2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 1. aprila 2010  Leto XX, št. 13


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 1. aprila 2010

Porabje, 1. aprila 2010

KOKAUTOVE
REMENKE
STR. 5
ALELUJA!
ALELUJA! 
STR. 6

Moj vüzemski zavec

Za tisti vüzem sem eške tak mali bijo, ka so mi noge nej dosegnile dola do poda, gda sem zaspano na krajmi postele sejdo. Zazranka rano je bilau, dapa dja sem več nej mogo spati, zato ka sem najgeri bijo, ka mi je zavec prineso. V počline sem staupo, kaput sem nase vzejo pa sem že üšo vö na dveri. Mrzlo je bilau, söverni veter je vlejko, tak vküppotegnjeno sem üšo proti škednji kak eden mali ftič na vejki. Dapa namé tau nika nej brigalo, namé je samo tau brigalo, ka mi je zavec prineso. Prvi stopaji so me zravan k otjenjeki pelali, zato ka sem prejšnjo leto tam najšo gnejzdo, gde so čokoladne djajce pa zavci bili skriti. Gda sem nutra pogledno, sem se fejst postrašo, zato ka je edna kvoka sejdla tam, štera se je ranč kak dja, postrašila pa raščala tak, kak če bi go djöjlili. Od tec sem v parmo üšo, gde je senau bilau, leko tam najdem tisto, ka tak fejst iščem. Do pojasa sem v sanej odo, dapa tam sem tö nikanej najšo. Cejle košare, darvenke, vse sem gorazobrno, ešče na pod sem goraüšo, pa vse zaman, nika sem nej najšo. 
»Ka je zdaj s tejm zavcom, zaka mena nikanej pirneso,« sem si zmišlavo, »leko ka je zablaudo.« 
Eden čas sem ešče odo kauli po dvauri pa po škednji, gda mi je nika napamet prišlo. Kak bi leko srmak zavec kaj prineso mena, gda je v klonjo zaprejti. 
Za par minutov sem že pred klonjov stau pa sem zavce gledo. Šteri mora tisti biti, šteri na vüzem čokoladne djajce pa male zavce nosi mlajšom. Bili so vsakšefele, črni, bejli, ridjavi, šejkasti, mali pa velki. Kak se leko med tejmi vöodabaré pravi, sem zmišlavo tadale pa sem odo od klonje do klonje. Te je mali, te ne lada žakeu nesti, te je bejli, tauga bi vsakši vido, črni pa samo leži tak manjasto, on se gvüšno ne mantra s tejm, ka de žakeu vlačo za seuv. Gnauk samo najbole spodkar zaglednem ednoga velkoga staroga ridjavoga zavca. Cejlak je tak vögledo, kak če bi divdji bijo. On mora biti vüzenski zavec, sem se začno veseliti, zato ka se je vidlo na njem, ka se fejst tere, ka bi vö iz klonje skočo. Kak sem dverice aupro, zavec je vöskočo, prejk dvaura leto zraven nutra v velko travo. Ka de zdaj z mojimi vüzenskimi djajci pa zavci, sem si zmišlavo. Sledkar sem se že zato malo pomiro, zato ka mi je napamet prišlo, ka je gvüšno zdaj üšo po moje djajce. Eden čas sem ešče gledo za njim, dapa fejst mi je mrzlo bilau, zato sem nutra v ram üšo, ka bi se malo segrejo. 
Gda sem v künjo staupo, oča pa mati sta me včasin začnila spitavati:
»Na, ka ti je prineso zavec?«
»Eške nika nej,« sam pravo čemerasto, »zato, ka je zavec zaprejti bijo, dapa pomalek pride.«
Oča pa mati sta gledala tak čüdno eden na drugoga, dapa nika sta nej prajla. Za malo časa sem že pa vanej na dvauri stau pa sem isko gnejzdo, gde so moje vüzemske djajce. Že cejli ram sem kauli zopojdo, dapa itak nika sem nej najšo. Oča pa mati sta eden čas gledala, ka delam, pa gnauk sta mi tak prajla.
»Idi ta v ogradec, tam smo vidli zavca, leko ka je tam napravo gnejzdo.« 
»V ogradec? Vej pa tam ešče nik-dar nejsmo najšli djajce,« pravim, dapa kak sem tau vöpravo, že sem je zagledno. Pod ednim malim grmaum je bila gnejzda napravlena, pa puno djajec je bilau, edna lepša kak druga. Od radosti sem ranč do rejči nej prišo. Brž sem iz srajce eden mali förtok napravo pa vse, ka je v gnejzdi bilau, sem vküppaubro. Pa nej je bilau malo, zato ka nas je osem mlajšov bilau, pa če vsakši samo dvej daubo, tau je te že šestnajset djajec bilau. Gda sem je vse vküppaubro pa sem gor po stombaj üšo, ka bi starišom pokazo, ka nam je zavec prineso, gnauk samo saused začne larmati za menov.
»Vejte, kakšni zavec je bijo v mojom ogradci, velki kak eden medved. Ranč mi je šalato djo, gda sem ga zagledno. Tak je krautek bijo, ka sem ga skur nej zgrabo, gda je vö iz ogradca proto mena skako. Nej vaš zavec bijo? Kak če bi vi meli nišoga tašoga.« 
»Naš ne more biti, zato ka naš je v klonjo nutrazaprejti,« je pravla mati. »Pojte, pa ga pog-lednite!« 
Gda smo pri klonji stali, oča, mati pa saused so eden drugoga gledali, pa so nej vedli, kak je zavec vö iz klonje prišo.
»Vejte, tau je tak bilau,« sem zač-no tolmačiti, ka je zavec nej mogo vö iz klonje, ka bi mena pa drugim mlajšom čokoladne djajce pa male zavce vöznoso. Zato sem si tak mislo, ka ga vöpistim. Nika se ne bojte, vej gda vse vöznosi, te on nazaj pride. Vej pa vsakšo leto je tau tak bilau, nej?«
»Tak je bilau, gvüšno ka nazaj pride,« sta pravla striša, pa za par sekund je saused tö fejst trdo, ka tau tak baude. Dapa dja sem zaman čako svojoga vüzenskoga zavca, več sem ga nikdar nej vido.
Karel Holec 


