Koroški. L. K.
Prejemniki priznanj iz Jamarskega kluba
Na slavnostni seji predsedstva Jamarske zveze Slovenije in na občnem zboru JZ zadnjo soboto februarja v prostorih Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik so priznanja za aktivno delo na področju jamarstva pre-
Črni galeb Prebold
jeli tudi preboldski jamarji, in sicer zlato častno značko Drago Lamper, srebrno častno značko Dani Prevoršek, bronasto značko Grega Ramšak, priznanja JZS pa Rok Kvas, Andrej Ramšak in Martina Ramšak.
Letošnjo slavnostno sejo in občni zbor so v Kamniku pripravili zaradi praznovanja 30-letnice obstoja kamniškega jamarskega kluba. Z zelo močno klubsko zasedbo so se slavnostne seje in občnega zbora udeležili tudi preboldski jamarji, ki so s svojim delom začeli že leta 1969 in v vseh teh letih prispevali veliko raziskanih jam v kataster jam Slovenije. Za svoje aktivno delo so prejeli že veliko najrazličnejših priznanj. Doslej so najvišje priznanje - zlato častno značko JZS prejeli Tone Vedenik, Srečko Kvas in Darko Naraglav, letos pa najstarejši aktivni član kluba 72-letni Drago Lamper iz Celja, ki je član kluba od leta 1981. Kar lepo število članov se ponaša s srebrnimi in bronasti odličji ter priznanji. D. N.
Koronarni klub Savinjske doline Žalec
Pred petimi leti je bil v Žalcu ustanovljen Koronami klub Savinjske doline Žalec. Prejšnji mesec so pripravili 5. redni občni zbor in po podanih poročilih ter sprejetju zastavljenega programa izvolili novo vodstvo. Društvo bo v tem mandatu vodil Miha Randl, podpredsednica bo Barbara Podsedenšek, strokovni vodja Milica Podobnik, tajniške in blagajniške posle pa bosta opravljali Danica Laznik in Anica Majek.
»Koronarni klub je namenjen doživljenjski rehabilitaciji bolnikov pri številnih srčnožilnih boleznih. Poleg obolenj na venčnih ali koronarnih žilah je zlasti v zadnjem času pomembna skupina bolezni, ki naj bi bila zajeta v tovrstno rehabilitacijo. Gre za bolnike s srčnim popuščanjem. Za te bolnike je včasih veljalo, da morajo počivati in čim več mirovati, da bi zaščitili srčno mišico. Danes velja ravno obratno: dolgotrajna telesna neaktivnost in mirovanje namreč poslabšata že tako okrnjeno telesno zmogljivost bolnikov s srčnim popuščanjem. Vadba je odsvetovana le pri zelo napredujoči bolezni in v obdobju poslabšanja. Sicer pa je priporočljivo izvajanje dihalnih in lažjih razteznih vaj in hoja. V
Najštevilčnejše društvo
Predsednica polzelskih upokojencev Gertruda Terčak
V Občini Polzela je najštevilčnejše društvo Društvo upokojencev Polzela, ki je pred dnevi pripravilo letni občni zbor. V društvo je včlanjenih kar 835 članic in članov. Ob
tej priložnosti so krajši kulturni program pripravili učenci polzelske osnovne šole, mešani pevski zbor upokojencev, članica društva Marinka Ribič je prebrala kroniko v verzih, ki jo je sama sestavila, in Aleš Hribernik, ki je zaigral na harmoniko.
O lanskem delu in programu društva za letos je govorila predsednica Gertruda Terčak. V društvu delujejo odbori za kulturo in socialne zadeve, za izlete, za šport in rekreacijo, za pohodništvo in odbor za gospodarjenje. Za uspešno delo skrbi tudi 13 poverjenic. Lani so se udeležili srečanja upokojencev v Mozirju,
Ljubljani so bolniki vključeni v ambulantno rehabilitacijo, kamor hodijo trikrat tedensko, tudi po dve leti. Potem jih usmerijo v njihov koronarni klub. Ko zbolimo, je večina ljudi visoko motivirana in prične razmišljati o življenju, da bo potrebno nekaj narediti, spremeniti tisto, kar je v veliki meri pripomoglo k bolezni. Farmakološko zdravljenje, zdravila so seveda življenjskega pomena, so nujna, prav tako pa je nujno tudi, da odstranimo dejavnike, ki so botrovali na primer miokard-nemu infarktu. To so običajno telesna neaktivnost, nepravilna prehrana, kajenje, stres. Tudi ko imamo vstavljeno žilno opornico, se proces ateroskleroze na drugih naših žilah lahko nadaljuje in zajame lahko tudi mesto premostitve. Zato je zelo pomembno vedeti, da je resnično potrebno spremeniti in odpraviti slab način življenja. Velik poudarek v našem klubu dajemo pravilni, srčnim bolnikom prilagojeni telovadbi. Rezultati so zelo dobri in očitni, vaditeljicam pa je z dobrim organizacijskim vodenjem kluba dana možnost za poglobljeno vsebinsko delo,« pravi strokovni vodja kluba Milica Podobnik, ki ima tudi največ zaslug za ustanovitev tovrstnega kluba v Žalcu.
v društvenih prostorih so vsak zadnji četrtek v mesecu pripravili merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja in drugo.
Zbora sta se udeležila tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in župan Polzele Ljubo Žnidar. Vinko Gobec je med drugim poudaril, da si v zvezi prizadevajo, da bi bile pokojnine na primerni ravni, zaradi zdravstvenih razlogov pa bo prepustil predsedniško mesto nekomu drugemu. Župan Žnidar je pohvalil delo upokojencev in jim zaželel, da bi bili tudi v prihodnje tako ustvarjalni. Ker je bil občni zbor tudi volilni, so izvolili nove organe, za predsednico pa je bila ponovno izvoljena Gertruda Terčak. Ob koncu zbora so pripravili družabno srečanje. T. Tavčar
Barbara Podsedenšek in novi predsednik Miha Randl sta nam povedala, da je bilo v lanskem letu v klub včlanjenih 74 članic in članov. Telovadba je potekala štirikrat na teden, in sicer dvakrat dopoldan in dvakrat popoldan. Vadbo vodijo Milica Podobnik, Andreja Vranič, Tadeja Osetič in Barbara Podsedenšek. Poleg telovadbe, ki je osnovna dejavnost kluba in temeljna skrb za aktivnost srčnih bolnikov, so lani organizirali tudi predavanje o srčnem popuščanju, izvedli anketo med udeleženci telovadbe, se udeležili pohoda in tečaja nordijske hoje, organizirali piknik, izlet in še kaj.
Tudi v letošnjem programu dela so že utečene aktivnosti, nekaj pa bo tudi novih, ki bodo, kot pravi predsednik Miha Randl, še bolj poudarile in popestrile njihovo delovanje. Med drugim bodo organizirali več predavanj, praktični prikaz zdrave kuhinje, dva piknika, najmanj dva izleta, pet- do sedemdnevne intenzivne vaje nekje ob morju, novoletno srečanje in še kaj. »Poleg tega bomo še tesneje sodelovali z Zvezo koronarnih klubov Slovenije, z Zdravstvenim domom Žalec, z zdravniki oziroma vodstvom Koronarnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, da omogočimo kar se da krajše čakalne vrste, lokalno skupnostjo in še s kom,« pravi predsednik kluba Miha Randl ter dodaja: »Vsekakor pa si želimo še povečati naše članstvo, saj je število tistih, ki so oboleli, pa tudi tistih, ki še niso in bi želeli preventivno delovati, zelo veliko. V tem letu bomo imeli enkrat mesečno tudi psihološko delavnico, vsaj dvakrat mesečno bomo organizirali hojo v naravi, aktivirali bomo tudi naš računalnik in vanj vnesli vse posebnosti pri telovadbi. Z zadovoljstvom pa že lahko povem, da imamo v klubu avtomatski defibrilator, ki smo si ga že dolgo želeli. Vse, ki želite in čutite potrebo za boljše zdravje, prisrčno vabimo medse. Vaje imamo vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17. ure ter ob torkih in petkih od 9.00 do 10.30. Najdete nas na Hmeljarski L«	D. N.
Sveto pismo v Andražu
Utrinek z razstave
Dobrodelni koncert Z roko v roki
Med nastopom mladih harmonikarjev Roberta Goličnika
Z molitvama Oče naš in Zdrava Marija je mariborski pomožni škof Jože Smej v Kulturnem domu Andraž odprl izjemno bogato razstavo knjižnih izdaj Svetega pisma, ki je bila odprta do petka, 16. marca. Letošnje leto so namreč razglasili za leto Svetega pisma, knji-
ge vseh knjig, ki jo berejo v skoraj tri tisoč različnih jezikih ljudje vseh starosti in izobrazbe na vseh kontinentih. Verniki naj bi Sveto pismo pogosteje vzeli v roke, ga brali, o njem premišljevali in prebrano udejanjali v vsakdanjem življenju.
Na razstavi so poleg vseh slovenskih prevodov Svetega pisma na ogled delne izdaje, prevodi v druge jezike, prikazan je izvirni jezik Stare in Nove zaveze, knjige o Svetem pismu ter umetniške izdaje. Pobudnik za razstavo je bil andraški župnik Janez Furman, razstavo pa je na ogled postavila Martina Ograjen-šek. Večina knjig je iz zbirke Rudija Koncilije, predsednika slovenskega bibličnega gibanja, ki je podrobno spregovoril o vlogi Svetega pisma v družinah. Župnik Furman je z razstavo želel opozoriti tudi na bogato kulturno življenje v kraju. Med gosti so bili predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš, nekdanji rektor in veleposlanik pri svetem sedežu Ludvik Toplak, poslanec Državnega zbora Janez Kramberger, ki v imenu vlade skrbi za Slovence po svetu, in ambasadorka Unicefa Milena Zupančič, torej ljudje, ki se ukvarjajo s kulturo in humanizmom. Že včeraj so si razstavo ogledali skoraj vsi krajani Andraža, ki so pripravili prijeten kulturni program in pogostili goste.	T. Tavčar
Dekanijska Karitas Petrovče je v telovadnici I. osnovne šole Žalec pripravila enajsti dobrodelni koncert Z roko v roki. Tudi tokrat se je na prijazno vabilo k sodelovanju odzvalo veliko slovenskih na-rodno-zabavnih in zabavnih ansamblov.
Obiskovalcev je bilo nekoliko manj kot lani. Zbrali so
V Občinski organizaciji Rdečega križa na Polzeli, v kateri deluje 19 prostovoljk in prostovoljcev, so aktivni na številnih področjih. Najbolj množično je krvodajalstvo, manj očitna pa so dejanja solidarnosti pomoči potrebnim.
Tokrat so s pomočjo sponzorjev priskočili na pomoč Jožici Tamše, ki jo je bolezen priklenila na invalidski voziček. S svojo boleznijo se spopada že od otroštva. Je invalidsko upokojena in njena pokojnina je zelo skromna. Dokler je imela še moža, je bilo lažje, zdaj pa je
4.970 evrov, v to vsoto pa še niso všteti vsi donatorji. Z izkupičkom bo dekanijski Karitas Petrovče olajšano dobrodelno delo pri pripravljanju paketov hrane in oblačil. Kot je povedal pater Ivan Arzenšek, vodja dekanijskega Karitasa, so lani razdelili 1119 paketov, trenutno pa Karitas obiskuje 210 družin in posameznikov, žal pa
v veliki meri odvisna od drugih. Že zelo dolgo si je želela računalnik, ki bi jo povezoval s
se ta številka iz leta v leto povečuje. Dobrodelni koncert so podprli tudi številni zasebniki in podjetja.
Celjski škof dr. Anton Stres se je zahvalil vsem in med drugim poudaril, da naj bi ta oblika pomoči zaživela v sleherni župniji in vključila čim več ljudi, kajti potem bi bila pomoč ljudem v stiski uspešna.	T. Tavčar
svetom in ji krajšal čas, pa si ga ni mogla privoščiti. Ob prazniku žena so jo z njim razveselili poverjeniki Rdečega križa. Za darilo jim je zelo hvaležna, še posebej predsednici Olgi Hočevar.	T. Tavčar
Goste in obiskovalce je ob odprtju razstave pozdravil domači župnik Janez Furman
Jožica Tamše ob računalniku, Olga Hočevar, Ida Rančigaj in Majda Herodež
Računalnik za Jožico
Obnova župnijske cerkve
Župnija Šempeter v Savinjski dolini si je za prihodnja leta zadala zelo veliko, pa tudi potrebno nalogo. Odločili so se namreč obnoviti notranjost in zunanjost župnijske cerkve, posvečene svetemu Petru.
Kot nam je povedal tamkajšnji župnik Mirko Škoflek, so doslej povečali pevski kor in postavili nove, 21-registrske orgle. Stroški so znašali takratnih 22 milijonov tolarjev. Letos je na vrsti zvonik,
katerega obnovo so načrtovali že lani, ob 750-letnici župnije, pa se je zataknilo pri izvajalcih. Zdaj dela že tečejo. Na zvoniku bodo zamenjali staro pocinkano pločevino, obnovili ostrešje in celotno streho na novo prekrili z bakreno pločevino. Predvidena vrednost teh del je 25 tisoč evrov. Vsa sredstva so zbrali verniki sami. Kako bodo nadaljevali z obnovo, je odvisno od razpoložljivih sredstev.
T. Tavčar
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA PONIKVA
organizira DOBRODELNI KONCERT,
ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 19. uri v Slomškovem domu Ponikva (kontaktna oseba Ljudmila Volk, 041 768 802).
Pri obnovi zvonika
Pecivo za humanitarni koncert
Nekaj udeleženk ob zaključku tečaja
Društvo podeželskih žena Občine Prebold in Karitas župnije sv. Pavel sta v župnišču preboldske župnije organizirala tečaj peke peciva. Takšni in podobni tečaji so tudi ena od rednih aktivnosti Društva po-
deželskih žena Občine Prebold, ki ga vodi Danica Uplaznik.
Tokratni tečaj so pripravili skupaj s Karitasom, ki je v nedeljo, 18. marca, poskrbel za pogostitev nastopajočih in gostov po humanitarnem koncertu za Anin dom. Na tečaju je sodelovalo 15 udeleženk, ki so se preizkusile v peki raznovrstnega
peciva.
Druženje je bilo prijetno in zanimivo, čudovit pa je bil pogled na mizo. Nad njihovim delom in izdelki je bil navdušen tudi preboldski župnik Damjan Ratajc.
D. Naraglav
Koronarni klub Savinjska dolina Žalec
Vabi k včlanitvi vse, ki imajo težave srca in ožilja.
Naslov: Hmeljarska 3, Žalec
Vadbe: ponedeljek od 15. do 17. ure, torek od 9. do 10.30, sreda od 15.30 do 17. ure, petek od 9. do 10.30.
Informacije: 031 645 752.
Območno združenje Žalec
organizira krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 13. aprila, med 7. in 13. uro v klubu Mestne skupnosti Žalec.
OBČINA ŽALEC
Nedelja, 1. april, ob 8. uri
spominski pohod za umrlimi planinci;
pokopališče pri farni cerkvi v Galiciji
(Planinsko društvo Galicija,
041 662 883).
Ponedeljek, 2. april, ob 12. uri
žrebanje nagrajencev Kviza o Andersenu;
Medobčinska matična knjižnica Žalec (MMK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 2. april, ob 18. uri
izdelovanje velikonočnih piščančkov (za otroke do 10. leta starosti); Krajevna knjižnica Liboje.
Sreda, 4. april, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 4. april, ob 19. uri
območna revija odraslih folklornih skupin;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (JSKD OI Žalec, 491 38 40, Ocvirk).
Četrtek, 5. april, ob 17. uri
velikonočna delavnica z Ireno Verbič;
Medobčinska matična knjižnica Žalec (MMK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 5. april, ob 18. uri
barvanje izpihanih jajčk;
Krajevna knjižnica Liboje.
Četrtek, 5. april, ob 19. uri
odprtje razstave fotografij Mirana Orožima;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. april, ob 17.30
liga mladih SV regije v namiznem tenisu;
telovadnica OŠ Petrovče (Športno društvo Petrovče,
031 386 188).
Sobota, 7. april, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 7. april, med 9. in 19. uro
razstava pirhov in velikonočnih dobrot, ob 10.45 blagoslov velikonočnih dobrot;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
570 72 13).
Nedelja, 8. april, med 9. in 19. uro
razstava pirhov in velikonočnih dobrot;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
570 72 13).
Ponedeljek, 9. april, med 9. in 19. uro
razstava pirhov in velikonočnih dobrot;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
570 72 13).
Ponedeljek, 9. april, ob 11. uri
srečanje konjenikov;
Šentjungert
(Turistično društvo Galicija,
041 444 993).
Torek, 10. april, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Nine žuljan;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 11. april, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. april, ob 17.30
liga mladih SV regije v namiznem tenisu;
telovadnica OŠ Petrovče (Športno društvo Petrovče,
031 386 188).
Četrtek, 12. april, ob 17. uri
Hej, zbudi se, pravljica (GOML Ljubljana),
za Cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. april, med 18. in 20. uro
mednarodni seminar karateja;
OŠ Petrovče (Karate klub Petrovče,
031 310 481).
Sobota, 14. april, ob 7. uri
pohod po zasavski planinski poti 8: Kum;
odhod izpred pisarne PD Žalec ob 7. uri, izpred POŠ Trja ob 7.15
(Planinsko društvo Galicija,
041 864 826).
Sobota, 14. april, ob 7. uri
Ledena doba v Potočki zijalki; odhod z avtobusne postaje v Žalcu
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 14. april, ob 8.45
mladinski šahovski turnir:
2x 15 min; prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec,
041 763 337).
Sobota, 14. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica; parkirišče in vhod pred Rimsko nekropolo (Turistično društvo Šempeter,
700 20 56).
Sobota, 14. april, ob 9.30
Arrowhead 24 fita;
Matke, turistična kmetija Uplaznik (Lokostrelski klub Žalec,
041 663 401).
Sobota, 14. april,
med 10. in 13. uro ter 14. in 16. uro mednarodni seminar karateja;
OŠ Petrovče (Karate klub Petrovče,
031 310 481).
Sobota, 14. april, ob 19. uri
salamijada;
Zadružni dom Ponikva (Turistično društvo Ponikva,
041 939 508).
Sobota, 14. april, ob 19. uri
Pacienti v čakalnici (v izvedbi gledališča Velenje) dvorana KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče).
Nedelja, 15. april, ob 8.30
šahovski turnir: 2x15 min; prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec,
041 763 337).
Nedelja, 15. april, ob 9. uri
pohod ob dnevu zdravja;
Športni center Žalec (Planinsko društvo Žalec in Planinsko društvo Galicija,
031 320 242).
Nedelja, 15. april, med 9. in
12.	uro
tečaj potapljanja na vdih za otroke;
bazen Golovec
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Nedelja, 15. april, med 10. in 13. uro
mednarodni seminar karateja;
OŠ Petrovče (Karate klub Petrovče,
031 310 481).
Nedelja, 15. april, ob 14. uri
odkopavanje hmelja;
Loke
(Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Nedelja, 15. april, ob 20. uri
Matjaž Javšnik in improvokatorji (Špas teater);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 16. april, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Anice Trivan in Vesne Lukane Kocuvan; (Medobčinska matična knjižnica Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 16. april, ob 20. uri
Cvetje hvaležno odklanjamo; komedija v izvedbi dramske skupine KD Svoboda Liboje za gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 17. april, ob 18. uri
Velikonočna pravljica
(za otroke do 10. leta starosti);
Krajevna knjižnica Liboje.
Torek, 17. april, ob 20. uri
Matjaž Javšnik in improvokatorji; za gledališki abonma torek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 18. april, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 19. april, ob 14.30
Spomladanski miting;
ŠC Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Petek, 20. april, od 8. do 12. ure
EKO DAN NA I. OSNOVNI ŠOLI ŽALEC
(I. OŠ Žalec, 713 24 43, koordinatorki M. Kresovič, Z.Virant).
Petek, 20. april, ob 16. uri
preizkusi se v streljanju; strelišče v Libojah (Strelsko društvo Liboje,
051 381 074).
Petek, 20. april, ob 18. uri
postavljanje mlaja;
Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče,
041 639 885).
Petek, 20. april, ob 19.30
Gledališka predstava ČISTILKA MARIJA (v izvedbi Olge Markovič);
Dom Svobode Griže;
KUD Svoboda Griže.
Sobota, 21. april, ob 7. uri
Gradiška tura;
odhod s Petrovega trga v
Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 21. april, ob 8.45
mladi planinci na Gori; odhod izpred pisarne PD v Žalcu
(Planinsko društvo Žalec,
041 806 122).
Sobota, 21. april, med 9. in 12. uro
tečaj potapljanja na vdih za otroke;
bazen Golovec (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 21. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica;
pred poslovno stavbo KZ
Petrovče
(Turistično društvo Petrovče,
570 73 83).
Sobota, 21. april, ob 9. uri
25.	pohod po mejah KS in spominskih obeležjih NOB-ja; zbor pri mostu čez Savinjo pri Kasazah (skupinski start) (Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Sobota, 21. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Grižah; pred cvetličarno Smiljan (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 21. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Vrbju; središče Vrbja (Turistično društvo Vrbje,
041 507 546).
Sobota, 21. april, med 10. in 12. uro
cvetlična tržnica;
Mestni trg Žalec (pred Mercatorjem) (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 21. april, ob 13. uri
tek po mejah KS Liboje; start pri mostu čez Savinjo pri Kasazah;
Krajevna skupnost Liboje.
Sobota, 21. april, ob 16. uri
kolesarjenje po Zabukovici; zborno mesto pri Gasilskem domu Zabukovica (Športno društvo Risi Zabukovica, 041 783 765).
Sobota, 21. april, ob 17. uri
razstava fotografij Milana Vogrina; INFO središče ob ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. april, med 9. in 17. uro
dan odprtih vrat pri ribniku Vrbje - ob svetovnem dnevu Zemlje (brezplačno vodenje);
Ribnik Vrbje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica; pri POŠ Trje
(Turistično društvo Galicija,
041 368 400).
Nedelja, 22. april, med 9. in 12. uro
tečaj potapljanja na vdih za otroke;
bazen Golovec (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Nedelja, 22. april, ob 15. uri
ODMEV IZ PRUHA, srečanje ljudskih godcev;
Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 783 107,
Ivo Gjuras).
Ponedeljek, 23., do petka,
27. aprila, med 7. in 17. uro
indijansko taborjenje v »Indijanski vasi pod polnočnim soncem«;
- varstvo otrok do 10. leta starosti; Prebold
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Ponedeljek, 23. april, od 8. do 12. ure
knjige menjajo lastnike; (Medobčinska matična knjižnica Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 23. april, ob 18. uri
Pripovedovalnica (Medobčinska matična knjižnica Žalec, 712 12 52).
Torek, 24. april, ob 10. uri
sprehod skozi Žalec za otroke; parkirišče med vrtcem, glasbeno šolo in ZKŠT-jem (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Torek, 24. april, ob 18.30
Moj kraj skozi objektiv fotoaparata Marka Gabrovška in Bojana Dosedle
Krajevna knjižnica Liboje.
Sreda, 25. april, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 25. april, ob 17. uri
poslikava avtobusnih postaj in betonskih površin v KS Liboje; zbor pred KS Liboje Krajevna knjižnica Liboje.
Četrtek, 26. april, ob 16. uri
postavljanje mlaja;
Studence
(Turistično društvo Ponikva,
041 939 508).
Četrtek, 26. april, ob 18. uri
proslava ob dnevu upora proti okupatorju;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. april, ob 11. uri
Pomlad na Bukovici;
Bukovica
(Planinsko društvo Žalec,
041 705 738).
Petek, 27. april, ob 15. uri
postavljanje mlaja;
Loke
(Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Petek, 27. april, ob 17. uri
Po pravljici diši
(Medobčinska matična knjižnica Žalec, 712 12 52).
Sobota, 28. april, med 10. in 12. uro
cvetlična tržnica;
pred gasilskim domom na
Ložnici
(Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 28. april, ob 11. uri
konjeniški pohod v čast sv. Jurija; igrišče Zavrh
(Turistično društvo Galicija,
041 444 993).
Sobota, 28. april, ob 18. uri
postavljanje mlaja;
Drešinja vas
(Turistično društvo Petrovče,
570 72 13).
Nedelja, 29. april, med 10. in 12. uro
cvetlična tržnica;
Slomškov dom na Ponikvi (Turistično društvo Ponikva,
041 939 508).
Nedelja, 29. april, ob 14. uri
tekmovanje v postavljanju hmeljevk;
Loke
(Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Ponedeljek, 30. april, ob 18. uri
šahovski turnir: 2x5 min; prostori ŠK Žalec (Šahovski klub Žalec,
041 763 337).
Ponedeljek, 30. april, ob 20. uri
kresovanje;
Letno gledališče Limberk (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 7. april, ob 8. uri
kmečka - velikonočna tržnica;
Prebold - center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. april, ob 8. uri
kmečka in cvetlična tržnica; Prebold - center;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. april,
Limbarska gora;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 21. april,
Čemšeniška planina (Planinska šola Kozorog)
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sreda, 25. april, ob 18. uri
odprtje razširjene zbirke »Prebold skozi čas« s tematiko I. in II. svetovne vojne; dvorec Prebold;
Zgodovinsko društvo Prebold; (Vladimir Skok, 572 46 17).
Četrtek, 26. april, ob 20. uri
Večer smeha; dvorana Prebold;
Kulturna sekcija PGD Sv.
Lovrenc
(Andreja Kumer, 031 640 432).
Sobota, 28. april, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib
s plovcem;
mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold
(Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 28. april, ob 9. uri
prvomajski turnir v malem nogometu na asfaltu;
Športni park Latkova vas;
Športno društvo Latkova vas (Aljaž Zupanc, 040 419 611).
OBČINA POLZELA
Nedelja, 1. april, ob 7. uri
pohod na Ratitovec; odhod izpred igrišča Andraž; Športno društvo Andraž (Dori Ograjenšek, 031 853 990).
Nedelja, 1. april, ob 17. uri
komedija »Slikar v Martinovi vasi« (Tone Partljič)
Kulturni dom Polzela;
Kulturno društvo Polzela (Jaka Jeršič, 041 844 770).
Ponedeljek, 2. april, ob 16. uri
106. lunahod na Lisco; odhod avtobusa izpred parkirišča pred občinsko stavbo;
Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 572 01 10).
Ponedeljek, 9. april, ob 7. uri
velikonočni pohod: Oplotnica-Črno jezero-Trije kralji; odhod avtobusa izpred parkirišča pred občinsko stavbo;
Društvo upokojencev Polzela (Erna Drofenik, 572 01 20).
Sobota, 14. april, ob 8.30
savinjska orientacijska liga
-	3. tekma;
odhod izpred občinske stavbe na Polzeli;
Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Sobota, 14. april, ob 20. uri
Plesni valček;
Dom krajanov Andraž;
Kulturno društvo Andraž (Tadej Verdev, 031 378 074).
Sobota, 14. april, ob 19. uri
košarkarska tekma Hopsi Polzela : Grosuplje;
Košarkarsko društvo Hopsi (Janko Vaši, 041 635 535).
Nedelja, 15. april, ob 8. uri
pohod po rokovnjaški poti
-	2. del;
odhod izpred občinske stavbe na Polzeli;
Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Sreda, 18. april, ob 7. uri
pohod po občini; zbirališče pri mostu čez Savinjo v Parižljah;
Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 572 02 10).
Sreda, 18. april, ob 17. uri
zasaditev dreves; avtobusno postajališče pred trgovskim centrom Tuš;
Občina Polzela in Hortikulturno
društvo Polzela
(Alenka Kočevar, 703 32 13).
Sreda, 18. april, ob 18. uri
okrogla miza ob svetovnem dnevu Zemlje;
mala dvorana kulturnega doma na Polzeli;
Turistično društvo Občine Polzela in Osnovna šola Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 21. april, ob 5. uri
pohod na Medvednico -15. Rusov pohod;
Športno društvo Andraž (Slavko Jevšnik, 041 643 416).
Sobota, 21. april, ob 6. uri
Rusov pohod na Sleme; odhod avtobusa izpred občinske stavbe na Polzeli; Društvo upokojencev Polzela (Erna Drefenik, 572 01 20).
Sobota, 21. april, ob 6. uri
pohod na Medvednico - 15. Rusov pohod; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli;
Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Sobota, 21. april, ob 18. uri
1. kolo medkrajevne lige malega nogometa; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Petek, 27., in sobota, 28. aprila,
ogled znamenitosti nekaterih krajev v Srbiji;
Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 041 773 222).
OBČINA BRASLOVČE
Petek, 30. marec, ob 19.30
prireditev »Pozdrav življenju«;
Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko in Društvo kmečkih žena Trnava-Gomilsko
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Petek, 30. marec, ob 10. uri
odprtje razstave izdelkov Društva podeželskih žena Braslovče;
Zadružni dom Braslovče - razstava bo odprta do 2. aprila;
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
Nedelja, 1. april, med 7.30 in 12. uro
tradicionalni spomladanski sejem; trg v Braslovčah;
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
Torek, 3. april, ob 17. uri
velikonočna delavnica za otroke in starše;
Društvo prijateljev mladine Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419).
Ponedeljek, 9. april,
pohod v zasnežene Savinjske; Planinsko društvo Dobrovlje-Braslovče
(Natalija Marovt, 041 627 631).
Sobota, 14. aprila,
salamijada v KZ Braslovče;
Turistično društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 14. aprila, ob 16. uri
prireditev »S pesmijo v pomlad« dvorišče pri cerkvi v Braslovčah; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 14. april, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica; dvorišče pri KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
Sobota, 21. april, ob 10. uri
otroške in družinske igre na veseličnem prostoru (v primeru slabega vremena prireditev odpade); Društvo prijateljev mladine Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419).
Nedelja, 22. april,
po poti E6 od Ivnika do Radelj ob Dravi;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Katja Pečnik, 040 876 949).
Sobota, 28. april, med 8. in 11. uro
kmečka tržnica; dvorišče pri KZ Braslovče;
DPŽ Braslovče
(Dragica Rokovnik, 031 343 912).
Od 27. do 29. aprila
izlet na Kornate;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
Zanimiva razstava Karla Rudolfa Mehleta
Med govorom akademske slikarke Jelice luža
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 4. aprila odprta zelo zanimiva razstava. Na ogled so namreč dela že pokojnega slikarja Karla Rudolfa Mehleta. To je šele druga samostojna razstava tega slikarja, ki je velik del svojega življenja preživel v Združenih državah Amerike.
Ob odprtju razstave se je zbralo veliko ljubiteljev slikarstva, med njimi akademska slikarka in častna občanka Občine Žalec Jelica Žuža, ki je slikarja osebno poznala in tudi naslikala njegov portret. Življenje slikarja je predstavila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo,
šport in turizem Žalec Lidija Koceli, ki je prebrala tudi predstavitev likovnih prizadevanj Karla Mehleta, ki jo je zapisala Alenka Domjan. Alenka Domjan je pripravila izbor del za razstavo iz zapuščine, ki jo hrani slikarjeva hči Virginija Mehle Majerič iz Celja.
Karl Rudolf Mehle se je rodil leta 1906 v Ljubljani. Ko mu je bilo šest let, se je njegova družina preselila v Cleveland, pozneje pa v Philadelphijo. V šoli so odkrili njegov talent za slikarstvo, ki ga je pozneje razvijal, čeprav je bil oče zelo proti njegovemu ukvarjanju s slikarstvom. Leta 1936 se je z mamo in očetom vrnil v Celje, kjer se
je poročil z Marijo Lorenčak, po rodu iz Žalca, saj je bil njen ded Jernej Antloga. Rodila sta se jima sin in hčer. Kljub slikarskemu ustvarjanju se Karl Mehle ni udeleževal razstav in se ni družil z drugimi slikarji, iskreno prijateljstvo pa ga je povezalo z Božidarjem Jakcem. Prav tako se je spoznal z žalsko slikarko Jelico Žuža, ki je naslikala njegov portret in portret njegovega sina. Leta 1953 se je Karl Mehle vrnil v Ameriko, družina pa mu ni sledila preko oceana. V Ameriki se je preživljal kot računovodja in slikar, umrl pa je v domu ostarelih, star 92 let.
Razstava v Žalcu je njegova druga samostojna razstava, za katero je poskrbela njegova hči Virginija Mehle Majerič, ki se sicer ukvarja s poezijo, v katero vpleta številne spomine in hrepenenja po očetu. Na razstavi v Žalcu so na ogled predvsem dela, naslikana v Celju, nekaj pa jih je nastalo tudi v Ameriki. Po besedah likovne kritičarke Alenke Domjan so slike, nastale v Celju, bistveno bolj napolnjene z lirično poezijo. V nežni pastorali se v idilično zatišje zlivata barvna ubranost in lahkotni ritem slikarske poteze. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel, dogodek pa sta popestrila tudi violinist Franci Rizmal in recitatorka Sonja Mlejnik.	T. T.
Vse o jagodičevju
S predavanja o jagodičevju
V Medobčinski matični knjižnici Žalec je bilo zanimivo predavanje z naslovom Eko-
loško pridelovanje jagodičevja. Predavala je Nevenka Breznik iz kluba Gaia. Predavanje, ki
se ga je udeležilo veliko poslušalcev, je trajalo dve šolski uri. Udeleženci so spoznali nekatere posebnosti pridelovanja manj znanega jagodičevja in tudi, kako se lahko pridelovanja jagod, kosmulj, ribeza, borovnic ... lotimo na ekološki, nam in naravi prijaznejši način.
Klub Gaia je v Sloveniji prav gotovo eden naj večjih in naj-starejših klubov, ki združuje ljubiteljske vrtnarje s ciljem, da bi jim ponudil pestre svetovalne in izobraževalne vsebine s področja vrtnarstva, sadjarstva, gojenja okrasnih rastlin, zelenjavnega vrta, zelišč ... pa tudi zdravega življenja in drugih sorodnih vsebin. Mnogim je v pomoč tudi njihov mesečnik Gaia. T. T.
Dober namen - veliko zadovoljstvo
Člani Gledališke družine Teloh iz Tabora so izkupiček od predstave Odkritosrčna lažnivka poklonili mešanemu pevskemu zbo-
ru, ki meseca junija odhaja na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Olomuc na Češko.
Ideja se je pred dobrim
mesecem porodila med igralci Gledališke družine Teloh Kulturnega društva Tabor. Pevke in pevci so bili nad odločitvijo gledališke skupine zelo presenečeni, saj so takšni primeri solidarnosti med sekcijami redki. Člani gledališke družine so s svojo zamislijo želeli zboru izraziti spoštovanje za njegovo kakovost, delavnost in vztrajnost, ki odlikujejo taborski mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodja Milana Kasesnika. 11. marca je zbor dvorano Doma krajanov Tabor ponovno napolnil do zadnjega kotička. Pevke in pevci so pomagali tudi pri ureditvi dvorane. Uvodoma
Gledališčniki so pevcem podarili ček.
Medsebojna izmenjava
DPD Svoboda Prebold je skupaj z občino tudi v tej gledališki sezoni poskrbelo za pestro gledališko dogajanje na preboldskem odru. Poleg abonmajskih predstav iz obeh abonmajev, otroškega in za odrasle, so dodali še kakšno nepredvideno predstavo. Ena izmed njih je bila tudi komedija Klinika Tivoli v izvedbi KD iz Lepe Njive pri Mozirju.
Zgodba Klinika Tivoli ima svoj začetek že v letu 1953, ko je prišlo do razlastitev in je ob svoje premoženje prišla tudi rodovina Novakovih. Na odru pa se zgodba začenja že z zasebno Kliniko Tivoli, ki jo ima potomec Nenad. Ta je po vrnitvi premoženja iz denacionalizacijskega postopka denar
vložil v zasebno kliniko. V njej delajo zdravniki Denis, Max in Barbara. Slednja je tik pred poroko, a se le nekaj dni prej razide s svojim izvoljencem Igorjem. Nenadoma se zaloti, da sta ji pravzaprav všeč oba njena sodelavca, Denis in Max. Njima pa je prav tako všeč Bar-
bara in vsak po svoje se trudita, da bi jo osvojila in se z njo tudi poročila. Vse to prinese zanimive zaplete in razplete in na koncu poroko z Maxom.
Preboldski gledališčniki so teden dni kasneje v Lepi Njivi gostovali s svojo komedijo Zadrega nad zadrego. Nedvomno gre za lep primer izmenjave, ki popestri kulturno dogajanje enkrat v enem, drugič v drugem kraju.	D. N.
V sliki in besedi po himalajskih poteh
Ob odprtju prejšnji četrtek je zbrane uvodoma pozdravila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, o Ani Pečnik in njeni razstavi z naslovom Ujeta v prostoru pa je govorila Kristina Suhadolnik. Povedala je, da je to Anina prva samostojna razstava, s svojimi slikami in risbami pa izraža predvsem svoje mišljenje o določenih stvareh in svoje občutke. Dela, ki jih razstavlja, se ukvarjajo predvsem z žensko in s prostorom, ki jo obdaja. Uporabljeni tehniki sta oglje in akril. Odprtje razstave sta popestrili pianistka Magda Navodnik in flavtistka Nina Baša.	T. Tavčar
Ujeta v prostoru
Ana Pečnik na svoji prvi samostojni razstavi
V avli Doma II. sloven- Ane Pečnik, študentke dru-skega tabora Žalec bo do 31. gega letnika likovne pedago-marca odprta razstava del gike, doma iz Galicije.
V Knjižnici Liboje je udeleženka lanskoletnega potepanja po himalajskih poteh Štefka Urh, o kateri smo že pisali tudi v Utripu, skupaj s knjižničarko Sonjo Feldin pripravila zanimivo predavanje o potovanju po Nepalu,
Telefon: 03/712 12 80
se je občinstvu in igralcem zahvalil član zbora Mile Gr-žina, nato pa so zapeli dve pesmi. Po predstavitvi sta zborovodja in predsednik zbora simbolično prevzela ček v višini 935 evrov ali 224 tisoč tolarjev. »Zamisel o finančnem prispevku, ki jo je dramska skupina izpeljala skupaj z navdušenimi obiskovalci, daje pevcem občutek moralne podpore,« so pevci dodali ob koncu. Pevci in igralci so v prijetnem vzdušju kasneje tudi nazdravili in ugotovili, da sta iskrenost in dobra volja pot k uspehu in zadovoljstvu.	T. T.
Tibetu in njihovih poteh najvišjega gorovja na svetu, ki ga je spoznavala v družbi velikega alpinista Vikija Grošlja.
V sliki in besedi je njeno pot ta večer doživljalo veliko njenih znancev, prijateljev, sosedov in drugih krajanov. Ob nekaterih fotografijah so odkimavali z glavo, saj niso mogli verjeti, kje vse in po kakšnih poteh je hodila Štefka, ki je bila najstarejša udeleženka 16-član-ske odprave, v kateri so bili tudi trije člani snemalne ekipe, ki je snemala film o našem velikem alpinistu Nejcu Zaplotniku. Ta je skupaj s svojim kolegom Antejem Bučanom 14. aprila 1983 za vedno ostal pod južno steno osemtisočaka Manaslu. Tja je
pot vodila tudi Štefko. Za Štefko je bila višina okrog 6000 m najvišja nadmorska višina, ki jo je premagala na tej himalajski poti in kot taka osebni višinski rekord. Uspešno so prestali tropski, puščavski in visokogorski del Nepala in ob tem uživali v vseh teh kontrastih, kijih omogočajo tamkajšnji zemeljski pasovi. Kot je na predavanju povedala Štefka, si v ta svet, na te himalajske poti še želi. Če ji bo zdravje služilo, bo to odločitev uresničila že prihodnje leto. S pripravami je že začela, saj je treba spraviti skupaj zajeten kup denarja, prav tako pa vzdrževati potrebno kondicijo.
D. Naraglav
S predavanja po himalajskih poteh Štefke Urh (ob projektorju desno)
Ljudski pevci kmalu samostojno društvo
S sestanka v Šeščah
Ljudski pevci Prijatelji
6-še, ki že šest let delujejo kot sekcija KD Šešče, so se odločili za samostojno pot. K temu jih je pripeljala predvsem potreba po večji fleksibilnosti, saj so imeli v lanskem letu kar 93 vaj in 45 nastopov po številnih krajih v Sloveniji, izdali pa so tudi svojo drugo zgoščenko. Kot društvo bodo
tudi finančno samostojni in tako bodo lažje izpeljevali zastavljene projekte.
S to novico so postregli na sestanku organizacijskega odbora za izpeljavo simpozija o ljudski pesmi. Na sestanku, ki so se ga poleg pevcev udeležili tudi podpredsednik KD Šešče Mirko Orter, strokovni organizator simpozija Januš Rasiewicz in
župan Občine Prebold Vinko Debelak, so analizirali organizacijo in potek letošnjega simpozija in zaključne prireditve S pesmijo in glasbo v novo leto.
Ob tej priložnosti se je vodja ljudskih pevcev Zvone Babič še enkrat zahvalil za pomoč in podporo, ki so jo bili deležni s strani občine, kulturnega društva in vseh drugih, ki so dali svoj kamenček v mozaik uspešne izvedbe simpozija in večerne prireditve. Posebno zahvalo sta pevcem in njihovemu vodji izrekla tudi strokovni vodja simpozija Januš Rasiewicz in župan Vinko Debelak.
Že uveljavljena prireditev se bo odvijala tudi v prihodnje in bo terminsko tretji vikend v januarju. Njihova želja je, da bi simpozij postal neka obveza oziroma večji izziv in potreba predvsem za učitelje glasbe na osnovnih in glasbenih šolah. Vabilo na seminar je bilo poslano na 446 šol in 52 kulturnih društev, udeležilo pa se ga je le okrog 5 odstotkov vseh vabljenih.	D. Naraglav
Našim mamicam za praznik
Tako so naslovili prireditev učenci in učiteljice prve triade in četrtih razredov devetletke I. OŠ Žalec. S prireditvijo, ki so jo pripravili v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, so obeležili dan žena in materinski dan. Peli so, plesali, igrali na inštrumente, dramatizirali, spretno povezovali program in za vse obiskovalke pripravili majhna darila.
Pokazali so, da niso kar tako! Junaško so se držali, ko jih je na odru presenetila krajša prekinitev toka in so obtičali v popolni temi. Ob koncu je vse zbrane, dvorana je bila polna
do zadnjega kotička, pozdravila ravnateljica Tatjana Žgank Meža, za praznika pa čestitala
mamam, babicam in tetam, ki so kljub obilici snega prišle na prireditev.	T. T.
Večer za vse žene
Melise med svojim skečem Povabilo na kavo
Krajevna skupnost Liboje in Knjižnica Liboje sta v počastitev mednarodnega dneva žena in materinskega dneva organizirali zanimiv večer za vse žene in matere njihove krajevne skupnosti. Srečanje je bilo v prostorih knjižnice in krajevne skupnosti.