Galerija Murska Sobota: Igor Banfi in Natalija R. Črnčec

Knjižni dar za porabske šole

MED TRADICIJO IN USTVARJALNO PROVOKACIJO

Knjižnice v porabskih šolah so bile pred kratkim obogatene z novimi slovenskimi priročniki, učbeniki in slikanicami. Mohorjeva družba iz Celovca je namreč za šolske knjižnice donirala kakih 1500 različnih knjig, ki so jih ravnateljem porabskih šol 19. marca slovesno predali predstavniki založbe Franc Kelih in Karel Smolle. Primopredaja se je odvijala na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Monoštru.
»Mislim, da je to res majhen praznik, da smo se spomnili, da se posebej povežemo s Porabskimi Slovenci. Predvsem se povežemo na osnovi tega, kar nas najbolj druži. To je naš jezik, to so knjige, to je zapisani jezik, živ jezik. Naši učbeniki so kot nek internacionalni bestseller, ker jih bodo uporabljali v Bosni, v Sloveniji, v Avstriji in zdaj smo jih nekaj prinesli tudi vam,« - je razlagal predsednik nadzornega odbora založbe Karel Smolle, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. 
Slovesne predaje knjig sta se udeležila tudi dr. Breda Mulec, sekretarka Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, in predsednik Odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskega parlamenta Miro Petek, ki ima veliko zaslug pri donaciji. 
»Nisem si mislil, da bo prišlo do tako lepega dogodka. Lani sem bil z državnozborsko komisijo v Porabju. Potem smo bili tudi v Lendavi in spomnite se, takrat je bilo precej burno, nastal je precej polemični medijski dogodek. Takrat smo se sestali z madžarskimi poslanci. Malo za tem sem bil na nekem sprejemu v Celovcu, kjer sem se pogovarjal z gospodom Kelihom, vodjo Mohorjeve družbe v Celovcu. Sem mu razlagal, v kakšnih razmerah živijo Porabski Slovenci, da so avstrijski Korošci in Slovenci v Italiji v veliko boljšem položaju, saj se jim godi veliko bolje kot pa Slovencem tukaj. In gospod Kelih je rekel, ja, mi bi pa pomagali Porabskim Slovencem, podarili bi jim nekaj knjig. In iz tega je nastalo neko sodelovanje. On me je poklical, smo se sestali v Ljubljani, jaz sem pa poklical generalnega konzula v Monoštru Draga Šiftarja in je nastalo to sodelovanje, nastal je ta današnji dogodek, katerega se res veselim. Prepričan sem, da pridejo te knjige v prave roke. Mislim, da je to res prvi in enkratni primer, ko je neka manjšina pomagala drugi,« - je zatrdil. 
Mohorjeva družba v Celovcu izdaja letno 40-50 novih knjig. Večino teh knjig predstavljajo publikacije v slovenskem jeziku, med njimi je tudi več različnih učbenikov za osnovne in srednje šole. 
Sodelovanje dveh slovenskih manjšin se bo nadaljevalo, kajti na pobudo celovške založbe se bo pripravljal trijezični slovensko-nemško-madžarski poslovni slovar. 
Po krajši slovesnosti na generalnem konzulatu so se donatorji podali na osnovno šolo Jánosa Aranya in na gimnazijo v Monoštru, kjer so knjige predali tudi osebno. 