Tokratni večer je bil v znamenju praznovanja med-
narodnega dneva žena in materinskega dne. Večer so s pesmijo začele gostje Pevke treh vasi. Zbrane je nagovorila knjižničarka Sonja Feldin, ki je med drugim dejala: »Vselej, kadar se naužijemo kulinaričnih in drugih užitkov, ostane v naši notranjosti še vedno nekaj praznega in neizpolnjenega. To praznino zmore
zapolniti doživljanje stvaritev človekovega ustvarjanja. In če spremljamo stvaritev tistih, ki jih imamo radi, je to poseben dogodek. Danes bo zagotovo tako. Praznino, ki jo morda sploh ne čutite, bodo zapolnile ustvarjalke nocojšnjega programa. To so skupina Melisa, ki jo sestavlja petnajst članic.«
V prijetnem večeru so se zvrstili nastopi, ki so v pesmi in besedi poudarjali pomen praznika žena, vlogo žensk, mater in tudi ljubezen do partnerja. Članice skupine Melisa so z uprizoritvijo skeča Povabilo na kavo nasmejale občinstvo.
Večer potovanja spominov, nasmehov in praznikov so zaključile Pevke treh vasi. Ženam in materam je spregovoril tudi predsednik KS Liboje Uroš Feldin in jim voščil za njihova praznika. Tudi tokratno druženje so zaključili ob kulinaričnih dobrotah in pijači. D. N.
dobje pa dobro izkorišča za popotovanja. Zdaj gleda le z enim očesom, skozi fotografski aparat, in lovi čas in svoje prostore, ljudi, rastline, živali, krajino in drugo. To je avtorjeva že 34. samostojna razstava, na dvajsetih pa je razstavljal kot soavtor.
Razstava, ki nosi naslov Otrok, je tematsko vezana na otroke, na njihov svet, na njihove notranje svetove, kolikor jih lahko zazna fotografovo oko in kolikor nam jih lahko ponotranji. Tema otrok je zelo občutljiva, saj se, zaradi objekta samega in naše naklonjenosti do njega, kaj lahko hitro iz emotivnega preseli v patetično, iz estetskega v kičasto. Borisu uspeva ostajati tostran teh meja in tako nam ob otrocih pripoveduje tudi o sebi in svojem življenju z otroki. V programu je sodelovala plesna skupina Pet pedi, razstavo pa je odprl župan Občine Žalec Lojze Posedel.
T. Tavčar
Otrok skozi objektiv
Dr. Boris Skalin in Aleš Leko Gulič na razstavi Otrok
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo do 6. aprila odprta razstava fotografij Otrok, delo Žalčana dr. Borisa Skalina. Uvodoma je zbrane ob odprtju v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem pozdravila programska direktorica za kulturo Lidija Koceli, o avtorju
in razstavi pa je govoril Aleš Leko Gulič.
Boris Skalin je rojen v Sedlu pri Kobaridu. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Trbovljah. V Ljubljani je študiral agronomijo, kjer je doktoriral iz riboslovja. Služboval je v Žalcu, tretje življenjsko ob-
Stoodstotno zlata Nina Eva
Eva Nina Kozmus, mlada žalska flavtistka, je po uspehu na regijskem tekmovanju tokrat blestela tudi na državnem nivoju, saj je osvojila zlato priznanje in prejela prvo nagrado za vseh 100 možnih točk.
Eva Nina je na 36. tekmovanju mladih glasbenikov Republike
Slovenije, ki je potekalo od 13. do
18.	marca v Ljubljani, v najbolj zasedeni starostni kategoriji 1. b - flavta pod vodstvom spec. Milene Lipovšek, prof., in ob klavirski spremljavi prof. Mateje Urbanč prejela tudi posebno priznanje žirije in organizacijskega odbora za doseženih vseh možnih 100
točk in nagradno štipendijo, ki jo podeljuje Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Petčlanska strokovna komisija ji je tako prisodila mesto najboljše flavtistke te starostne kategorije v Sloveniji. Eva Nina in vsi prvonagrajeni tekmovalci so se v petek, 23. marca, udeležili slavnostne podelitve nagrad v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je bil koncert vseh najboljših.	L. K.
Vpogled v Vpogledova delovanja izven Vpogleda
Že v samem začetku, ko se je ideja o književni reviji šele dodobra rodila, se je pričel spoznavati širok krog ljudi, ki jim je pisanje potreba, skoraj tako močna kot dihanje samo. Ustvarila so se nova znanstva in prijateljstva, in seveda Vpogled je pogledal v svet.
Krog sodelavcev - vpogledovcev - se od številke do številke širi in tako se je pojavila tudi potreba po vsepogostejšem druženju in izmenjavanju mnenj, znanj, vedenj in idej. Da pa bi ta naša druženja ne bila le nekakšna vzvišena jour fixes, temveč polna in predvsem plodna srečanja ustvarjalcev, smo že v samem začetku prišli na dan z idejo, da organiziramo, kot neko vzporednico reviji, ki želi biti predvsem kakovostna, razne literarne delavnice (delavnica je sicer malce ponesrečeno poimenovanje tovrstnih srečanj, a nekako ni boljšega pri roki).
In res. Že maja lani smo organizirali tridnevno srečanje na Ribniškem Pohorju, in sicer v prijetnem zavetju koče na Pesniku, kjer smo pod taktirko pisatelja in glavnega vpogledovca Mareta Cestnika spoznavali začetek in konec zgodbe ter tisto vmes. Čeprav smo na Pesniku pogrešali predvsem mlajše avtorje, ki bi jim tovrstna 'delavnica' še posebej koristila, smo vseeno ugotovili, da je to prava smernica našega delovanja in sklenili nadaljevati s tovrstnimi srečanji. Tega se držimo, zato sta se v je-
sensko-zimskem času istega leta dogodili kar dve 'delavniciin sicer sonet in haiku. Obe sta potekali dvakrat po dve uri, v posebni sobi picerije Mamma mia v Žalcu.
Sonet, to staro, a še vedno, tudi sodobnim pesnikom širom sveta, privlačno pesniško obliko, ki je 'krona evropske poezije1, nam je predstavil vsestranski umetnik Dani Bedrač.
Orisal nam je kratko zgodovino soneta od 13. stoletja do danes, nas spoznal z jambskim enajster-cem, jambskim pentametrom; angleško različico jambskega enajsterca in aleksandrincem; verznim ritmom francoskega soneta. Spoznal nas je z raznimi različicami soneta, nas popeljal skozi svoje doživljanje in spoznavanje te pesniške oblike, nas poučil o notranji formi, kjer kvartini razvijeta temo, tercini pa zgostita sklep in sporočilo soneta. Predstavil nam je sonet pri Slovencih in Prešernovo recepcijo sonetne forme. Za zaključek pa je spregovoril še o najpogostejši tematiki, značilni za sonet - ljubezni, ki je zaznamovala sonet od Petrarce naprej in je poleg lepot narave še vedno prisotna, tudi v najsodobnejših sonetoidnih pesniških oblikah in vseh raznolikih sonetih raznih avtorjev. Skratka: sonet nam je predstavil tako, da smo ga začutili v vsej njegovi polnosti in popolnosti. 'Delavnico' je obiskovalo 6 udeležencev oziroma udeleženk in spet smo pogrešali mlajše pišoče,
za katere se zdi, da jih je malce strah tovrstnih druženj. Ali pa morebiti spoznanj!?
Haiku
Haiku, miniaturno pesniško obliko, prinešeno v evropski prostor z Japonske, nam je predstavil pesnik Tomaž Mahkovic. Lotil se je zgodovine japonske poezije, ki je vplivala na sam pojav kot tudi na nadaljnji razvoj haikuja. Tako smo spoznali, da sta osnovi haikuja vsebina, ki je zenovski zapis trenutka, povezan z naravo in vsem obstoječim, ter zlogovna struktura, ki sestoji iz treh verzov s po 5,7 in 5 zlogov. Spoznali smo različne oblike haikuja: klasični japonski haiku, juki haiku, muki haiku, senryu in sodobni haiku, ki je že zasvojil skorajda ves svet. Razpravljali smo o značilnosti japonsko-zenovskega pogleda na naravo in posledično na haiku, v primerjavi z našim, tj. zahodnjaškim, se spoznali z različnimi oblikami sodobnega haikuja, s sestavljalskimi pristopi do le-tega, kot tudi s formo v sodobnem haikuju, govorili smo o metafori, metonimiji, rimi, simboliki in še čem, kar je vezano na haiku.
'Delavnico' haiku so obiskovali isti udeleženci; predvsem udeleženke, kot predhodno.
Tomaž Mahkovic
460 nastopajočih na tekmovanju za pokal Žalca 2007
Med nastopom deklic KK Žalec
Na letošnjem 5. mednarodnem karate turnirju za pokal Žalca 2007, ki ga je organiziral Karate klub Žalec, je nastopilo 460 tekmovalk in tekmovalcev iz 50 klubov iz
Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije. Skupno so podelili kar 80 kompletov medalj, tekmovanje pa je potekalo v telovadnici I. OŠ Žalec.
Izjemen organizacijski uspeh so dopolnili tudi s tekmovalnim uspehom, saj so njihovi tekmovalci zmagali v dveh kategorijah in osvojili 9 medalj. Timi Topolovec in Tilen Kajtna sta zmagala v športnih borbah, drugo mesto so osvojili Alicija
Žalski karateisti s trenerji in predsednikom Silvom Maričem
Dolinšek Hribar, Igor Dedič in ekipa v izvajanju kat starejših dečkov, tretje mesto pa Urška Krajnc, Patricija Čačulovič,
Nino Dajič, Robi Jelen in ekipi v izvajanju kat starejših deklic in kadetinj.
V posameznih kategorijah so zmago slavili Benjamin Žgank in Luka Deberšek iz Karate kluba Polzela ter Matic Potočnik iz Karate kluba Nestor, drugo mesto so osvojili Peter Hudournik iz Karate kluba Polzela, Neja Rom Zupanc in Mark Malis iz Karate kluba Nestor, tretje mesto pa Andrej Majer iz Karate kluba Petrovče in Lina Pušnik iz Društva borilnih športov Žalec. Pokal mesta Žalec sta osvojila Teja Šavor iz Karate kluba Kranj in Mitja Čoki iz KK Ter-motehna Maribor. T. Tavčar
V orientaciji 37 ekip
Mladinski odsek Planinskega društva Vransko je na Čreti v lepem in sončnem vremenu pripravil drugo tekmo v savinjski planinski orientaciji.
Tekmovanja seje udeležilo 36 ekip iz sedmih planinskih
društev (PD Braslovče, Polzela, Šempeter v Savinjski dolini, Zabukovica, Žalec, Vransko), v šestih starostnih skupinah. Potekalo je po dogovorjenih pravilih za orientacijsko ligo in planinsko orientacijsko tekmovanje.
Zmagovalci po starostnih kategorijah so: kategorija A - PD Vransko 2, kategorija B in C - PD Zabukovica 1, kategorija D - PD Šempeter 1, kategorija E - PD Polzela 1 in kategorija F - družina Sadnik iz PD Polzela. Naslednja, tretja tekma bo 14. aprila v organizaciji Planinskega društva Polzela.
T. Tavčar
Skupščina Športne zveze Polzela
Na osmi skupščini so se sestali delegati članov Zveze športnih društev Občine Polzela, ki združuje 16 društev in vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Polzela, v zvezo pa je vključenih 1483 članic in članov.
Iz poročila o delu v lanskem letu predsednika zveze Simona Ograjenška je razvidno, da zveza skrbi za povezavo, zagotavljanje primernosti športnih objektov in organizacijo šport-norekreativnih prireditev Veter v laseh za mlade, Odprimo vrata športnorekreacijskega centra Polzela za vse starostne skupine ter Teden počitniške aktivnosti za osnovnošolsko mladino. Zadovoljni so s sodelovanjem z občino in njeno skrbjo za zagotavljanje primernih in varnih športnih objektov. Pri delu v letošnjem letu ne
bo večjih sprememb. Potrjen občinski proračun zagotavlja nekaj več kot 27 tisoč evrov za dejavnost športa in 15 tisoč evrov za dejavnost košarkarskega društva Hopsi Polzela.
Za vidnejše športne rezultate, dosežene na državnem nivoju v letu 2006, so podelili sedem bronastih plaket Zveze športnih društev Občine Polzela. Članska ekipa Planinskega društva Polzela je na državnem tekmovanju v planinski orientaciji zasedla prvo mesto, pionirska ekipa pa je na tem tekmovanju zasedla drugo mesto. Uspešni so bili tudi karateisti. Matej Hudournik je v borbah pri dečkih do 30 kilogramov na državnem prvenstvu osvojil drugo mesto, Peter Hudournik pri dečkih do 40 kilogramov tretje, Luka Deberšek pri dečkih do 45 kilo-
Predsednik Simon Ograjenšek
gramov prav tako drugo, Laura Skornšek drugo mesto pri kadetinjah do 50 kilogramov in Benjamin Žgank tretje mesto pri članih do 70 kilogramov. Letošnja skupščina je bila volilna. Delegati so soglasno potrdili predloženo kandidatno listo. Zvezo bo še naprej vodil Simon Ograjenšek. T. T.
Uspeh braslovških šahistov
Ekipa učencev Osnovne šole Braslovče je na regijskem prvenstvu v šahu tretjič zapored osvojila naslov regijskega prvaka v konkurenci fantov do 15 let. Ekipa pod mentorstvom Danila Vošnjaka, ki so jo sestavljali učenci Nejc Flan-der, Boštjan Ferlež, Miha Kronovšek, Jaka Pižorn in Andraž Masnec, je gladko premagala ekipo I. osnovne šole Celje, Šempeter, Lesično in ekipo Osnovne šole Ob Dravinji.
Kapetan Nejc Flander je že večkrat osvojil naslov regijskega prvaka na posamičnih
Mladi braslovški šahisti z mentorjem Danilom Vošnjakom.
osnovnošolskih in klubskih tekmovanjih. Redno se udeležuje državnih prvenstev, na katerih dosega lepe rezulta-
te. Na državnem prvenstvu, ki je bilo 18. marca v Murski Soboti, pa so ekipno zasedli
12.	mesto.	T.T.
Znova državni naslovi
Na državnem lokostrelskem prvenstvu, ki je potekalo v Šenčurju pri Kranju prvo marčevsko soboto in nedeljo, so lokostrelci žalskega LK znova posegli po državnih naslovih.
Med članicami v kategori-
3i
Mercator Najboljša ponudba, najboljše cene!
Trgovski center Levec - Supermarket, Levec 71 a, Levec
V akciji od 29.3. do 9.4.2007
Pleče, prekajeno	_.
brez kosti, vak. pak., kg “,43 Culi Mesarija Strašek	1.028,K SIT
Rozine
200 g, Agroimpex
0,35 EUR
83.87 SIT
Potica
orehova, pakirano, 500g Žito, Ljubljana
2,59 EUR
620,67 SIT
VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU VAS VABIMO MA BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA IN HOLESTEROLA.
Z Bonus klub kartico Tukano, še do dodatnega 3% popusta ne glede na vrednost in način plačila.
AKC^A SHOP
Nudimo vam 50% popust na določene izdelke.
Vabljeni v Trgovski center Levec
ji goli lok je državna prvakinja postala Andreja Izgoršek. Slednja tako nadaljuje z uspehi, s katerimi se je okitila lansko leto doma in v tujini. Lani se je udeležila tudi svetovnega prvenstva in osvojila 9. mesto. V kategoriji goli lok je bil med dečki zelo uspešen Nik Jakob, ld je osvojil bronasto medaljo, tretjega mesta se je med člani veselil tudi Roman Vrhunc.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Dobitniki medalj
Državni prvak v kategoriji sestavljeni lok je med mladinci postal tudi Jaka Jager. Bero uspešnih nastopov dopolnjuje
še lokostrelski veteran Zlatko Ulaga, ki je znova postal državni prvak med veterani v kategoriji ukrivljeni lok. D. N.
t
karate klub
i\|«=sTc3f=*
r*CJu*brLo
NA ŠPORTNO PREDSTAVITEV KARATE KLUBA NESTOR v petek, 30. marca 2007, ob 18. uri v Dom svobode Griže.
Več pozornosti mlajšim tekmovalcem
Zagon žalskih nogometašev
INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE tubed« 143/b, 5313 Pob rta,
C s«; 041 65 32 87. Fax; W/705 03 71
2.1 URNIK V MKÖMIT1T
U PRIHODKI POHM MEJTlME IKUPMOTI ŽALEC
i^od 31.3.2007 do 1.4.2007 ( 2 DNI ) ^TELOVADNICA I, OŠ ŽALEC
A i A fr
mMi
PRIJAVNINA: 25 EUR NA EKIPO
Prijavi (h: 29.3.2997
.«•040-606-272 # PRIMOŽ SALESIN
ORGANIZATOR
TURNIRJA: NK KASAZE
PBUHTt IS iVAVHAITt » ftOlt
i
♦ *
kostrelske zveze Slovenije Irena Rosa. Člani kluba so se udeleževali mednarodnih in državnih tekmovanj in prijateljskih tekem. V skupni uvrstitvi lokostrelskih klubov so osvojili sedmo mesto.
Med naloge v letošnjem letu so zapisali povečanje števila članov, treningov, večjo pozornost bodo namenili mlajšim tekmovalcem, programu Fita in okrepili bodo število trenerjev. Delo mladega kluba je v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveze športnih društev Občine Žalec pohvalil Milan Polavder. T. Tavčar
V slovenski ženski rokometni ligi so igralke Celeia Žalec v zadnjih dveh kolih igrale doma in obakrat zmagale. Najprej so z rezultatom 36 : 23 premagale ekipo Europrodukt Brežice, prejšnjo soboto pa ekipo PLK Olimpija iz Ljubljane, in sicer 28 : 23. Ekipo iz Brežic so Žal-čanke premagale brez večjih težav, v soboto pa so se morale kar krepko potruditi za zmago nad Olimpijo. Zanimivo je, da
so gostje skoraj ves čas vodile, največ za 4 gole - 13 : 17. V 52. minuti pa je Žalčankam uspelo izenačiti - 22 : 22 in v zaključku srečanja premagati ljubljansko ekipo za 5 golov - 28 : 23. Največ golov, 14, je v zadnjih dveh srečanjih dosegla Petra Kobal. Žalčanke so četrte na lestvici in želja, da bi na tem mestu zaključile redni del tekmovanja, se jim je uresničila.	T. Tavčar
Petra Kobal v akciji
Ekipa U14 Nogometnega kluba Žalec se je konec februarja s turnirja v nemški deželi Ober Franken vrnila z osvojenim drugim mestom. Jaka Rehar je postal drugi strelec turnirja. Dober rezultat mlajše ekipe je spodbuda za strokovno delo kluba tudi v prihodnje. Letos že ustanavljajo nogometno šolo po evropskih standardih in načrtujejo okrepitev z novim strokovnim kadrom.
Ekipa mladih žalskih nogometašev je odšla na nemški deželni turnir na povabilo nogometne ekipe gostiteljev ekipe TSV KIRCENLAI-BACH iz Weidenberga, ki je na turnirju osvojila prvo mesto. Med desetimi moštvi so se žalski nogometaši odlično odrezali, za kar gre med 12 fanti velika zasluga Jaki Reharju, ki je s 7 goli postal
Hopsi prvi
Kapetan ekipe Vladimir Rizman
Do konca prvenstvenega tekmovanja v prvi B slovenski košarkarski ligi, v kateri nastopajo Hopsi s Polzele, bodo še štiri kola. Hopsi so do zdaj odigrali 22 tekem, od tega so kar 21-krat zmagali.
V zadnjih treh kolih so doma z rezultatom 108 : 66 premagali ekipo iz Hrastnika, 105 : 78 ekipo Janče in prejšnjo soboto v gosteh ekipo Konjice z rezultatom 85 : 89. Na lestvici so na prvem mestu s 43 točkami, enako število točk ima tudi ekipa Nove Gorice. Če se hočejo Hopsi vrniti v prvo A slovensko košarkarsko ligo, morajo zmagati na vseh štirih prihodnjih tekmah. T. T.
drugi strelec turnirja. Vsi igralci so se dobro borili in ob podpori strokovnega vodstva Luka Naprutnika, Staneta Plantaka in predsednika žalskega nogometnega kluba Matjaža Omladiča turnir uspešno pripeljali do konca.
Strokovno vodstvo s predsednikom Matjažem Omladičem na čelu je turnir izkoristilo tudi za analizo dela in organizacije v podobnih klubih v Nemčiji in ugotovilo, da NK Žalec po vsebini in kakovosti dela bistveno ne zaostaja za podobnimi
amaterskimi klubi v Nemčiji. Razlika je morda v tem, da igralci do 16. leta veči-noma ostanejo v domačih klubih. Žalčane je ta izkušnja opogumila za nekoliko bolj smele načrte v prihodnosti. Dobili so že povabilo na poletni turnir v istem kraju, ki se ga bodo verjetno udeležili s starejšo ekipo. NK Žalec v tem letu ustanavlja nogometno šolo, ki bo organizirana po standardih, ki veljajo v evropskem nogometu. Načrtujejo tudi okrepitev z novim strokovnim kadrom. L. K.
Žalčanke četrte
Predsednik LK Sokol Darko Simončič
V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Ložnica pri Žalcu so se na občnem zboru sestali člani Lokostrelskega
kluba Sokol Ložnica pri Žalcu in gostje. Poročilo o delu je podal predsednik Darko Simončič.
Povedal je, da je za Lokostrelskim klubom Sokol prvo leto delovanja. Šteje 53 članov, od katerih je 20 mlajših od petnajst let. V prvem letu so bile aktivnosti namenjene ureditvi strelišča. Ob pomoči Občine Žalec, Mestne skupnosti Žalec in Javnega komunalnega podjetja Žalec je klub dobil v uporabo zemljišče nad tovarno Minerva na Ložnici. Svečanega odprtja, ki je bilo 23. septembra, se je udeležila tudi predsednica Lo-
OC!
a in
« do
izplacen. vsi nove najemniki ite še darilo - 60 EUR na
plinohrama pa dobite še darilo - 60 EUR na predplačilni kartici Magna za nakup goriva ali katerikoli drug nakup na vseh Petrolovih bencinskih servisih po Sloveniji. Dodatne informacije na brezplačni številki 080 22 66 in na www.petrol.si.
PETROL
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
G PS MERITVE, NEPREMIČNINE

Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041 / 612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Pisma bralcev
Občino Braslovče duši nezakonito delo občinskih struktur
Občina Braslovče že na prvi pogled zaostaja za razvojem sosednjih občin in siceršnjim intenzivnim razvojem v državi. Prepričan sem, da delim to mnenje tudi z drugimi prebivalci Občine Braslovče. Zato se samo po sebi postavlja vprašanje, ali odgovorni ljudje občinske strukture delujejo pošteno v najširšem smislu (zakonito, gospodarno in dobronamerno), kot podrobneje določa sprejeti evropski kodeks, objavljen tudi na spletnih straneh.
Temeljne naloge občinske strukture so, da zagotavlja vsesplošen red in enakopraven dostop občanov do komunalnih dobrin, pošteno gospodari z občinskim premoženjem in skrbi za urejeno okolje ter razvoj. Pri svojem delovanju bi morala občinska struktura vedno slediti z evropskimi dokumenti sprejetim ciljem, kot je (med drugimi) predvsem enakomeren vsesplošni razvoj. Strokovna raziskava je pokazala, da je za evropskega občana najpomembnejša »komunalna dobrina«: zadovoljstvo občanov z občinskim upravljanjem. Realno j e nemogoče zagotoviti, da bi bili zadovoljni popolnoma vsi, za večino ljudi pa je pogoj za zadovoljstvo že pravično,
pošteno in pristojno ravnanje odgovornih oblasti.
Delovanje občinskih struktur v Braslovčah aktivno spremljam dobra štiri leta. V prejšnjem mandatu sem zavzeto deloval tudi kot občinski svetnik. Moje številne pisne in ustne pobude ter dobronamerna opozorila na nepravilnosti pa žal niso naletela na plodna tla, kar je tudi uradno dokumentirano, sicer žal le v pisni obliki. Tudi na področju elektronske objave uradnih občinskih dokumentov Občina Braslovče ni v »koraku s časom«. Dokazoval sem, da je mogoče z umnim gospodarjenjem povečati prihodke v občinski proračun, bolj racionalno in učinkovito porabiti razpoložljiva sredstva in več narediti, saj so nam sredstva vedno ostajala.
Vseskozi se namreč ponavlja netransparentna poraba sredstev občinskega proračuna in negospodarno upravljanje premoženja, tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Protizakonito je bil po volji večine svetnikov na primer sestavljen nadzorni odbor v prejšnjem mandatu, kar je uradno potrdila Služba Vlade RS za zakonodajo.
Občinska volilna komisija je protizakonito ravnala pri ugotavljanju volilnega izida na lokalnih volitvah 2006, kar je z veljavno sodbo ugotovilo upravno sodišče, kljub temu pa je večina svetnikov takšno ravnanje volilne komisije potrdila.
V nasprotju z Zakonom o javnih financah je bil pripravljen
in z večino svetnikov sprejet občinski proračun za leto 2007 (podobno tudi že v prejšnjem mandatu).
Postopek kandidiranja članov krajevnih odborov se izvaja v nasprotju s (sicer zakonsko neusklajenim in zastarelim) Statutom Občine Braslovče in Odlokom o krajevnih odborih.
Dejstvo pa je, da so vse, še tako protizakonite odločitve, popolnoma veljavne, če tako odloči večina občinskih svetnikov. Občinski svetniki pa za svoje odločitve nimajo kazenske odgovornosti. Razumljivo je, da so občinski svetniki obremenjeni z osebnimi interesi, interesi ožjih delov lokalne skupnosti in interesi političnih strank. Glede na to, daje občinski svet naj višji organ odločanja, je nedopustno uveljavljanje teh parcialnih interesov svetnikov pred globalnimi razvojnimi interesi občine. Žal pa večina svetnikov ustrezne pokončne drže, ki je obširno zapisana v
prej navedenem evropskem kodeksu, ne premore.
Zaradi neupoštevanja demokratično sprejetih pravil so v zgodovini propadli tudi znameniti imperiji, zato je razvojno zaostajanje Občine Braslovče tudi s tega vidika razumljivo.
To moje pismo ni namenjeno rušenju legitimno izvoljene oblasti, kot mi je bilo že sicer večkrat očitano. To pismo je le eden od mnogih možnih vzvodov, ki jih lahko uporabim kot zainteresirani pripadnik lokalne skupnosti, da vzpodbudim k razmišljanju predvsem člane občinske strukture (če sami ne berejo, jih boste, upam, o tej vzpodbudi obvestili bralci). Le s premišljenim in poštenim umnim gospodarjenjem ter vključevanjem v delo vseh kadrovskih potencialov bo mogoče slediti razvoju, ki nas je zdaj prehitel.
Lepo pozdravljeni! Franc Rančigaj Gomilsko 10/A
ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA H MODRA TO ,KA
CLAUDUA HOČEVAR, s.p., Rimska cesta 70,3311 Šempeter GSM: 031 3*1 490, TEI»; 05 99 30 7*4, email: modra.tockaftsiol.net
OBIŠČITE NAS, KO POTREBUJETE: Registracijo vašega vozila Nezgodno ali premoženjsko zavarovanje Hitro rešiti škodo ali nezgodo Varčevanje za štipendijo ali pokojnino,,.. Morda samo kavo, klepet ter nasvet.
"Združili smo modrost in mladost !" ZAUPAJTE NAM !
Delovni ias: pon. - pet.: HM - 13.00 Delo na terenu: pon. ■ peto 10.00 ■ 20.00 Zaprto: sob., ned. in prazniki
CZSUd ZAVAROVALNIC*	(fjl 0*M*_______
•rfS&zTe J u*w»on	POZOR!	Vir aw»««»«.
•Za vsako sklenjeno zavarovanje Vam podarimo varnostni jopič ia te kaj.
Tudi letos z Žalskimi lekarnami na Sv. Jedert
April je pred vrati in čeprav se zima še noče posloviti, že prihaja pomladni čas, ki bo spodbudil drevesa in rastline da ozelenijo in se razcvetijo. Sonce nas bo pogosteje razveseljevalo, naše počutje se bo izboljšalo. Z redno telesno aktivnostjo pa si bomo še hitreje okrepili svoje telo in predvsem duha! Ne verjamete?! Pridružite se nam na rekreativnem pohodu in se prepričajte sami!
S tradicionalnega zbirališča, Športni center Žalec (pred I. osnovno šolo v Žalcu), vas
	
bodo na pot, ob 9. uri, pospremili, kot vsa leta doslej, izkušeni planinski vodniki iz okoliških planinskih društev. Do lovskega doma na Sv. lederti bo čas hitro minil, potem pa...
Spoštujemo tradicijo, zato ne bomo dosti spreminjali, nekaj pa vendarle, pridite in se pustite presenetiti!
»Preventiva je medicina 21. stoletja«, zato ne pozabite: »Razgibajmo življenje z Žalskimi lekarnami, v nedeljo, 15. aprila!«
sam
Dtopdom
skupina
Naravna opečna kritina Tondach
prijazna okolju | odporna proti UV žarkom odporna proti kislinam | negorljiva | odporna proti mrazu enostavna za vzdrževanje
oMne str
TONDA	CH *
Akcija velja od 1. 3. do 30.4.2007	
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše. Preserska cesta 1, Zg. Jarše. 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas. Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje. Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje. Zg. Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80	www.sam.si
H javno komunalno podjetje žaleč d.o.o.
Vložna številka: Okr. sodišče v Celju, 1/00146/00 Osnovni kapital: 43.910.403,00 SIT Identifikacijska številka za DDV: SI94086362 Davčna številka: 94086362 T.R.: 06000 - 004526612S pri Banki Celje d.d.
Nade Cilenšek 5,3310 Žalec, tel.: (03) 713-67-50, fax.: (03) 713-67-70, ČN Kasaze, tel.: (03) 713-67-90, fax.: (03) 713-67-96
Vsem občanom občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko, ki so lastniki greznic (pretočnih ali nepretočnih) in ki so upravljavci malih čistilnih naprav, namenjamo naslednje
OBVESTILO ZA JAVNOST
Na osnovi 13. člena Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunale odpadne in padavinske vode (Ur. 1. RS, št. 105/ 2002) mora Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o„ (JKP) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
-	redno praznjenje nepretočnih greznic,
-	prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
-	prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta,
-	obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
1. GREZNICE (17. člen Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunale odpadne in padavinske vode, Ur. 1. RS, št. 105/ 2002)
Storitev praznjenja greznic lahko opravijo prevozniki, ki imajo z JKP sklenjeno pogodbo.
To so:
-	Javne naprave - javno podjetje Celje, d. o. o., Teharska 49, Celje,
-	Lednik&Lednik, d. o. o., Arja vas 51 b, Petrovče,
-	Ceste-kanalizacija storitve, d. o. o., Lava 42, Celje,
-	Franc Zupanc, s. p., Grameh, Žagarjeva 10, Celje,
-	Oskar Kolenc, s. p., Podlog 41, Šemepeter.
Komunalno odpadno vodo in blato iz greznic (greznična gošča) bo prevzelo JKP in jo obdelalo v čistilni napravi Kasaze. Prevoznik bo uporabniku zaračunal storitev praznjenja (po svojem ceniku) in storitev čiščenja grezničnih gošč (po ceniku JKP). Na osnovi cenika komunalnih proizvodov in storitev je cena čiščenja gošč za gospodinjstva 13,6154 EUR/m3 (brez DDV) oz. 3.262,80 SIT/m3 (brez DDV) in za gospodarstvo 22,4203 EUR/m3 (brez DDV) oz. 5.372,80 SIT (brez DDV). Pravne osebe morajo pred prvim dovozom grezničnih gošč iz greznic z JKP skleniti ustrezno pogodbo. Vsako količino grezničnih gošč (s strani pravnih oseb) mora spremljati tudi ustrezno izpolnjen evidenčni list o ravnanju z odpadki (20. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki, Ur. 1. RS, št. 84/98). Obrazec evidenčnega lista se kupi v knjigarni (DZS, d. d., Založništvo tiskovin - OBR. 8,180). Kopije evidenčnih listov
niso veljavne. Fizičnim osebam ni potrebno izpolnjevati evidenčnih listov.
Prevzete greznične gošče se bodo po sprejemu v ČN Kasaze (na odjemni postaji grezničnih muljev) mehansko in biološko (primarno in sekundarno) očistile. Prečiščeno vodo bomo odvedli v vodotok (Savinja), odvečno blato po biološkem čiščenju pa bomo dehidrirali ter oddali pooblaščenemu prevzemniku.
2.	MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE (17. člen Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunale odpadne in padavinske vode, Ur. 1. RS, št. 105/2002)
Vsi upravljavci malih komunalnih čistilnih naprav, ki so na osnovi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. 1. RS, št. 103/ 2002) zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod, morajo JKP poslati najkasneje do zadnjega februarja tekočega leta s strani pooblaščenega izvajalca izdelano poročilo o monitoringu odpadnih vod za preteklo leto.
Da bi se izognili težavam, vas prosimo, da to obvestilo sprejmete z vso resnostjo, ker je JKP dolžno do 31.3. tekočega leta poslati na Ministrstvo za okolje in prostor poročilo, ki mora vključevati tudi rezultate poročil o monitoringu odpadnih vod malih komunalnih čistilnih naprav.
3.	ODVAJANJE PADAVINSKE ODPADNE VODE
(18. člen Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunale odpadne in padavinske vode, Ur. 1. RS, št. 105/2002) Upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v kanalizacijo, obveščamo, da morajo:
-	na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj,
-	čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene odvajanju padavinske odpadne vode.
4.	KANALIZACIJSKI PRIKLJUČEK
Kanalizacijski priključek (priključek hišne kanalizacije na javni kanal) financira uporabnik in je njegova last. Uporabnik mora skrbeti za redno vzdrževanje priključka. Priključni revizijski jaški so v lasti občin in v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., ne smejo biti zasuti in morajo biti zaradi nadzora dostopni upravljavcu javne kanalizacije.
V javno kanalizacijo ne sodijo odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih (tudi zmleti ali zdrobljeni ne), hlevski odpadki, gnojnica ipd.
Žalec, marec 2007 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, D. O. O.
Mladi planinci osnovnih šol na Ponikvi
V	šolskem letu 2006/07 so nastali številčno močni krožki mladih planincev na osnovnih šolah Žalec, Petrovče, Ponikva in Trje. Za pomoč pri izpeljavi bogatega načrta izletov, tako pri vodenju kot pri organizaciji prevozov, smo se mentorice obrnile na PD Žalec in PD Galicija, kamor so mladi planinci tudi včlanjeni.
Društvi sta se prijazno odzvali in tako smo skupaj izvedli že nekaj prijetnih izletov (Boč, Velika planina, Menina planina, Bukovica). Na nekaterih izletih se nam pridružijo še mladi planinci OŠ Prebold, s katerimi se družimo tudi v poletnem planinskem taboru.
V	spomladanskem času smo načrtovali pohode v našo bližnjo okolico - na Ponikovsko planoto, Šentjungert, Bukovico ter Reško planino, v maju pa se odpravljamo še nekoliko dlje.
V	soboto, 10. 3. 2007, smo se odpravili na prvi pohod,
in sicer po Ponikovski planoti. Pohoda se je udeležilo 130 mladih planincev, pa tudi nekaj staršev, mentorjev in vodnikov PD Žalec.
Pohodnike sta avtobusa pripeljala na startno mesto Vo-dosteč v KS Ponikva, od koder smo se takoj povzpeli na Marof k razvalinam Škrlinovega gradu, kjer so nas pozdravili planinci planinske sekcije Ponikva, predstavili kraj in potek pohoda. Sledila je zanimiva pot po razgibanem kraškem
terenu, ki nas je pripeljala na obronek planote, od koder je bil lep pogled na naselje Ponikva. Tu smo se okrepčali, si odpočili in tudi igrali. Pot smo nadaljevali na osrednji, najvišji vrh Ponikve, Apno (525 m). Na bivaku smo si »pritisnili« žig vrha, odgovarjali na kviz o pohodu in se za nagrado posladkali. Z vrha smo se po južni strani spustili še k izviru potoka Ponikvica, si ogledali staro perišče in se skozi vas Ponikva vrnili do gasilskega doma, kjer sta nas že čakala avtobusa. Prijetno utrujeni smo po petih urah zapustili Ponikovsko planoto, ki jo zdaj nekoliko bolje poznamo. Doživeli smo jo tudi v krasnem, toplem pomladnem dnevu.
Mentorice planinskih krožkov na šolah Žalec, Petrovče, Ponikva in Trje se zahvaljujemo PD Žalec in PD Galicija za pomoč pri izpeljavi pohodov in izletov.
Nada Jelen, POŠ Trje
Polfinale za starejše dečke v odbojki
najbolje odrezali domačini, igralci OŠ Šempeter. Slednji so se pod vodstvom Petra Huša in Marjane Kučer z zmago v velikem slogu uvrstili med štiri najboljše ekipe v državi. Drugo mesto je zasedla OŠ Fram, tretje OŠ Lava in četrto OŠ Bojana Ilicha Maribor.
Glede na prikazano igro in kakovost igralcev OŠ Šempeter si lahko obetamo odlično
uvrstitev tudi na državnem fi-
Z uvodne prireditve v avli šole pred začetkom tekmovanja
nalnem tekmovanju. D. N.
V petek, 16. marca, je na OŠ Šempeter v Savinjski dolini potekalo polfinalno državno tekmovanje v odbojki za starejše dečke. Pred začetkom tekmovanja so v avli šole pripravili krajšo slovesnost s kulturnim programom in ogledom filma o šoli gostiteljici in Šempetru. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila ravnateljica mag. Petra Stepišnik, ki je tudi slovesno razglasila odprtje tekmovanja in tekmovalcem zaželela uspešno in pošteno merjenje moči.
Na tekmovanju so se med sabo pomerile štiri ekipe, in sicer odbojkarji OŠ Lava Celje, OŠ Bojana Ilicha Maribor, OŠ Fram in OŠ Šempeter. V boju, kakršnega znajo prikazati le zelo uspešni odbojkarji, so se
Učijo se šivanja
Otroci z mentoricama
Podružnično osnovno šolo Trje v letošnjem šolskem letu obiskuje 87 učencev.
Poleg obveznega učnega programa nudijo učencem 14
interesnih dejavnosti, med njimi je tudi krožek ročnih del. Interesne dejavnosti vodijo učiteljice in zunanji sodelavci. Krožek ročnih del je na šoli
Šola je prezahtevna
Na polzelski osnovni šoli je potekal medobčinski šolski parlament. Iz devetih šol Spodnje Savinjske doline se je zbralo 70 mladih parlamentarcev. Najprej so se zbrali na plenarnem delu, kjer so jih pozdravili predsednica Občinske zveze Društev prijateljev mladine Žalec Danica Vončina Veligošek, ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Otroci so s svojimi mentorji razpravljali na temo naše mnenje o devetletki, ki so jo razdelili na štiri podteme:
šola nekoč in danes, nivojski pouk in izbirni predmeti, zahtevnost devetletke ter preverjanje in ocenjevanje znanja.
V nadaljevanju so poročali o ugotovitvah posameznih skupin. Skupna ugotovitev vseh je bila, da otroci sicer cenijo, da je šola zahtevna, vendar bi se dalo marsikaj izboljšati. Niso bili kritični le do učnih, ampak tudi do vzgojnih in organizacijskih težav sedanje šole. Želijo si predvsem pravičnosti do vseh, da se ne bi še poglabljale socialne razlike, da bi bilo več medsebojne pomoči in manj disciplinskih težav,
predvsem pa jih motita zaničevanje in posmehovanje. Žalostna je ugotovitev, da znanje ni vrednota, saj se vsi »grebejo« le za oceno. Večina tudi meni, da je šola prezahtevna, da imajo premalo prostega časa in da je težko sestaviti dober urnik zaradi izbirnih predmetov.
Ob koncu je bilo izglasovanih 12 učencev, ki so se udeležili regijskega parlamenta v Velenju. Ti so Katja Plaskan
I.	OŠ Žalec, Matej Prislan
II.	OŠ Žalec, Neža Justinek,
Neja Tkalec OŠ Braslovče, Leon Posedel, Luka Rojnik OŠ Šempeter, Mitja Ribič OŠ Petrovče, Živa Pur, Blanka Hrastnik, Miha Cvikl, Nejc Romih in Miha Vidmajer OŠ Polzela.	T. Tavčar
Dobili smo bralni kotiček
V zadnjih letih učitelji opažamo, da je zanimanje za branje vedno manjše. Posledično so otroci vedno slabši bralci, saj se spretnost branja ne razvija v taki meri, kot bi se lahko. To pa seveda našim otrokom povzroča resne težave. Prav zato smo se na šoli odločili in vključili v projekt »Bralne mreže«, ki teče po slovenskih osnovnih šolah. Znanje ter ideje pridobivamo in črpamo na podlagi petnajstletnih angleških iz-
kušenj. Glavni cilj je spodbuditi otroke k branju in s tem izboljšati bralno pismenost.
S tem namenom smo na zgornjem hodniku šole uredili bralni kotiček, ki je vsak trenutek dostopen vsem otrokom. Ponudili smo jim zanimive revije z raznoliko tematiko, ki so spravljene v lesenih škatlah, ki nam jih je izdelal IVAN MIHEVC iz Čepelj. Veseli smo, da se mu lahko tudi javno od srca zahvalimo in pokažemo, da
smo dodali še nekaj svojega dela in truda. Vse škatle smo namreč tematsko pobarvali, in sicer glede na to, kakšne revije lahko v njih najdemo.
Kot vidite na sliki, je ob kotičku velik pano, ki je zaenkrat še prazen. Upamo, da ne bo dolgo tako, saj je namenjen izmenjavi sporočil o dobrih knjigah in drugim sporočilom o branju.
Kolektiv POŠ Tabor
Telefon: 03/712 12 80
Naravoslovni dan v pekarni
Za učence 1. in 2. razreda POŠ Trnava je bil eden izmed šolskih dni povsem drugače obarvan kot običajno. Skupaj z učiteljicama Damjano Lukman in Karmen Zupanc so namreč preživeli dopoldan v pekarni peciva Vanilija v Latkovi vasi.
Na obisk so se odpravili v okviru naravoslovnega dne, ki je bil povezan s prehrano. Pekarna Vanilija jih je z veseljem sprejela. Učenci so od bliže spoznali njihov poklic in s pomočjo pridnih in prizadevnih delavk tudi sami
začel delovati v lanskem šolskem letu. Pobudo za organiziranje krožka je na željo otrok podala Ivanka Falant, ki krožek tudi vodi. Pri tem ji pomagajo Romana Mežnar, Marta Vengust in Dragica Tratnik. Že prvo leto se je v krožek vključilo 30 učenk in učencev, ki so ob koncu šolskega leta pripravili razstavo izdelkov.