Nikoletta Vajda

Če so slike Igorja Banfija Izpraznjene krajine – tako jih je poimenovala kustosinja Irma Brodnjak, potlej je ambientalna postavitev Barva likovne pedagoginje Natalije R. Črnčec lahko ustvarjalna provokacija. 
Akademski slikar Igor Banfi se drugič predstavlja s samostojno razstavo v soboški Galeriji. Dela so nastajala v zadnjih dveh letih, avtor pa je slikarski cikel poimenoval Horizonti. »Ikonografski okvir zanj je krajina – le ta je gola, upostošena, izpraznjena. V skladu s tem je tudi barvna lestvica okrnjena, prevladujejo zamolkli zemeljski odtenki, le ponekod iz te pridušenosti zažarita rdeča in oranžna, ki aludirata na kri in ogenj,« beremo v katalogu, ki spremlja razstavo, in tudi: »Osrednji simbolni poudarek Banfijevih Horizontov je skrit v edinem oprijemljivem predmetu – drevesu. Drevo je edini predmet, ki ga v njegovih delih z gotovostjo prepoznamo. Banfijevo drevo zmeraj nastopa v ednini in sredi ravnice, morda panonske pušče, kljubuje času.« Sicer pa drevo že od nekdaj velja za simbol dolgega življenja in nesmrtnosti. 
Glede na izrazito simboliko osamelih dreves bi v Banfijevih krajinah pričakovali, »da bo v njih s kompozicijo poudarjen zemeljski del, vendar velja nasprotno – Banfi v svojih krajinah izpostavi prežeče prostrano nebo in nas s tem povabi v duhovne sfere negove slikarske aktivnosti. Ljudje ravninskih področij, tudi iz Banfijevega rodnega Prekmurja, dobro vedo, da teža ogromnega brezkončnega neba učinkuje tesnobno in ne zgolj osvobajajoče, kot bi morda pričakovali.«
Popolnoma drugačna je likovna zgodba Natalije Črnčec in njena ambientalna postavitev Barve v manjšem s črnimi zavesami zakritem galerijskem prostoru. Inštalacijo je direktor Galerije Robert Inhof videl v prostorih mariborske Kible in umetnico povabil na postavitev razstave v Mursko Soboto. In kaj vidimo obiskovalci, ko vstopimo skozi črno zaveso v rahlo zatemnjen prostor: iz stropa galerije na različno dolgih nitkah visi 1972 kroglic in krogel od premera približno en centimeter do velikosti nogometne žoge. Število krogel je rojstna letnica avtorice. Robert Inhof pravi, da na inštalacijo Barve lahko gledamo kot na močno povečane snovne delce ali močno pomanjšana nebesna telesa, in to ob spremljavi izvirne glasbe Andreja Hrvatina. Inhof dodaja, da je Barva, o kateri avtorica govori, rdeča in je mišljena kot mitološka barva. Pri postavitvi inštalacije ni šlo za meditativno polje, marveč za meditativni prostor. Glede na povedano je postavitev unikatna in neponovljiva.
Če je razstava najnovejših del Igorja Banfija vredna ogleda zaradi svoje sporočilnosti, tudi iz prekmurske ravnice, za Barve Natalije Črnčec velja, da so enkratna, tudi provokativna varianta, kaj je – lahko – tudi likovna umetnost. 
Tekst in foto:
Ernest Ružič