Tudi letos so učenci zelo aktivni. 20 deklet in fantov od prvega do četrtega razreda ustvarja vsak torek med 13. in
14.	uro. Okrasili so že precej prtičkov z zanimivimi motivi in tudi letos bodo pripravili razstavo izdelkov. Ravnateljica POŠ Trje Nada Jelen se ob tej priložnosti zahvaljuje mentoricam za njihov trud, ki to delo opravljajo brezplačno. T. T.
naredili nekaj izdelkov. Pripravili so linško in masleno pecivo, ga polnili z marmelado in okrasili s čokolado. Zaposlene delavke so jim pripravile testo in pecivo tudi spekle. Naredili so čokoladne kroglice in jih povaljali v ko-
Ob zaključku še skupinska slika
kosu in čokoladnih mrvicah. Med delom so se pridno sladkali, nekaj slaščic pa so lahko odnesli s seboj.
Ob koncu so se lastnici Vanilije, Smiljani Vodlak, zahvalili in ji izročili lasten izdelek. Kot pravijo, je bil to lep in nepozaben šolski dan in ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujejo pekarni Vanilija.
D. Naraglav
K MfSgP V VRf®g
otciNt zatre
VPIS predšolskih otrok (1 do 6 let) za šol. 1. 2007/2008 bo potekal od ponedeljka, 16. aprila do ponedeljka, 7. maja na upravi vrtca in v enotah:
Žalec III. - uprava (za vse enote): vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 16.30 Petrovče - vsak torek, od 7. do 15. ure Šempeter - vsak torek, od 7. do 15. ure Prijavnico za vpis dobite ob vpisu v vrtcu. Individualnost, samostojnost, odgovornost in aktivno učenje otrok v življenju z drugimi - izvedbeni kurikul vrtca v sodelovanju s starši. Veselimo se Vašega obiska!
Dvajseti pohod žena na Hom
Planinsko društvo Zabuko-vica je v počastitev mednarodnega praznika žena organiziralo tradicionalen pohod žena na Hom. Tokratni pohod, ki je bil v nedeljo, 11. marca, je bil že dvajseti po vrsti. Udeležilo se ga je 246 vpisanih predstavnic nežnejšega spola in še najmanj toliko moških. Najmlajša udeleženka pohoda, ki sta jo na Hom sicer prinesla starša, je bila letos 2,5-me-sečna Maja Ribič iz Velenja, najstarejša udeleženka pa 84-letna Nežika Ribič iz Zabuko-vice. Posebne pozornosti so bile tudi tokrat deležne štiri udeleženke, ki so se udeležile vseh pohodov. To so Terezija Pišek iz Griž, Andreja Boršt-ner s Polzele, Frida Kuder iz Pongraca in Magda Ježovnik iz Migojnic.
Ob 15. uri je potekala osrednja prireditev v počastitev dneva žena. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Griže in Pihalni orkester Godbe Liboje, je zbrane nagovoril podpredsednik PD Zabukovica Jože Jančič: » /.../ Glejte, 8. marec - mednarodni dan žena ni bil, kot danes nekateri na veliko trobijo, pogruntavščina socializma. Bil je in ostaja zgolj spomin na teror zgodnjega kapitalizma, ko so nekateri že takrat mislili in tako tudi delali, da so bolj enaki od drugih. Nekam čudno znana zgodba, kaj ne? Je mar upravičen strah, da se bo boj za človekove pravice ponovno vnel? /.../ Sprašujem se, kaj je iz nas naredilo pehanje za tako imenovanimi dobrinami, za blaginjo. Spominjam se časov,
Najmlajša udeleženka Maja Ribič
ko so nas voditelji, filozofi intelektualci ... svarili pred amerikanizacijo našega vsakdana. In kaj počenjamo mi? Silimo prav v to brezosebno, nekakovostno in travmatično življenje, ki ga povzroča pehanje za dobrinami in kapitalom. Navkljub temu dejstvu nam onkraj luže še vedno zavidajo kakovostnejše življenje od njihovega.« Pohodnice so prišle z vseh koncev Savinjske doline in iz drugih slovenskih krajev. Zelo številčni sta bili skupini iz PD Andraž nad Polzelo (28 udeležencev) in PD Planika iz Maribora (41 udeležencev).
Izjave udeleženk in udeležencev pohoda na Hom:
Andreja Borštner, udeleženka vseh pohodov: »Zelo sem vesela, da sem vsako leto vztrajala in šla na ta pohod, ki je nekaj posebnega. V teh dvajsetih letih sem doživela vse mogoče vremenske razmere, od lepega vremena, kot je danes, do snega lani. Kljub slabim vremenskim razmeram je na Hom prišlo sedemdeset žensk. Sama sem jih kot pla-
ninska vodnica PD Zabukovica vodila iz Matk, tako kot vsa leta. Letos je bila pot enkratna, saj je bila narava polna trobentic in druge prebujajoče se vegetacije, ki je naznanjala skorajšnjo pomlad. Še veliko let želim biti ena izmed udeleženk tega pohoda.«
Magda Ježovnik, udeleženka vseh pohodov: »Danes mi je zelo prijetno pri srcu, saj je za mano že
20.	tovrstni pohod.
Spomini na vse pohode so prijetni, čeprav je bilo včasih vreme zelo neprijetno. Od vseh pohodov je bil zagotovo najtežavnejši lanski, saj je bilo veliko snega. Kljub težavnejšemu pristopu in manjši udeležbi smo se imeli zelo prijetno v toplih prostorih doma. Na prvem in še na veliko naslednjih pohodih sem imela s strani PD nalogo pripraviti kulturni program, tako da sem bila s tem dogodkom še bolj povezana. Če mi bo zdravje dopuščalo, se bom pohodov udeleževala tudi v prihodnje.«
Terezija Pišek, udeleženka vseh pohodov: »Za ta pohod sem se pred dvajsetimi leti odločila, ker sva z možem veliko hodila po hribih. Bila pa sva tudi člana PD Zabukovica, kar sva še danes, in je bilo tudi že nekako samo-
umevno, da greva na ta pohod.
Če me spomin ne vara, je bil prvi pohod v lepem in sončnem vremenu, podobno kot današnji. Hom je zame ena najlepših planinskih postojank, saj je z njega enkraten razgled. Dokler bom lahko, bom zagotovo sem gor še hodila.«
Jože Jančič, predsednik PD Zabukovica: »Z naše lepe platt i n s k e točke občudujemo prelepo Savinjsko dolino, ki se razprostira pod nami.
Dvajseti pohod je že lepa številka. In to tako za tiste, ki so se ga udeležile vseh dvajset, kot tudi za nas organizatorje. Da bi temu dali še večji poudarek, je danes tu tudi pihalna godba Liboje, katere član sem. Zdelo se mi je prav, da ob tem jubileju zaigramo udeleženkam in udeležencem tudi državno himno in s svojim igranjem pripomoremo k še slovesnejšemu vzdušju.«
Slavko Pižorn, udeleženec pohoda iz Andraža: »Pohod na Hom je postal naša stalnica v programu dela. Nekateri iz naše skupine so bili na pohodu že desetkrat, jaz sem dvakrat
ali trikrat manjkal, če bo le mogoče, bom tu spet na
21.	pohodu. Organizatorjem velja izreči vse priznanje, saj je to pohod, ki je še posebej namenjen ženskam in njihovemu mednarodnemu prazniku - 8. marcu.«
Franci Rajh, vodja skupine iz PD Planika Maribor: »Naše društvo se pohoda udeležuje že desetič. Danes smo bili že na Brnici,
Bukovici in Kamniku, tako da smo, tako kot vsako leto, obisk Homa združili z obiskom drugih vrhov v tem koncu. Vsako leto pripeljem na dan pohoda od 40 do 50 udeležencev. Danes nas je tu 41 in smo vsi zelo navdušeni nad tem, kar smo doživeli. Kar šest naših žensk pa je prejelo tudi priznanje s poslikano opeko za desetkratno udeležbo na tem pohodu. Ta koča, njena oskrbnika in planinci me vežejo na lepe trenutke, ki smo jih preživeli tukaj. Sem se vedno radi vračamo in mislim, da bomo ob 30. pohodu žena tudi mi iz Maribora lahko praznovali 20. jubilej.«	D. N.
90 let Angele Praprotnik
Gostitelji pri slavljenki
Angela Praprotnik iz Andraža nad Polzelo je praznovala 90-letnico rojstva. Rodila se je v številni družini Rogel-škovih v Dobriču kot peta iz-
med osemnajstih otrok. Ko je bila godna za možitev, se je poročila s Petrom Praprotnikom.
V zakonu sta se jima rodi-
la hči Žalika in sin Peter. Leta 1969 ji je umrl mož in Angela je ostala sama. Še vedno je sama, v pomoč pa so ji hči Žalika in sosedje. Kljub nič kaj rožnatemu življenju je Angela ohranila smisel za humor, rada se pošali na svoj račun, še vedno rada kaj postori, čeprav jo pri delu ovira palica, pa kljub temu je zadovoljna in prepričana, da je recept za dolgo življenje trdo delo in skromna domača hrana. Zdaj ji življenje lepša sedem vnukov in deset pravnukov.
Ob tem visokem življenjskem jubileju so slavljenko obiskali župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, Tone Mešič in Alojz Zajc. Zaželeli so ji predvsem veliko zdravja, dobre volje in moči ter ji izročili cvetje in darila.	T. T.
Ko se združita hiphop in narodno-zabavna glasba
Mr. Dee je umetniško ime Dejana Toplaka, glasbenika, ki prihaja iz Kasaz. Glede na dve zvrsti glasbe, ki ju je v svojem ustvarjanju združil, R’n’b oz. hiphop in narodnozabavno, je njegova glasba nekaj prav posebnega.
Njegova pot se je začela pri
12.	letih, ko je začel igrati v orkestru. Kasneje je igral še pri različnih ansamblih. Pred šestimi leti je začel s solo kariero na področju r’n’b-ja in hipho-pa, vendar na slovenski glasbeni sceni ni požel veliko uspeha.
Po dolgem premoru je začel razmišljati o novem stilu glasbe. Tako se je rodila nova zvrst. Združil je hiphop in narodnozabavno glasbo. Uglasbil in napisal je besedilo za komad Pazi zdaj, ki je čez noč postal hit. Takoj za tem je ustvaril še pesem Moja Ana, ki je prav tako požela veliko uspeha.
Začela so se gostovanja po televizijskih in radijskih postajah in po različnih slovenskih krajih.
Kot sam pravi, je vesel, da se je njegova glasba prijela tako med mladimi kot tudi starejšimi. Trenutno pripravlja videospot in nove komade, za katere si upa napovedati, da bodo še večji hiti, kot so bili predhodni.	L. K.
Marija desna roka direktorjev

Predstavniki DU Prebold in Doma upokojencev Polzela s slavljenko Marijo Korber
Marija Korber iz Prebolda je bila skoraj ves čas svojega službovanja tajnica direktorjem Tekstilne tovarne Prebold. Marija se rada spominja tistih časov, direktorja Marcijana in pozneje Emila Juga, ki je dal tovarni velik polet. V tej smeri je nadaljeval njegov naslednik Ivan Žagar, ki je pustil veliko sledi v novih objektih in razvoju te najstarejše tekstilne tovarne na Balkanu. Ta je zaradi stečaja po 160 letih zaprla svoja vrata in prepustila prostor novi industriji.
Marija je pred kratkim praznovala svoj 90. rojstni dan. Skupaj s predstavniki Društva upokojencev Prebold, Ivijem Lebarjem, Eriko Gominšek in Milico Štorman, smo jo obiskali v Domu oskrbovancev na Polzeli in ji čestitali za njen visoki jubilej. S čestitkami in šopkom sta se pridružili tudi direktorica doma Eva Lenko in socialna delavka Jerneja Herlah.
Marija Korber je v domu od septembra lanskega leta, prej pa je sama živela v bloku v Preboldu. Ker težje hodi, se je odločila za bivanje v dom, kjer je, kot pravi, zelo zadovoljna, saj ji ničesar ne manjka in ji za prav nič ni treba skrbeti. Vključena je v skupino starih za samopomoč, zelo rada kvačka, plete in šiva razne motive na platno. V sobi je skupaj s precej mlajšo Hedviko Žaler, s katero se zelo dobro razumeta, deležna pa je tudi njene pomoči, kadar jo potrebuje.
Marija je bila rojena v Taboru mami Mariji in očetu Alojziju, ki sta imela še hčer Slavko. V šolo je hodila v Celje in nato v Ljubljano. Ves čas svojega službovanja
je delala na že omenjenem mestu tajnice direktorja. Leta 1955 si je ustvarila družino. Poročila se je s Friderikom Korbarjem, s katerim sta imela sina Ljuba, ki ji z družino lepša jesen življenja.
Marija se je upokojila leta 1974.
Nikoli ji ni bilo dolgčas, saj si je vedno znala poiskati kakšno delo. Marsikdo je po njeni zaslugi bolje obvladal nemški jezik, saj je marsikoga inštruirala, aktivna pa je bila tudi v najrazličnejših organizacijah in društvih.	D. N.
ATRIJ stanovanjska zadruga, z. o. o.
Lava 7, Celje 3001 CELJE
tel.: 031 342 118 in 031 360 072
e-naslov: sz-atrij@siol.net
LAŠKO - Trnovo, stanovanjska hiša, letnik 1969, tlorisne velikosti ca. 80 m2, K + 1 + M. V nadstropju bivalna kuhinja, dnevna soba in spalnica ter sanitarije, mansarda še nedokončana. Parcela velikosti 1.654 m2, prisojna panoramska lega, oddaljeno ca. 2 km od ceste Laško- Rimske Toplice, cena 80.000 €, koda PH290, prodamo.
CELJE - 2,5-sobno stanovanje, velikosti ca. 70 m2, v starejši stanovanjski hiši blizu centra mesta in obsega tri večje sobe, kuhinjo, kopalnico, hodnik in verando, cena ca. 54.250 €, prodamo.
DRAMLJE - več dvosobnih stanovanj v izmeri ca. 65 m2 z garažo v pritličju in kletnim boksom. Bližina priključka na avtocesto omogoča hiter dostop v vse smeri. V bližini šola, vrtec in trgovina. Cena 1.122 €/m2, prodamo.
CELJE - Zagrad, novozgrajena individualna stanovanjska hiša, dokončana do 3. gradbene faze, v etažah PR + M meri ca. 220 m2, parcela velikosti 850m!. Nahaja se v naselju več stanovanjskih hiš, na sončni legi, je komunalno urejena in dobro dostopna, cena 150.225 €, prodamo.
RIMSKE TOPLICE - parcela vel. 9000 m2 in zidanica 4 x 6 m z gradbenim dovoljenjem, podkletena, s sadovnjakom starih jablan, na prisojnem pobočju, dobro dostopna, lastno vodno zajetje, brez električne napeljave, cena 33.400 €, prodamo.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si.
Peti zimski pohod na Mrzlico
Že pet let zapored se člani Planinskega društva Prebold na dan slovenskega kulturnega praznika odpravijo na zimski pohod na Mrzlico. Letošnji pohod ni bil ravno zimski, saj ni bilo snega, a bo pohodnikom kljub temu ostal v prijetnem spominu.
Kljub meglenemu vremenu, ki je pohodnike spremljal na poti do cilja na ta savinjski Triglav, kot ga radi imenujemo, dobre volje med potjo ni manjkalo. Še posebej prijetno je bilo po prihodu v toplo zakurjenem Planinskem domu na Mrzlici, kjer so prisluhnili
tradicionalnemu kulturnemu programu, ki ga vsako leto pripravi tajnica društva Nuša Dvoršek. Najprej je zazvenela Zdravljica, vsak udeleženec pohoda pa je nato prebral pesem Janke Jerman iz Ljubljane, velike ljubiteljice planin, ki rada zahaja v naše hribe. Svoj delež je prispeval tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je prav tako velik ljubitelj planin.
Ko so se planinci vračali v dolino, se je nebo razjasnilo in ponudilo čudovit razgled daleč naokrog, vse do naše naj višje gore - Triglava. Pohodniki so se ustavili tudi na domačiji Andreja Zagožena in Jelke Zupan v Marija Reki, ki sta poskrbela za prijeten in lep zaključek poti. D. N.
Pesem staršem za Anin dom

Ansambel Dori je v nabito polni dvorani poskrbel za izjemno vzdušje
Anin dom, ki je pomemben gradbeni in vsebinski projekt župnij sv. Pavel in Marija Reke, je z dobrodelnim kon-
certom Pesem staršem v nedeljo, 18. marca, znova bližje svoji dokončni uresničitvi. Tokrat so zbrali 2800 evrov.
V polni Dvorani Prebold so za prijetno razpoloženje poskrbeli člani narodno-za-bavnega ansambla DORI, cerkveni otroški pevski zbor Šempavske iskrice in voditelj koncerta Tilen Artač, ki je s sabo »pripeljal« veliko znanih osebnosti iz političnega življenja, celo nekdanjega predsednika Milana Kučana.
Župnik Damjan Ratajc je zbranim postregel z resnično zgodbo o materi in sinu, ki se je je sramoval in odganjal od sebe, ker ni imela enega očesa. Šele iz pisma, ki so mu ga dali materini sosedje po njeni smrti, je izvedel, da mati ni imela očesa, ker ga je darovala njemu. V rani mladosti, ko še ni imel svojega spomina, se je namreč zgodila nesreča, ki mu je vzela oko. Da ne bi bil slep na eno oko, mu je mati dala svojega. Ob zaključku zgodbe je župnik Damjan Ratajc postregel tudi z novico o zbranih sredstvih, hkrati pa se izvajalcem, občinstvu, svojim sodelavcem, cvetličarni Jerman in Radiu Goldi zahvalil za njihov prispevek k uspešno izpeljanem koncertu. D. Naraglav
Telefon: 03/712 12 80
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
S
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12, 3312 PREBOLD
Tel: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
*
SENČILA
Senčila d.o.o.
Cesta žalskega tabora 1 3310 Žalec
d.o.o.
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzije
*	screen senčila
*	roloje
*	markize
*	projekcijska platna
Informacije na telefon: 03/710 13 40, 041/ 686 150 e-mail: sencila.grize@siol.net
Koline po domače
Članice in člani športne sekcije Društva upokojencev Ponikva, ki sodijo med najuspešnejše športnike med upokojenci v Zvezi društev upokojencev Občine Žalec, so v nedeljo, 11. marca, organizirali medsebojno družabno srečanje, ki so ga poimenovali Koline po domače.
Prvo takšno srečanje so organizirali že lansko leto. Prašiča za zakol je kupil njihov član in poslanec Državnega zbora Ivan Jelen. Ker se je to izkazalo za zelo domiselno in prijetno zadevo, so sklenili, da organizirajo srečanje ob kolinah tudi letos in tako ohranijo spomin na
ta nekoč pomemben kmečki dogodek.
Srečanje ob kolinah je bil tudi letos prijeten družabni dogodek članov športne sekcije. Ob kolinah tudi tokrat ni manjkalo športnih aktivnosti, predvsem pa ne dobre hrane in pijače. Kar nekaj mesa so ta dan že spekli in pojedli, ostalo pa so spravili v zamrzovalnik in bo prišlo na vrsto ob drugih športnih srečanjih.
D. Naraglav
Člani športne sekcije ob zaključku kolin (največji med njimi je njihov član in poslanec Ivan Jelen)
Balkonsko cvetje in urejanje vrtov
S predavanja strokovnjakinje Ruth Podgornik Reš
Pomlad je letos pohitela in povsod nas že obdajajo cvetoče rastline. V tem času že razmišljamo o zasaditvah okenskega in balkonskega cvetja ter vrtov. Na to temo je Društvo podeželskih žena Občine Prebold organiziralo predavanje. V goste so povabili strokovnjakinjo Ruth Podgornik Reš.
Predavanja, ki je potekalo v Dvorani Prebold, se je udeležilo lepo število ljubiteljev cvetja in okrasnih rastlin.
»Poleg klasičnih pelargonij, ki jih tako ali tako srečujemo vsepovsod, sadimo tiste najtrpežnejše rastline, kot so zmajeva krila, koralne fuksije, viseče abotilone in še nekatere. Vsako leto prihaja vrsta novih in novih rastlin. Preizkušenih imamo že veliko. Ta srečanja pa dajejo možnost, da s pomočjo fotografij in tudi rastlin, ki jih pripeljem s sabo, ljubitelje cvetja prepričam, da vsaj poskusijo kakšno novo rastlino vključiti med tiste standardne, ki jih zelo dobro poznajo. Osnova za dobro rast naših rastlin je zemlja. Še tako kakovostna in trpežna rastlina, če ni posajena v pravo zemljo in pravo korito, kjer ima sicer omejen življenjski prostor, onemogoča rast rastlinskih habitatov. Če želimo imeti nekaj več, nekaj lepšega in boljšega, potem je nujno imeti, poleg korit z vodno rezervo, ustrezno zemljo. Ta naj bo preizkušena, takšna, ki jo poznamo in ji zaupamo. Ni potrebno nobenega eksperimentiranja, saj ne vemo, kako se bo stvar obnesla. Bolje je saditi v našo domačo mešanico ali
kupljeno, ki jo poznamo in uporabljamo že vrsto let. Če nam v takšni zemlji rastline dobro uspevajo, je najbolje ostati kar pri tem. Vsekakor pa je pomembno, da ob vsem tem spoznavamo tudi nove rastline in jih vključujemo med standardne, saj nam to prinaša nove izzive in nova zadovoljstva. Letošnji »modni« barvni trend rastlin je rožnat, čeprav vem,
da številnim to nič ne pomeni, saj Slovenci sadimo pretežno rdeče cvetje. Kljub temu pa se bo tudi med današnjimi udeleženkami našla katera, ki bo sledila temu trendu. Vsekakor pa k temu sodi tudi veliko zelenolistnih rastlin in veliko dodatkov, ki spremenijo in obogatijo naš cvetlični raj,« je med drugim povedala Ruth Podgornik Reš.	D. Naraglav
Ruth Podgornik Reš je leta 1986 uspešno zaključila Biotehniško fakulteto v Ljubljani, smer sadjarstvo-vrtnarstvo. Delo in učenje je med študijem nadaljevala na Nizozemskem. Kratek čas je službovala na plantaži na Resju pri Podvinu. Po izkušnje in nova spoznanja se je med drugimi odpravila v Avstrijo. Iz majhnega rastlinjaka na domači kmetiji je tako v Podvinu pri Radovljici v dobrih desetih letih razvila družinsko vrtnarijo, kjer danes gojijo okrasne rastline in beluše. Že desetletja iz meseca v mesec objavlja strokovne članke in fotografije
na straneh revije Moj mali svet in Gaia, občasno pa s svojimi prispevki sodeluje tudi v televizijski oddaji Na vrtu. Prvo knjigo Okenske in balkonske rastline je napisala 1998. leta, drugo Enoletne in dvoletne cvetlice leto pozneje. Med ljubitelje cvetja je leta 2003 prišla knjiga Cvetoče zasaditve, ki je bila hitro razprodana, zato je leto kasneje sledil ponatis. V letu Sonca, 2004, je vsem bučarjem namenila knjigo Čarobni svet buč. Venerino leto je prineslo knjigo Rožice za vse letne čase, aprila letos pa bo izšla knjiga o urejanju grobov.
Tito je sam napovedal konec Jugoslavije
V preboldskem hotelu je Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold, v sodelovanju z Občinsko knjižnico Prebold, organiziralo zanimivo srečanje z nekdanjim generalom Ivanom Dolničarjem. Slednji se je v zgodovino zapisal že ob koncu druge svetovne vojne, ko se je v Letušu ob Savinji 9. maja 1945 sestal z generalom Lohrom, vrhovnim poveljnikom nemških armad v jugovzhodni Evropi, in ga pospremil v Topolšico, kjer je v štabu 4. operativne cone podpisal brezpogojno predajo in razorožitev svojih armad. Srečanje v Preboldu je vodila knjižničarka Nuša Dvoršek. Osnova za pogovor z njim je bila knjiga Jaka Koprivca Generalov let, ki jo je napisal po pripovedovanju generala Ivana Dolničarja. Knjiga predstavlja večino njegovega življenja in dela v vlogi generala v Titovi Jugoslaviji in tudi čas ob in po osamosvojitvi Slovenije.
Kako doživljate današnji večer in predstavitev knjige, ki je pravzaprav vaša biografija?
»Priznati moram, da sem zelo vesel, da je tak interes za to knjigo. Doživela je že dva ponatisa, a sta povsem pošla. Takšni večeri, kot je današnji v Preboldu, so mi v veliko veselje in zadovoljstvo, še posebej, ker sem med ljudmi, ki jih to zanima, ljudmi, ki so sami doživljali te čase. V knjigi je 60 let mojega življenja, a še zdaleč ne vse. Danes smo se dotaknili le delček vsega, kar piše v njej. Presenečen sem nad odzivi na to knjigo, ki se po mnenju marsikoga bere kot zanimiv roman.«
Kako se spominjate začetka vojne, ki vas je pravzaprav takoj potegnila v svoje kolesje in vas na koncu enoletnega aktivističnega dela tudi pripeljala med partizane?
»Prihod italijanske vojske sem opazoval pri tobačni tovarni na Tržaški cesti z občutkom strahovite jeze in sramu zaradi kapitulacije jugoslovanske vojske, ki se ni uprla italijanski agresiji. Razmišljal sem, ali bo mogoč kakšen odpor proti tem na videz preplašenim tujim vojakom, ki so v kolonah prihajali v Ljubljano. Na takšno možnost mi ni bilo potrebno dolgo čakati. V odporniško gibanje sem se vključil takoj ob ustanovitvi Osvobodilne fronte in kot aktivist v njej deloval vse do junija 1942. Večkrat sem hotel oditi v partizane, vendar so mi tovariši iz vodstva OF na terenu to vselej preprečili, češ da sem bolj koristen v Ljubljani, kjer sem bil zaposlen, in v domačem kraju na območju Dobrova-Polhov Gradec. Pravzaprav sem opravljal dvojno funkcijo - v domačem kraju smo organizirali odbore OF ter narodno zaščito, v mestu pa sem imel na skrbi nekakšni skladišči pri gostilni Novak na Viču in pri nekem trgovcu Golobu v Volfovi ulici, v katerih smo zbirali različno opremo in druge potrebščine za partizansko vojsko, ki je nastajala. V zadnjem obdobju mojega aktivističnega dela so me agenti tajne policije v Ljubljani, doma pa karabinjerji začeli opazno zasledovati. To je pomenilo veliko nevarnost zame, hkrati pa je bilo opozorilo, da ne bom mogel nemoteno opravljati nalog, ki so mi jih nalagali. Čedalje bolj sem razmišljal o odhodu v partizane, čeprav še vedno nisem imel uradnega pristanka vodilnega organa OF, ki sem mu bil nekako podrejen. 6. junija 1942, ko sem domov iz Ljubljane prinesel Slovenskega poročevalca in drugo literaturo osvobodilnega gibanja, sem opazil, da se proti domači hiši v bojnem razporedu pomikajo karabinjerji. Mami sem hitro naročil, kam naj skrije prineseno tiskano gradivo, sam pa sem skočil skozi okno na njivo za hišo. Italijani so me opazili in začeli streljati name. Tekel sem za življenje in jim uspel pobegniti v zavetje gozda, kjer sem odkopal skrito puško s strelivom. Mati mi je še isti dan prinesla obleko in odšel sem v Babno Goro. S tem se je začela tudi moja pot partizanstva.«
Vaša pot v partizanih je bila pestra. Dotakniva se obdobja, ko ste se kot politični komisar legendarne XIV. divizije srečali s poveljnikom nemških armad generalom Lohrom v jugovzhodni Evropi. Kako se spominjate tega dogodka?
»General Lohr je 8. in 9. maja iskal stike s kakršnim koli poveljnikom enote jugoslovanske armade. Ravno takrat sem prihajal z dvema brigadama, 6. Šlandrovo in 11. Zidanškovo, iz Zasavja na območje Radmirja in Ljubnega. Tam smo tudi počivali in se pripravljali na nadaljevanje pohoda proti Solčavi. Na Ljubno so okrog 10. ure dopoldne k meni pripeljali nekega nemškega majorja, ki je iskal poveljujočega partizanske vojske, ki je bila na tem območju. S seboj je imel pismo generala Lohra, v katerem je izražal željo po stiku z jugoslovansko vojsko in predstavnika vabil na razgovor v njegov trenutni štab na Polzeli. Po kratkem premisleku sem povabilo sprejel, vendar pod določenimi pogoji. Predlagal sem srečanje na pol poti. V roke sem vzel zemljevid in nemškemu majorju pokazal točko, na kateri sta bila označena vas Letuš in most čez Savinjo z gostilno Sulcer. Predlagal sem, da se z generalom srečava ob 13. uri v tej gostilni, in sicer brez spremstva. Seveda sem bil s svojo zahtevo, naj pride general brez spremstva, zelo naiven. Lohr je bil vendarle vrhovni poveljnik Jugovzhoda, še vedno je poveljeval izredno močnim silam in povsem obvladoval položaj. Jaz pa sem odšel na pogovor z generalom Lohrom tako rekoč sam, z mano sta bila le moj osebni spremljevalec Ciril in Gregor, ki je odlično govoril nemško. Ta naj bi mi pomagal pri prevajanju pogovorov. Bilo je 9. maja 1945. Z avtom ljubenskega zdravnika smo se odpeljali proti Letušu. Na pogovor smo imeli namen priti pet minut pozneje od dogovorjenega časa, da bi nas general že čakal. Na dogovorjenem mestu za sestanek smo naleteli na veliko skupino nemške vojske - Lohrovih spremljevalcev oziroma njegove zaščitne enote. Pomislil sem, da gre za past. Po drugi strani pa ni bilo kaj storiti. Spremljevalcem sem sicer dejal, naj pripravijo »šmajser-je«, toda o umiku ni bilo mogoče razmišljati. Spogledali smo se in krenili naprej proti Nemcem. Zdelo se mi je, da korakamo v prepad. Potem pa sem med zbranimi vojaki zaznal majorja, ki se je dopoldan pogovarjal z menoj na Ljubnem. Usmeril se je proti nam in postalo mi je nekoliko lažje. Major nas je odpeljal v gostinsko sobo, kjer je čakal general Lohr, z njim pa njegov ožji štab. Na mizi so imeli razgrnjene specialke in druge karte. Po rokovanju mi je general predstavil ostale člane njegovega štaba. Nato so stekli pogovori, še prej pa me je povprašal, kakšen vojaški čin imam (takrat sem bil podpolkovnik) in kakšni vojski poveljujem. Ko sem mu povedal, da diviziji, je bil nekako potolažen, saj je to zanj že pomenilo, da ima opravka z ustreznim sobesednikom. Želel je tudi izvedeti, kakšne so te naše sile, vendar sem mu odgovoril, da se število naših sil nenehno spreminja. Potem ni več spraševal in stekel je sproščen pogovor. General je povedal, da je njegova namera, da po podpisu splošne kapitulacije nemške vojske prejšnjo noč preneha sovražen odnos z jugoslovansko vojsko in da zagotovi svojemu moštvu nemoten umik iz Jugoslavije. Poudaril je, da bo zelo hvaležen, če mu to zagotovimo in preprečimo incidente. Obljubil je, da nam bo v zameno za to prepustil težko orožje in tudi večino lahkega. Izrecno je omenil, da želi svojo vojsko mirno pripeljati v Avstrijo. Na to sem mu odgovoril, da bi se po mojem mnenju moral predati, položiti vse orožje, priznati kapitulacijo in upoštevati splošno ka-pitulacijsko določilo, ki so ga podpisali nemški predstavniki, da morajo nemške enote, kjerkoli že bodo, položiti orožje. General me je takoj zatem
vprašal, kje imamo prostor, kamor bi lahko njegova vojska odložila orožje. Zmedeno sem dejal, da pač tu, kjer je bila vojska. Lohr me je »poučil«, da to vendarle ni tako preprosto, ker gre za ogromne količine orožja in streliva in da je z njegovo vojsko pravzaprav zatrpana vsa dolga pot od hrvaške meje, Zidanega Mosta, Celja in Savinjske doline do Šoštanja. Rekel sem mu, da na to, kar je predlagal, ne morem dati kompetentnega odgovora. Poskušal naj bi vzpostaviti zvezo z našim glavnim štabom. Ker to v danem trenutku ni bilo mogoče, saj niti nismo vedeli, kje je, sem mu predlagal stik z mojim neposredno nadrejenim štabom četrte operativne cone, ki je bil v Topolšici. General je sprejel moj predlog in me povabil v svojo limuzino. Povabilo sem odklonil in dejal, da se bomo peljali s svojim avtom. Ker pa nam je kmalu počila guma in nismo mogli naprej, sem prisedel v njegovo limuzino. V Topolšici sem komisarja in načelnika štaba cone seznanil z mojimi pogovori z generalom v Letušu. Ti so se začeli med četrto in peto popoldne. Nekaj časa sem bil pri teh pogovorih. Ker so se pogovori vlekli, mene pa je v Radmirju in na Ljubnem čakala Zidanškova in Šlandrova brigada, sem komisarju polkovniku Matevžu Flacetu in načelniku štaba cone majorju Petru Brajoviču predlagal, da zapustim pogovore. General Lohr je kmalu po mojem odhodu privolil v kapitulacijo in o tem podpisal zapisnik v nemškem in slovenskem jeziku.«
Z generalom Lohrom ste se čez nekaj dni srečali še enkrat, saj je ušel, vas pa so zadolžili, da ga najdete in ga živega ali mrtvega pripeljete nazaj. Naloga vam je uspela, njegova življenjska pot pa se je končala po letu dni trajajočem sodnem procesu in s smrtno obsodbo v Beogradu. O tem bi lahko še veliko povedali, vendar povejva raje, kakšen je vaš odnos do druge svetovne vojne po več kot 60 letih?
»Vsaka vojna je grda, zelo grda zadeva. Ljudje se popolnoma spremenijo - sebe, svojo psihologijo, moralo, karkoli hočete. Navsezadnje si v vojni zato, da pobiješ čim več sovražnikov, če ne, bodo oni tebe. Človek se spremeni v stroj za ubijanje in to so grde zadeve. Toda naša vojna je bila drugačna. Bila je osvobodilna, vedeli smo, zakaj se tolčemo. Videli smo Italijane, Nemce, ki so pobijali talce, požigali domove, vodili ljudi v koncentracijska taborišča ... Imeli smo drugačen odnos, vseeno pa je vsaka vojna grda stvar.«
Nekaj let ste sodelovali pri oblikovanju jugoslovanske politike, med drugim tudi s Titom. Kako gledate na njegovo vlogo, ki je od heroja, velikega moža gibanja neuvrščenih in nadvse spoštovane osebe tudi pri nasprotnikih v nekaterih očeh danes vse kaj drugega?
»Tito je bil predvsem dober človek, če si ga poznal od blizu. Približno šest let sva veliko kontaktirala in sem dobro spoznal, kdo in kaj je. Sam sem ga neizmerno spoštoval in ga še vedno. To, kar se danes govori o Titu, so izmišljene stvari posameznikov, ki hočejo biti zanimivi. Tita bo ocenila zgodovina. Izkazal se je kot vojskovodja, uprl se je Stalinu, med hladno vojno se je z gibanjem neuvrščenih upiral delitvi sveta in novi vojni. Kaj bi bilo, če bi prišlo do vojne med Vzhodom in Zahodom? Svet bi bil uničen. Titove zasluge so neizmerne, ljudje pa se tega ne zavedajo. V zmedi, kije nastala po njegovi smrti, sta se začela porajati hrvaški in srbski nacionalizem. Ravno tega se je Tito najbolj bal in v pogovorih v bistvu sam napovedoval konec Jugoslavije. Nacionalistom Tito kot Tito seveda ni bil všeč, zato ti napadi. V Sloveniji jih je še najmanj - tudi na njegov grob prihaja največ Slovencev, ki Tita, ne glede na vse, še vedno spoštujejo.«
Ali menite, da gre za neko jugo-
nostalgijo? Se vam zdi, da je po 16 letih osamosvojitve v Sloveniji še veliko takšnih, ki jim je žal za razpad Jugoslavije?
»Dokler je bil Tito, smo mirno živeli. Ljudje so lahko potovali, relativno dobro se je živelo. Zaposlenost je bila, plače tudi, sicer ne velike, a bile so. Težje je danes, ko je veliko ljudi brezposelnih. To ni nostalgija za Jugoslavijo, nihče ne razmišlja, da bi se spet priključili Jugoslaviji, ki je tudi sicer ni več, obstaja pa neka nostalgija za tistim obdobjem in tedanjim življenjem. Vendar sem se tudi sam zavzemal za plebiscit za samostojno Slovenijo in tudi za to, da se upremo agresivnemu posegu jugoslovanske armade v Sloveniji. Ne samo zavzemal, aktivno sem sodeloval in to kljub temu, da sem bil vezan na Jugoslavijo. Toda Jugoslavijo, kakršna je bila, ne pa Jugoslavije, kot so jo hoteli imeti Srbi in Hrvati.«
Več kot 13 let ste bili predsednik slovenske borčevske organizacije. V tem času ste kot organizacija obsodili povojne poboje, hkrati pa ste tudi jasno povedali, da mora čas NOB ostati čist, saj nima s tem nobene zveze. Kljub temu ga nekateri skušajo še vedno umazati.
»Po osamosvojitvi se je režim spremenil. Lojze Petrle je kot predsednik vlade odprl možnost vrnitve vseh tistih, ki so leta 1945 bežali čez Karavanke v Avstrijo in od tam odšli v Argentino, Avstralijo in druge države po svetu. Ti so svoje sovraštvo, grozno sovraštvo do vsega, kar je partizansko in levo usmerjeno, prinesli nazaj. Sprava je bila v prejšnjih časih Jugoslavije dosežena; nihče več ni ločeval partizanskih in domobranskih družin. Potem se je začelo. Tudi sedanja oblast te stvari malo podpira in ima precej negativen odnos do NOB. Ko sem leta 1991 prevzel vodenje ZZB NOB, smo se odločili za dialog z oblastjo in vsemi strankami. V nadaljnjih 13 letih, ko sem bil predsednik, so se odnosi normalizirali in ni bilo večjih težav. Danes, žal, nekateri spet skušajo na novo pisati zgodovino. Na srečo je to neizvedljivo. V zgodovini veljajo dejstva, ki so resnica. Vendar je potem marsikaj odvisno od tega, kako človek ta dejstva interpretira. Večina Slovencev se je opredelila za odpor proti okupatorju, del pa za sodelovanje. In slednji so bili poraženi. Lahko dokazujejo, kolikor hočejo, da so bili domoljubi, toda tega ne morejo dokazati z dejstvi. Prisegli so okupatorju, vodji velike Nemčije. Kako lahko govorijo, da so bili veliki domoljubi in prispevali ne vem kaj? Saj niso! Mi smo bili na strani zmagovalcev, se-
stavni del protihitlerjevske koalicije. Tega zgodovinskega dejstva se ne da spremeniti.«
Vas prizadenejo govori in pisanja, v katerih nekateri drugače gledajo na zgodovino in si želijo v njej izboriti drugačno vlogo, kot so jo imeli?
»Že nekaj časa ne več toliko. Spremljam in berem sicer vse. Posledično poznam ljudi, ki so nasprotni partizanom in NOB-ju, zato že vnaprej vem, kaj bo kdo povedal. Tako
za večino zgodovinarjev, novinarjev, piscev pisem bralcev ... vem, kdo so in kaj so. Po osamosvojitvi Slovenije me je večkrat kaj hudo prizadelo, zdaj pa se ne razburjam več tako zelo. Čeprav smo morda eni bolj, drugi manj nezadovoljni, ker ugaša spomin na NOB, pa sem prepričan, da nikoli ne bo ugasnil. Mislim, da bo celo prišel čas, ko bo spet zelo čaščen in spoštovan. Zgodovina je zgodovina in vedno bo tako.«
D. Naraglav
Ivan Dolničar se je rodil v vasi Šujica kot šesti otrok v revni družini trinajstih otrok. V osnovno šolo je hodil na Dobovo pri Ljubljani, v meščansko pa v Dravlje. Zaradi gmotnih razmer v družini ni mogel nadaljevati šolanja. Še kot otrok si je moral služiti kruh pri premožnih kmetih, kjer je bil pastir in hlapček. S šestnajstimi leti se je izučil za zlatarskega pomočnika. Po napadu na Jugoslavijo in po okupaciji Slovenije aprila 1941 se je pridružil aktivistom Osvobodilne fronte. Leto dni je ilegalno deloval v Ljubljani in njeni bližnji okolici, leta 1942 pa se je pred fašističnimi zasledovalci umaknil v partizane, kjer je postal komandir voda in čete, politični komisar bataljona in brigade. Ob koncu druge svetovne vojne je bil politični komisar legendarne XIV. divizije, s katero je opravil znameniti pohod na Štajersko. Po vojni je skupaj s XIV. divizijo odšel v Vojvodino, kjer je doživel začetek jugoslovanskega spora z Informbirojem. Leta najhujših zaostritev z Vzhodom je preživel v višji politični šoli Djura Djakoviča v Beogradu. Obiskoval je tudi višjo vojaško letalsko akademijo in jo končal leta 1957. Leta 1963 je zaključil še šolanje v šoli operatike JLA. Po odhodu XIV. divizije je deloval v šoli za zveze v Zrenjaninu, bil politični komisar divizije na letališčih v Skopju in v
Zagrebu ter pomočnik poveljnika letalskega korpusa. Od leta 1961 do 1967 je bil načelnik vojaške letalske akademije na letališču Zemunik pri Zadru, ki je bila glavna učna baza jugoslovanskega vojaškega letalstva. V letih 1971-1979 je bil pomočnik zveznega sekretarja in podsekretar sekretariata za ljudsko obrambo Jugoslavije. Deloval je na izpostavljenem področju za moralno - politično delo in pravni sistem. Bil je tudi sekretar sveta za ljudsko obrambo, ki ga je vodil Josip Broz - Tito. Bil je član Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, leta 1969 pa je postal tudi član najožjega političnega vodstva predsedstva Centralnega komiteja ZKJ. Leta 1979 je postal generalni sekretar predsedstva SFRJ. To dolžnost je opravljal do leta 1982, ko se je formalno upokojil in vrnil v Slovenijo, kjer je postal član Sveta republike. Leta 1986 ga je Milan Kučan vključil v svoje partijsko predsedstvo, kjer je prevzel področje splošne ljudske obrambe. Leta 1990 je postal predsednik slovenske borčevske organizacije in na tej funkciji ostal trinajst let in pol. Nadvse pomemben pa je tudi njegov prispevek pri slovenskem osamosvajanju, saj ni prav nič okleval, ko je bilo treba organizirati slovenske generale v skupnem protestu proti agresiji JLA na Slovenijo. Prav tako Ivan Dolničar s svojim borčevskim vodstvom ni dvoumil v obžalovanju in obsodbi zunajsodnih pobojev domobrancev in drugih sodelavcev okupatorjev takoj po vojni. Borčevska organizacija se je pod njegovim vodstvom aktivno vključila v razprave o spravi, on sam pa je nekajkrat jasno povedal, kako si zamišlja spravo in kakšne sprave borci ne morejo sprejeti. Kot sam pravi, je danes pravi upokojenec, ki pa do konca ostaja sredi življenja.«
Anzekov križ na Lokah
Na cvetno nedeljo, 31. marca, bodo blagoslovili prenovljen Anzekov križ »na Lokah«, kakor križ v svoji vasi imenujejo krajani Drešinje vasi.
Križ je bil postavljen okoli leta 1904 na križišču poljskih poti pri Žagarjevi kmetiji. Postavljen je bil s posebnim namenom, in sicer v zahvalo za celjsko kupljeno posest na tem območju. Križ stoji na meji dveh katastrskih občin, ko. Levec in ko. Petrovče. Pri križu je bila pred leti manjša travnata površina, na kateri je poleg križa rasla visoka košata lipa. Lastniki zemljišča in križa so se menjavali vse do leta 1952, ko je na tem območju potekala zemljiška arondacija.
Za križ je dolga leta skrbela družina Anzek, v petdesetih letih prejšnjega stoletja pa je močno propadel in bil potreben obnove in nove strehe. Krajani so ga leta 1954 obnovili, ga očistili in napravili novo pločevinasto streho. Ponovno
propadanje in brez vsake skrbi za križ se je začelo z odhodom ostarele gospe Anzek v dom starejših leta 1991.
Križ stoji na mestu, od koder se lepo vidi petrovška romarska cerkev. Od tam se sliši čisti glas zvonov s petrovškega zvonika. Pri križu v senci in na zelenici so se radi ustavljali popotniki oziroma romarji iz naselij Medloga, Lave in Levca, ki so bili namenjeni v Petrovče. Ti so prihajali po poti ob železniški progi, da bi se izognili prašni in prometni makadamski cesti. Ob križu so se ob romarskih shodih v Petrovčah zbirale tudi skupine romarjev iz drugih naselij in tu oblikovale skupno procesijo, ki je krenila proti Petrovčam k maši.
Križ ima tudi svoj topografski pomen. Njegova lokacija je bila potrjena v vseh geodetskih kartah, ki so bile nambulirane leta 1971. Tako to znamenje služi za orientacijo mnogim
tujcem, kakor tudi navigatorjem v toplozračnih balonih.
Križ, ki ga je zob časa ponovno načel, je bilo treba ohraniti in obnoviti, saj ne pomeni le stičišča z bogato zgodovino naših prednikov, ampak mimo njega vodi vedno bolj priljubljeno sprehajalno območje proti nabrežju Savinje za krajane Drešinje vasi. Prenovljen bo z blagoslovom na cvetno nedeljo ponovno ponos krajanom.
Po besedilu Franca Oseta priredila L. K.
NAGRADNA KRIŽANKA
marec 2007
27
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v februarski številki Utripa: IZGRADNJA-NOVEGA-TRGOVSKEGA-CENTRA-BRGLEZ-BRGLEZOVA-PEKARNA-NA VRANSKEM-KROFI. Izžrebani nagrajenci: 1. Anton Steiner, Vrbje 72, Žalec, 2. Anica Košec, Cesta na Lavo 5, Žalec, 3. Tanja Cvek, Dobriša vas 1/d, Petrovče. Nagrajenci prejmete vrednostne bone na uredništvo Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ROMAN BRGLEZ, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 10. aprila 2007.
Letina medu srednje dobra
Obvestilo - obnove vinogradov
Koruzni hrošč na pragu naših polj
Mile Gržina med podajanjem poročila o delu v lanskem letu
Delegati iz osmih čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in drugi gostje so se v Matkah udeležili občnega zbora Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline. Po minuti molka za pred časom umrlim častnim predsednikom zveze Antonom Rozmanom in po odigrani čebelarski
himni je o lanskem delu zveze in načrtih za letos govoril predsednik zveze Mile Gržina.
Med drugim je poudaril, da je bila udeležba na petih izobraževanjih slaba, pohvalil pa je delo čebelarskih društev Prebold pri postavitvi novega čebelnjaka, Polzele in Šempetra pa pri urejanju čebe-
larskih domov, nadaljevali so akcijo pri izdelavi pašnih katastrov in registracije čebelnjakov, sodelovali so pri ocenjevanju medu na lokalnih prireditvah in naročili maši v čast Svetemu Ambrožu, zaščitniku čebel, in v spomin na pokojne čebelarje. Letos bodo dali večji poudarek izobraževanju čebelarjev in zaščiti čebel, se udeležili regijskega posveta v Mozirju in shoda čebelarjev v Celju, v žalskem obrambnem stolpu želijo postaviti stalno razstavo, počastili bodo jubilej Janeza Goličnika, spodbujali bodo čebelarje k pridobitvi ustreznih certifikatov oziroma potrdil s področja zdravstvenega varstva čebel in drugo.
V razpravi sta med drugimi govorila podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Purnat in podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek in pohvalila delo zveze. Občni zbor je popestril ansambel Savinjčani pa taki. T. Tavčar
Koruzni hrošč (Diabrotica virgife-ra virgifera Le Conte) je zelo nevaren škodljivec koruze. Prvič ga je že leta 1868 opisal Le Conte v Koloradu, ZDA. V Evropi je bil prvič odkrit leta 1992 v okolici letališča Surčin pri Beogradu (Srbija). Po tem odkritju smo iz leta v leto priča potrditvam vedno novih lokacij, kjer je bil hrošč odkrit. V Sloveniji smo se s prvimi osebki srečali leta 2003 v Pomurju in Podravju, posamične najdbe pa so bile tudi na območju severne Primorske. Koruzni hrošč se uspešno širi tako po Evropi kot tudi po Sloveniji. Najintenzivneje se širi na območjih, kjer se koruza prideluje v monokulturi. V letu 2005 je bila nam najbližja potrditev tega škodljivca v okolici Slovenske Bistrice, spremljanje v letu 2006 pa je potrdilo prisotnost tega škodljivca tudi v okolici Tepanj, Radane vasi in Dramelj.
O morfologiji in biologiji hrošča, o poškodbah in škodah, ki jih povzroča na koruzi in drugih rastlinah, smo v zadnjih letih veliko govorili in opozarjali tudi na širšem celjskem območju. Večina pridelovalcev koruze ve, da so posledice napada hrošča v primerjavi s posledicami napada ličink zanemarljive. Kažejo se v zmanjšani asimilacijski površini listov, slabši oprašenosti rastlin in gluhosti storžev. Najpomembnejši in najagresivnejši stadij koruznega hrošča so vsekakor ličinke, ki živijo v tleh in se hranijo s koreninami različnih gostiteljskih rastlin, najpomembnejši gostitelj pa je
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
koruza. Napadena rastlina se odzove z oblikovanjem sekundarnih korenin in razvojem opornih korenin, poškodbe pa se zrcalijo tudi v pomanjkljivi oskrbi rastline z vodo in hranili, kar se lahko odrazi v hujšem fiziološkem stresu. Posledično tako utrpimo količinsko in kakovostno izgubo pridelka. Podatki o višini škode so zelo različni, v večini primerov škodljivec povzroča 10- do 30-odstotni izpad pridelkov, po nekaterih podatkih pa celo 50 in več.
UKREPANJE
Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja koruznega hrošča in zmanjševanje škod je ustrezen kolobar, saj je populacija bistveno manjša na področjih, kjer koruza sledi pšenici, sončnicam in drugim kulturam, kot na njivah, kjer pridelujemo koruzo v monokulturi. Borbo proti širjenju tega škodljivca bo vsekakor pomenila tudi bitka proti plevelom in samonikli koruzi, saj visoka zastopanost plevelov predstavlja bogat vir alternativne prehrane za škodljivca. Na populacijo koruznega hrošča lahko vplivamo tudi z ustrezno obdelavo tal, setvijo tako imenovanih lovnih rastlin ali spravilom koruze v različnih časovnih obdobjih, na odpornost rastlin proti poleganju pa lahko vplivamo tudi z ustreznim gnojenjem. Ker v Evropi do zdaj še nismo našli avtohtonih naravnih sovražnikov koruznega hrošča, zaenkrat še ne moremo računati na možnosti biotičnega zatiranja. Kemično varstvo pa v naših razmerah pride do izraza v primeru uporabe z insekticidi tretiranega semena oziroma uporabe insekticidov ob setvi, saj za zatiranje hroščev trenutno še nimamo ustreznih strojev.
In kaj najdbe koruznega hrošča v okolici Tepanj, Zreč in Dramelj, spremembe Pravilnika o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča in v mesecu decembru 2006 sprejeti Zadrževalni program koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte 2007/2008 prinašajo pridelovalcem koruze oziroma lastnikom kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini?
Za koruznega hrošča tudi v Sloveniji, podobno kot v ostalih evropskih državah, veljajo posebne zahteve glede spremljanja pojava, ravnanja ob pojavu na določenem območju ... V Sloveniji je ravnanje na razmejenih območjih opredeljeno v Pravilniku o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Ur. list RS št. 21/04 in 106/2006), decembra 2006 pa je bil sprejet Zadrževalni program koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte 2007/2008, ki natančneje opredeljuje izvajanje zahtev iz pravilnika in natančno opredeljuje napadeno in zadrževalno območje (katastrske občine).
Z letom 2005 sta bili v razmejeno območje zaradi pojava koruznega hrošča na območju KGZ Celje razmejeni dve katastrski občini. Z najdbami koruznega hrošča v okolici Tepanj, Radane vasi in Dramelj v letu 2006 pa se je razmejeno območje na območju KGZ Celje razširilo še na 45 sosednjih
katastrskih občin v občinah Celje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Vitanje, Vojnik in Zreče. S sprejemom zadrževalnega programa koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte 2007/2008 decembra 2006 pa je z letom 2007 v zadrževalno območje uvrščenih še več katastrskih občin na našem območju in prvič so v zadrževalno območje vključene tudi prve katastrske občine na območju Spodnje Savinjske doline.
Zadrževalno območje je združeno razmejeno območje, ki meji na napadeno območje in kjer obstaja nevarnost stalnega širjenja koruznega hrošča.
V primeru, da je njiva v ZADRŽEVALNEM OBMOČJU koruznega hrošča, je potrebno izvajati enega od naslednjih fitosanitarnih ukrepov:
•	dveletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih ali
•	triletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje dvakrat v treh zaporednih letih, in sicer, da je drugič posejana po izleganju ličink (strniščna setev - datum napove opazovalno-napo-vedovalna služba za varstvo rastlin) ali
•	triletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje dvakrat v treh zaporednih letih, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem (škropljenje v avgustu). Dovoljena je tudi uporaba drugih ukrepov, ki dosežejo podobno raven obvladovanju tega organizma, zlasti pride v poštev setev z insekticidom tretiranega semena koruze v drugem zaporednem letu setve koruze.
V nobenem primeru se koruza na zadrževalnem območju na isti njivi (GERK-u) ne sme pridelovati tri leta zapored. Ustreznost kolobarja se ugotavlja od leta prve razmejitve območja po letu 2004.
Vsekakor bo v prihodnje osnova varstva prav kolobar. V kolobar bo smiselno vključevati bodisi žita, sojo ali sončnice (slednji dve kulturi redko zasledimo na naših poljih), oljno ogr-ščico, sirek za zrnje, krmni sirek, sudansko travo, detelje, lucerno, TDM, krompir ... Možnosti je kar nekaj. Vsekakor pa je zdaj še čas, da v miru razmislimo, koliko in kakšno krmo za živino potrebujemo na kmetiji vsako leto in kako bomo v prihodnje na vsa polja uvedli kolobar ter hkrati pridelali dovolj visoko kakovostne krme za domače živali. Glede na razmejitev območja pa za razmišljanje o uvedbi kolobarja na naših njivah da ali ne ni več veliko časa, ampak je potrebno z izvedbo kolobarja začeti že danes ali jutri.
Tudi s tem nevarnim škodljivcem koruze se bomo navadili živeti, seveda pa bomo morali poleg miselnega preskoka narediti tudi praktični preskok - preskok v utečenem načinu kmetovanja. Vzemimo pojav tega škodljivca
V Uradnem listu št. 23/2007 je bila objavljena Uredba o uravnavanju obsega vinogradnišldh površin. V uredbi je določeno, da je potrebno za obnove vinogradov pridobiti pravico in dovoljenje za obnovo vinograda, za uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradov pa tudi predhodno pripraviti program prestrukturiranja.
Vloga za pridobitev pravice in dovoljenja za obnovo vinograda se vloži pred začetkom izvajanja obnove na upravno enoto, kjer je pridelovalec vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina. Obrazec, na katerem se odda vloga, dobite:
-	na upravni enoti,
-	na spletnih straneh e-uprave,
-	ali na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) http://www.mkgp.gov.si/si/
o_ministrstvu/direktorati/direk-
torat_za_kmetijstvo/sektor_za_
kmetijske_trge/vino/.
Podporo za prestrukturiranje vinogradov lahko uveljavljajo pri-
na našem območju hkrati kot grožnjo monokulturni pridelavi koruze in kot izziv.
Vse pridelovalce koruze na našem območju smo kmetijski svetovalci v preteklih letih že seznanjali s koruznim hroščem in opozarjali na pomen kolobarja in prednostih, ki jih prinaša, veliko dela pa nas vsekakor še čaka. Dodatne informacije so vam dostopne tudi pri vaših kmetijskih svetovalcih, svetovalcih specialistih za posamezna področja, trgovcih, kjer kupujete seme poljščin, na spletnih straneh FURS-a ...
Z namenom, da pridelovalce koruze in lastnike zemljišč na območju novorazmejenih katastrskih občin čim bolj seznanimo z ukrepi, ki jih za seboj povlečejo najdbe koruznega hrošča v bližini naših polj, pripravljamo za vse zainteresirane v prihodnjih mesecih na različnih lokacijah na našem območju predavanja na temo koruznega hrošča in kolobarja.
Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr., specialistka za varstvo rastlin pri KGZ Celje
Preglednica: Seznam katastrskih občin, uvrščenih v zadrževalno območje z letom 2007 na širšem območju Spodnje Savinjske doline
(Vir: Zadrževalni program koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte 2007/2008)
delovalci, ki:
-	obnavljajo najmanj 0.1 ha str-njene površine,
-	obdelujejo skupaj s površino, ki je predmet obnove, najmanj 0,85 ha vinogradov oziroma 0,6 ha vinogradov na območju vinorodnih okolišev Kras, Dolenjska, Bela krajina in Prekmurje ter vinorodnega podokoliša Haloze,
-	imajo za to obnovo izdano dovoljenje za obnovo s strani upravne enote,
-	imajo pripravljen ustrezen program prestrukturiranja vinoera-da.
Program prestrukturiranja se vloži na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160,1000 Ljubljana:
-	med 1. februarjem in 31. marcem tekočega leta, za obnove, ki se bodo izvedle jeseni istega leta oziroma spomladi naslednje leto; izjemoma se v letu 2007 program vloži do 10. aprila 2007 (kar pomeni, da je potrebno za obnove, ki se bodo izvedle jeseni 2007 ali spomladi 2008, program prestrukturiranja vložiti do 10. aprila 2007), pri tem je pomembno, da ima pridelovalec že pred oddajo programa prestrukturiranja izdano dovoljenje za obnovo te površine,
-	oziroma med 1. oktobrom in
15.	decembrom za obnove, ki se bodo izvedle jeseni istega leta oziroma spomladi naslednje leto, vendar so te obnove upravičene do podpore le, če se iz sredstev Evropskega sklada pridobi dodatna sredstva za namen prestrukturiranja vinogradov. Program prestrukturiranja izpolni pridelovalec sam in v njem ustrezno obkroži stopnje obnove vinograda, ki se bodo dejansko (!) izvršile.
Na osnovi oddanega programa prestrukturiranja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) pridelovalcu izda odločbo, s katero potrdi predloženi
program prestrukturiranja in odloči o višini priznanih stroškov prestrukturiranja, ki se upoštevajo pri dodelitvi podpore.
Vloga za podporo prestrukturiranja vinograda se vloži na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, med 1. aprilom in 5. majem v vinskem letu, v katerem se začne izvajati prestrukturiranje (za obnove, ki se izvajajo letos spomladi, je treba vlogo za podporo vložiti do 5. maja 2007).
Obrazec, na katerem se odda vloga za podporo, in obrazec za program prestrukturiranja dobite:
-	na spletni strani MKGP http:// www.mkgp.gov.si/si/o_ministr-stvu/direktorati/direktorat_za_ kmetijstvo/sektor_za_kmetij-ske_trge/vino/,
-	na spletni strani ARSKTRP http://www.arsktrp.gov.si/si/ delovna_podrocja/intervencij-ski_in_specificni_ukrepi_ras-tlinski_del/,
-	pri kmetijskih svetovalcih, ki pokrivajo področje vinogradništva.
Pomembno je, da se v vlogi za podporo navede površina, na kateri je bila dejansko (!) izvedena obnova, saj je v nasprotnem primeru pridelovalec lahko deležen zmanjšanja podpore oziroma celo ni upravičen do podpore (če je ugotovljena površina za več kot 20 % manjša od navedene v vlogi).
Sestavni del vloge za podporo je izjava pridelovalca, da je prestrukturiranje zaključeno. Če ob oddaji vloge za podporo prestrukturiranje še ni zaključeno, je treba vlogi priložiti tudi dokazilo o pologu varščine v višini 120 % predvidene podpore, ki se pridelovalcu vrne po prejeti izjavi, daje prestrukturiranje zaključeno (obnovo je treba zaključiti najpozneje v dveh letih po prejemu podpore).
V primeru, da za zaključitev prestrukturiranja manjka le še postavitev opore, ima pridelovalec dve možnosti: ali se temu delu podpore odpove ali pa za ta del podpore vplača varščino.
O višini predvidene podpore in višini morebitnega pologa varščine ARSKTRP vsako leto pošlje obvestilo vsem pridelovalcem, ki imajo za to leto potrjen program prestrukturiranj a.
Z letom 2007 je uveden nov način obdelave vlog za podporo, in sicer se vloge obdelujejo po vrstnem redu oddaje vlog, sredstva pa se dodeljujejo do porabe skupne višine razpoložljivih sredstev. Vloge za podporo, za katere sredstev zmanjka, se zavrnejo.
Po prejemu vloge za podporo ARSKTRP opravi ogled prestrukturirane površine, ki je osnova za izplačilo podpore. O času ogleda ARSKTRP obvesti pridelovalca (pisno ali po telefonu). Pri ogledu mora biti prisotna oseba, ki je oddala vlogo za podporo, oziroma oseba, ki jo pridelovalec za to pisno pooblasti.
Tilka Potočnik
občina	katastrske občine
Braslovče	BRASLOVČE, DOBROVLJE, GOMILSKO, GRAJSKA VAS, LETUŠ, MALE BRASLOVČE, MARIJA REKA, ORLA VAS, PODVRH, POLZELA, SPODNJE GORČE, ŠMATEVŽ, TRNAVA.
Polzela	DOBRIČ, LATKOVA VAS, PODVIN, ZALOŽE.
Prebold	GORNJA VAS, PREBOLD, MATKE.
Vransko	PREKOPA, TEŠOVA, VRANSKO.
Tabor	ČRNI VRH, MIKLAVŽ, OJSTRIŠKA VAS.
Žalec	GORICA, GOTOVLJE, KASAZE, LEVEC, LIBOJE, PETROVČE, PONGRAC, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI, VELIKA PIREŠICA, ZABUKOVICA, ZALOG, ŽALEC, ŽELEZNO.
Celje	ARCLIN, BREZOVA, BUKOVŽLAK, CELJE, KOŠNICA, LISCE, MEDLOG, OSTROŽNO, ROŽNI VRH, RUPE, SPODNJA HUDINJA, ŠENTJUNGERT, ŠKOFJA VAS, ŠMARTNO, TEHARJE, TREMERJE, TRNOVLJE, ZAGRAD, ZVODNO.
Šmartno ob Paki	GAVCE, GORENJE, PAŠKA VAS, REČICA OB PAKI, ŠMARTNO OB PAKI, VELIKI VRH.
r
T
*8*
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure	
	NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	
	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI	
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Marec v znamenju vlomov, kraj in snežnega meteža
Mesec marec je bil v znamenju mnogih kraj in vlomov v avtomobile, zasebne hiše, lokale in vikende po vsej dolini. Preglavice pa je na cestah in električnem omrežju povzročalo muhasto vreme.
29. februarja se je v Zgornjih Gorčah zgodila delovna nesreča, ko se je lastnik kmetije na gospodarskem poslopju namenil zamenjati dotrajane strešnike. Med hojo po strehi so popustile salonitne plošče. Lastnik je padel na tla z dobrih šestih metrov višine in se hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
1. marca so iz osebnega vozila, parkiranega pred gostiščem v Šempetru, ukradli poslovni kovček in fotoaparat, naslednje dni pa v Šempetru osebni avtomobil VW GOLF, serije II, reg. štev. CE V6-592, bele barve, letnik 1989. Sredi marca smo zabeležili tudi vlom v tovorno vozilo v Veliki Pirešici, iz katerega so ukradli navigacijsko napravo. V noči na 14. marec so neznanci s parkirnega prostora v Žalcu odpeljali novejšo tovorno prikolico znamke Shmitz in lastnika oškodovali za 23.000 €. 22. marca so na Bevkovi ulici v Žalcu vlomili kar v šest vozil in iz njih pokradli predvsem avtoradie, v isti noči pa iz osebnega avtomobila, parkiranega v Studencih, odtujili kovček z oblačili in lastnika oškodoval za okoli 1.000 €.
Pestra je bila tudi aktivnost vlomilcev v stanovanjske hiše, lokale in na gradbišča. 3. marca so vlomili v stanovanjsko hišo v Šempetru in odnesli 7.800 evrov in isti vikend s strehe objekta na Levstikovi ulici v Žalcu bakrene nadstreške s policami. Materialna škoda je ocenjena na dobrih 600 evrov. Nekaj dni kasneje so vlomili v vikend na Ponikvi pri Žalcu in s sabo vzeli dve kosilnici in dve solarni svetilki. V Latkovi vasi so sredi marca neznanci z gradbišča odtujili vrtalne šipke in 200 litrov nafte ter lastnika oškodovali za okoli 3.500 evrov. Iz 15. na 16. marec so nepovabljeni gostje vlomili v stanovanjsko hišo v Arji vasi, odnesli prenosni računalnik, zlato uro in več kosov nakita ter lastnika oškodovali za okoli 8.000 evrov. V noči na 19. 3. so na gradbišču na Vranskem vlomili v štiri kovinske zabojnike. Odtujili so orodje, gradbeno podjetje pa je z dejanjem oškodovano za okoli 5.000 €. »Sreča« pa je obrnila hrbet dvema moškima iz okolice Žalca, ki sta v zgodnjih jutranjih urah vlomila v trgovino na Celjski cesti v Žalcu. Po sprožitvi alarma so posredovali varnostniki in policisti, ki so ju prijeli in zanju odredili pridržanje.
Moker in težak sneg, ki nas je vse presenetil malo pred prvim pomladanskim dnem, je lomil drevesa, ki so padala na vozišča, zato so bile ceste ponekod popolnoma zaprte, med njimi tudi na nekaterih delih štajerske avtoceste, kjer je na Vranskem obtičalo več tovornjakov. Razmere so se do jutra že umirile.	L. K.
---------------^
fotografski & digitalni studio AW
Šlandrov trg Al, Žalec
* Tjr
Pri nakupu nad 3 albumov
imate naj cenejšega BREZPLAČNO !


MALI OGLAS - OPRAVIČILO
Spodaj podpisana Krenker Rozalija se globoko opravičujem za obrekovanje in žaljenje gospema Zupanc Jožici in Fluher Tereziji, vse moje besede, ki sem jih izrekla, so neresnične in izmišljene. Krenker Rozalija (originalni dopis s podpisom je v uredništvu).
Tam, kjer si draga mami ti, tam ni ne bolečine ne skrbi, solza, žalost, bolečina te zbudila ni a ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
15. marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica in mama
MARIJA RAKUN
iz Založ 9.
Iskrena hvala vsem, ki se jo v lepem spominjate, ji poklonite trenutek spomina in prižigate sveče.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata, botra in strica
IVANA VODLAKA
iz Zg. Gorč pri Braslovčah (25. 3. 1934-8. 3. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in dar za cerkev.
Iskrena zahvala vsem zdravnikom in sestram dialize nefro in žilnega oddelka za nesebično pomoč in lajšanje bolečin. Hvala družini Jazbec za prevoz na dializo, osebju ZD Polzela in patronažni sestri Cvetki. Zahvala tudi gospodu župniku Milanu Gosarju za lep obred, govornikoma za lep govor in pevcem. Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot.
Ostali pa sta bolečina in tiha solza večnega spomina...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, ata, starega ata in dedija
KARLA OTAVNIKA
iz Marija Reke (18. 10.1928-27. 2. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvala tudi vsem sodelavcem in kolektivom za pozornost in pomoč v težkih trenutkih, gasilcem PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka za izkazano slovo, gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo, cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem Idile, predstavnikom in praporščakom društev, trobentaču ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba.
Vsem, ki ste ga tako številno pospremili k večnemu počitku, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali
Tam, kjer si, draga mami, ti, tam ni ne bolečine ne skrbi.
Ostaja naš dom, ki si ustvarila ga ti, ga z ljubeznijo prepojila in s svojim trudom napolnila.
Ko pa zvezdica na nebu se prižge, veš, mami, mi zelo pogrešamo te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
PAVLICE URANKAR
iz Hmeljarske 10 v Šempetru (10. 2.1940-7. 3. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem ostalim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji, mnogo prerani poti.
Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih izkazali sočutje in pomoč, in hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, darove za cerkvene potrebe in svete maše in nam izrekli ustna in pisna sožalja.
Posebej se zahvaljujemo dr. Dušanu Ačkunu in njegovi družini, Amaliji Žnidar in Mihu Randlu za nesebično pomoč v času bolezni, kolektivom AERA, Zavarovalnice Triglav, d. d., in Banke Celje, d. d., Turističnemu društvu Šempeter, Pogrebni
službi Ropotar za ganljive besede ob slovesu, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred.
Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo močno pogrešamo
MAQMOStßfjr St&OßfßMfJKf
Kamoseštvo Marjan Amon
iz Šmartno v Rožni dolini
vam nudi nagrobne spomenike
po ugodnih cenah.
Naročila na GSM: 041 611-087
Ločitev od dragih težko nas zadane, je težja še bolj, kadar smrt nam jih vzame.
Učitelj - življenje - nas bridko uči: brez solz in trpljenja nihče ne živi.
****
Nikoli ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj, nikoli več tako veselili, kakor smo se veselili skupaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete
STANISLAVE ŽVAJGAR
iz Migojnic
(16. 10. 1923-9. 2. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, izrazili sožalja in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
IVANA DRUGOVIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Jani in hči Dana z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
JANEZA BRINOVCA
iz Podvrha
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter za sv. maše.
Posebna zahvala sosedoma HUDOURNIK in BRINOVEC, patronažni sestri gospe Cvetki, pogrebni službi Ropotar, govorniku, trobentaču, gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno slovo, pevcem ter vsem ostalim. Vsem skupaj še enkrat HVALA.
Žalujoči: vsi njegovi
»Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Kruta in huda bolezen nam je mnogo prezgodaj vzela njo, ki smo jo imeli zelo radi, našo ljubo ženo, mamo, omico, prababico, sestro, teto in taščo
MAJDO ŽELEZNIK
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje ter se v tako velikem številu poslovili od nje ter ji darovali cvetje in sveče.
Še prav posebej se želimo zahvaliti dr. Ruplovi in patronažni službi, Splošni bolnišnici Celje - gastro oddelku, Kliničnemu centru Ljubljana - oddelku za abdominalno kirurgijo ter društvu Hospic za nesebično pomoč, vzpodbudo ter podporo. Hvala gospodu Valterju Zupancu za ganljive besede slovesa. Hvala tudi vsem, ki se je spominjate ter postojite ob njenem grobu.
V globoki žalosti: mož Albert, hči Darja in sin Marko z družinama ter brat Franci z družino in ostalo sorodstvo
ItS;
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
LJUDMILE
BREZOVNIK
iz Dobriča 13
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Lastovka, govornikom, pogrebni službi Ropotar, pogrebcem ter vsem, ki so kakor koli sodelovali pri pogrebni svečanosti.
Zahvala tudi vsem za darovane maše, sveče ter izrečena sožalja.
Globoko žalujoči vsi njeni
Vse si nam dala,
kar si lahko damo ljudje.
Živimo in vemo, da živiš z nami.
(Neža Maurer)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
ŠTEFANIJE HLAČAR
s Polzele (1922-2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v prijaznem spominu. Hvala prijateljem in znancem, ki ste jo spremili v njen poslednji dom, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevke za svete maše.
Prisrčna hvala gospodu župniku Kovačecu za lepe misli ob pogrebni maši in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu. Posebna zahvala dr. Cukjatiju za zdravljenje in patronažni sestri Tatjani za nego na domu. Hvaležni smo tudi kolektivu tovarne nogavic za pozornost in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu se je iztekla življenjska pot
NEŽKE MAZZONI, roj. AJTNIK
Iskrena hvala vsem, ki so z nami delili bolečino, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče.
Hvala Bolnišnici Topolšica, Domu upokojencev Polzela za skrb in nego.
Hvala gospodu patru za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, godbi, govorniku, pevcem, sosedom in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji
poti.
Vsi njeni
Kdor zna zgraditi most, premaga reko in globel.
Premaga v sebi vse strahove in bojazni in zmore čez in se zave, vredno je bilo živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
STANISLAVA VERDELA
iz Železnega 9/a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrazili sožalja, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in žalovali z nami ob njegovem spominu.
Hvala gospodu župniku Janku Cigaletu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku Jožetu Krulcu, trobentaču Kristijanu, praporščakom, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Erna, sinova Aleš in Dušan z družinama, brata Rudi in Vinko ter sestra Zofka z družinami
POGREBNE STORITVE
Itfan Ropotar, s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: Okt 613 269 GSM: 061 768 906
Starodaška ut. 12, Šempeter öetodni čas: od 00. do 26. ure
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Ne kličite me nazaj!
(T. Kuntner)
V SPOMIN
PAVLI CUKALA
z Vranskega (16.1.1918-2.4. 2005)
Vsi njeni
Obšlo me je poželenje, silnejše od gladu in žeje; udarilo mije v dušo nenadoma im meje vsega prevzelo.
»Le enkrat še da bi videl njen obraz, obraz materin!« Saj ne zahtevam veliko; ne, da bi sedela poleg mene, da bi me držala za roko in me tolažila v tej samoti. Samo njen obraz da bi videl, samo za minuto; da bi ga videl, kakor je bil tih in blag in usmiljen. (Ivan Cankar)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine drage mamike, mame Milenke in sestre
MILENKE VODOVNIK, roj. KUDER,
iz Bezovnika (31.1. 1932-18. 2. 2007)
se iz srca zahvaljujemo vsem in vsakemu, ki ste nam to boleče slovo olajšali.
Hčeri z družinama, sestre in brata
Kratko je življenje naše, hitro čas beži.
Zla usoda pa nad njim noč in dan bedi.
Kakor sveča dogoreva, se kot sneg topi, kakor listje, ki odpade, kadar dozori.
(Ana Cerovšek)
V SPOMIN
17. marca je minilo eno leto, kar nas je tiho in nepričakovano zapustila naša ljuba
MARIJA JUG
iz Žalca, Cankarjeva 1
Praznina v našem domu je neizmerno velika, vendar v naših srcih živiš in boš živela večno.
Vsi njeni
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Lidija Koceli, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLAS
PRODAM HLEVSKI GNOJ. Inf.: 572 43 51 (po 20. uri).
MALI OGLAS
PRODAM HIŠO staro 15 let v Šentjurju pri Celju. Inf.: 574 07 10 ali 041 363 018.
MALI OGLAS
KNJIGOVODSKI SERVIS - BRIGITA UDOVIČ, s. p., Pongrac 73/a, 3302 GRIŽE
-	vodenje poslovnih knjig za zasebnike in manjša podjetja
-	davčno svetovanje
-	možen prevzem dokumentacije
-	prvi mesec nudimo 20 % popust.
Info.: 051 431 782 (brigita.udovic@email.si)
Mami, mami, kličem te vsak dan, a tebe, mami, ne bo nazaj.
Tvoje srce več ne trpi, počivaj v miru mami ti.
ZAHVALA
Ob izgubi žene, mami, hčere, tašče, babike, prababike, sestre in dobre prijateljice
SILVE STOJANOVIČ, roj. TRATNIK,
domačinke Zabukovice, živeče v Kranju,
(10. 11. 1944-20. 2.2007)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sovaščanom Zabukovice, ki ste našo mami pospremili na njeni zadnji poti, kjer je želela počivati. Posebna zahvala pogrebni službi MORANA, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec - posebej gospodu Britovšku, pevcem, govorniku, gospodu Planincu za lepo opravljen obred. Hvala gostišču Zibika za lepo pripravljeno pogostitev v čast naše mami. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste kakor koli pomagali v hudi in kratki bolezni naši dragi.
Žalujoči: mož Niko, sinova Srečo in Matoš, hči Natalija, zet Pavle, snaha Romana, mama Tončka, sestri Fani in Milica z družinama, vnuki Tamara, Tajda, Živa, Andreja, Nika, Lara, Domen in pravnuki Karin, Nick, Pascal ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA KUDRA
s Polzele 11/a (15. 5. 1936-28. 2. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano sočutje in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih slovesa.
Prav tako posebna hvala gospodu dekanu Kovačecu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar ter pevcem za odpete žalostinke.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE KLANČNIK
iz Latkove vasi (22. 2.1927-4. 3. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za Anin dom ter izrazili ustno in pisno sožalje.
Posebna zahvala gospodu župniku, PGD Groblja in sosednjim gasilskim društvom, preboldskim godbenikom in pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar.
Njeni domači
Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 16. aprila 2007 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice, prababice in sestre
IVANE TERGLAV
iz Griž 66
(11.2.1930-4. 2. 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče.
Hvala patronažni sestri Cvetki Sitar iz ZD Žalec za nego v času njene bolezni, hvala tudi nefrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo petje, govorniku za lep poslovilni govor, trobentaču Andreju in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
21. marca je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil
MARTIN OŽIR
iz Založ
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Ko teloh je zacvetel, ti od nas slovo si vzel.
Zamrli so koraki tvoji, utihnila je pesem tvoja, za tabo ostala je praznina, v srcih naših neizmerna bolečina.
V SPOMIN
26. marca je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
IVAN PIKL
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanj postojite ob grobu in prižigate svečke.
Žena Katarina in hči Lucija z družino
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, v srcu pa ostaja tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari ate in pradedi
MAKS DERČA
iz Trnave 35
Iz srca smo hvaležni sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem ter vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, nas tolažili, darovali in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti, še posebej gasilcem za izkazano spoštovanje, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
Minilo bo 17 let, kar nas je zapustila draga mama
JULIJANA ŠPEGLIČ
iz Galicije
Mineva tudi leto dni od izgube dragega očeta
FRANCA ŠPEGLIČA
iz Galicije
Hvala vsem, ki počastite spomin nanju, postojite ob njunem grobu in prižigate svečke.
Vsi njuni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in se me spomnite ter večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage sestre
SLAVICE KOVAČ
iz Vrbja pri Žalcu (9.11. 1928-2. 2. 2007)
Besede zahvale so premalo, da bi se zahvalili vsem, ki ste z nami delili bolečino in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala gospodu župniku V. Arhu za opravljen obred, pevcem kvarteta IDILA, trobentaču, govorniku gospodu Pustineku in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo umrli z nami in v nas.
Ob boleči izgubi mame in tete
JULIJANE ROVŠNIK
z Gomilskega
Iskrena hvala vsem za vso pomoč, tolažbo in izrečena sožalja.
Hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
CECILIJE BEGOVIČ, roj. Cokan,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, jo pospremili na poslednji poti, ji prinesli lepo cvetje in številne sveče ali kakor koli drugače počastili njen spomin.
Hvala gospodu Dušanu Banku za zelo lep govor, pevcem Savinjskega okteta za lepo petje, gospodu Viliju Ograjenšku za lepo zaigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoča: hči Irena z družino
Žalec, 16. februar 2007
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame in prababice
JUSTINE ŠPORN, Papeževe mame
iz Pariželj pri Braslovčah,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče.
Hvala za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kamor stopim, koder hodim, povsod si ti z menoj.
Tam, kjer si ti, sem tudi jaz s teboj.
In v srcih z nami vedno boš ostal.
V SPOMIN
Dne 1. aprila 2007 bo minilo eno leto žalosti in lepih spominov nate, dragi mož, oče, dedi in tast
DUŠAN MIKLAVC
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Srce ljubeče zdaj mirno spi, vse je tiho, naše drage mame ni. Le svetla luč spomina je ostala za vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dala...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
IVANKE VERDEV
iz Šempetra
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, praporščakom, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti do groba.
Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: sinova Ivan in Milan z družinama ter ostalo sorodstvo
Pobirajo prve gobe
Jože Breznik z marčevkami
Izkušeni gobarji že nabirajo prve gobe. Jože Brežnik iz Arje vasi je prav gotovo gobar z veliko izkušnjami in te dni je v bližnjem gozdu nabral prve marčevke ali podmahovke.
Kot je dejal Jože, so to zelo okusne gobe in rastejo, če je
dovolj vlage in če so primerne temperature. Seveda je treba vedeti tudi, kje in kakšna so njihova rastišča. Gobji šopek (na posnetku) je Jožeta še posebej razveselil, saj gaje presenetil za sedemdeseti rojstni dan.
T. Tavčar
»Savinjčani pa taki«
Trio Savinjčani pa taki
V Preboldu že slabo leto dni deluje mlad narodnozabavni ansambel Savinjčani pa taki.
Kot so povedali mladi glasbeniki, so že nastopili na raznih prireditvah v preboldski občini. Stari so trinajst let in
obiskujejo sedmi razred devetletke v Preboldu. Trio sestavljajo harmonika Denis Zagožen, kitara Jure Drolc in bas kitara Tim Zazjal. Njihov mentor je Jože Škorjanc, njihov repertoar pa obsega na-rodno-zabavno glasbo. T. T.
Kakšno Slovenijo hočemo?
Spoštovane državljanke, spoštovani državljani! Drage prijateljice in dragi prijatelji!
Vabim vas na odprto tribuno PREDSEDNIŠKE IN PARLAMENTARNE VOLITVE, PRIHODNOST STRANKE IN DRŽAVE,
ki bo v soboto, 31. marca 2007, ob 18. uri v kavarni hotela Žalec.
Tako, kot smo skupaj gradili zaupanje ljudi v našo stranko, si želim, da skupaj oblikujemo tudi odgovore na vprašanja, ki so pred nami. Ta utegnejo biti ključna za prihodnost naše države in kakovost življenja ljudi.
Vljudno vabljeni!
BORUT PAHOR,	ROMAN VIRANT,
predsednik Socialnih demokratov	predsednik OO SD Žalec
Muhasta
zima
Jožefova zima je prinesla kar veliko nevšečnosti... Največ snega in škode je v sadovnjakih, gozdovih.	T. T.
Cveteča idila v snegu
Pod težo snega je popustila streha na kozolcu na Polzeli.
'V'
Sempetran je naj Celjan
Zvone Štorman
Uredništvo celjskega časnika Celjan je tudi lansko leto vodilo akcijo za izbor najpo-
membnejšega Celjana, pri katerem so imeli prvo in zadnjo besedo bralci časopisa. Največ glasov so namenili znanemu gostincu in hotelirju Zvonetu Štormanu.
Prireditev ob razglasitvi je bila v dvorani Union v Celju. Kipec je zmagovalcu izročil direktor Osrednje knjižnice Celje Branko Goropevšek. Prireditev je poleg številnih povabljenih gostov pritegnila tudi mnoge druge.
Zvone Štorman nam je ob tem povedal: »Priznam, da me je uvrstitev med nominirance za Naj Celjana presenetila. To je veliko priznanje podjetju in vsem zaposlenim, brez katerih ne bi zmogel vsega, za kar sem danes prejel kipec. Njihovo delo cenim in jih spoštujem.«
T. Tavčar
Ob rezi Nikolaje
Skrbnik žalske trte Bogomir Rotovnik je narezal nekaj cepičev Nikolaje
S konji na Šmohor
Med izletom na Šmohor iz Žalca proti Grižam
Konj je tudi v Savinjski dolini znova pridobil svojo veljavo.
Ne več kot delovna žival, ampak v veselje njihovim lastnikom, ki so si želeli imeti konja in se za rekreacijo ali tudi tekmovalno ukvarjati s konjeniškim športom oziroma jezditi zgolj za svoje zadovoljstvo. Konj je postal nekakšna modna muha, v nekem smislu pa tudi status-
ni simbol, saj si ga prav vsak vendarle ne more privoščiti.
V dolini je kar nekaj konjeniških društev. Med njimi sta tudi Savinjska konjenica in Gališka konjenica. Nekaj njihovih članov je sončno marčevsko nedeljo, pred ponedeljkovim snegom, izkoristilo za konjeniški izlet na Šmohor. Vreme je bilo idealno za ježo, pot pa zato še toliko prijetnejša.	D. N.
-TJ T#
TURISTIČNI INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Telefon: 03 710 04 34, faks: 03 712 12 62 E-pošta: zkst.tic@siol.net
PONUDBA IZLETOV IN OGLEDOV
PROMOCIJSKI	PRODAJA
MATERIALI	VSTOPNIC ZA
in spominki WKKtKmmHKMKM prireditve
PRIČAKUJEJO VAS OD 9. DO 19. URE MED TEDNOM IN OD 9. DO 13. URE OB SOBOTAH.
VODENJE
SKUPIN
TURISTOV
_/ j /*?_ J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC =(.=s.7== Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
MATJAŽ JAVŠNIK IN IMPROVOKATORJI
Špas teater
Nedelja, 15. aprila, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec

Informacije in vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
-J±JsrJ ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC :s=žs— .t— = Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si ■■■■■■■■ Te!.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@slol.net
Četrtek, 12. april, ob 17. uri
Dom II. Slovenskega tabora Žalec
Hej, zbudi se, pravljica
Za Cicibanov abonma in izven
Informacije in predprodaja vstopnic: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 710 04 34