Svečana predaja knjig je potekala na generalnem konzulatu, na fotografiji(zleve)FrancKelih,vodjaMohorjevezaložbe,dr. Karel Smolle, predsednik NSKS, mag. Drago Šiftar,generalni konzul, Drago Petek, predsednik parlamentarnega odbora za Slovence in dr. Breda Mulec, sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu

Akademski slikar Igor BanfiobsvojihdelihizciklaHorizonti


Tako je videti del ambientalne postavitve Barve - 1972 obešenih kroglic Natalije R. Črnčec

Z Goričkoga v Piran – 9. 


V šterom lesej se skriva zlata lasica?

Pohorje

Lüstvo v dolinaj je do nej davnik gledalo na pogorje (hegység) Pohorje kak na krajino, v štero je nej mogau-če priti pa v šteraj lesaj živejo samo divdje stvarine pa čalarice. V eto krajino Vas zovémo, ka bi pokazali, ka kmične gaušče Pohorja zatok dosta lepot tö skrivajo.
Prva, kak bi se špancirali po bregaj, poglednimo malo pod zemlau. V vesnici Cezlak kopajo takši kamen, šteri na cejlom svejti samo tü geste. Zové se »čizlakit« pa má lejpo, svejklo zeleno farbo. Nej daleč kopajo tonalit, šteroga kocke so dosta nücali pri poštijaj, gda eške asfalta nej bilau. Marmor (márvány) s Pohorja so poz-nali že v stari rimski cajtaj, ništerni njini grobni kamli so zozidani v steno cerkve svetoga Martina v vesnici Šmartno.
Zavolo dosta trdi kamlov pod zemlau voda ne more dojtečti, zatok je na Pohorji trnok vnaugo vretin pa potokov. Na söverni strani bregá geste edna naravna čüda, slapovi (vízesés) Šumik. Kamli pod vodauv so črni pa sunce tö ne sija tá, voda pa, kak lik bi se črno čujskala doj po kamlaj.
Na Pohorji je dosta vekši pa menjši mlak pa jezer (tó) gratalo, štera se zovejo »barja«. Vodo dobijo samo od deži, v krajini Planinka vküper 21 mali jezer geste. Prausni lidgé pripovedavajo, ka v etaj vodaj žive povodni možakar »Jezernik«. Ta jezera so stara kauli osem gezero lejt. Kauli nji grmauvdje pa bauri rastéjo, zatok cejla krajina tak vövidi kak ruska tundra. Elektrarna v Šoštanji je nej daleč, zatok je luft zamazan, tau dosta kvara drejvam naredi.
»Planje« so takši tranki, štere je nej narava napravila, vej je pa Pohorje nej tak visko, ka bi več drejva nej rasla. Pred več stau leti so pasterge lejs vözosekali, na tej falataj zemlé pa eške gnes maro pasejo, tak so »planje« gorostale. Na tej trankaj rasté dostafele rauž, štere krajino pofarbajo tö. »Arnika« cveté zlato, »ciproš« pa rdeče. V lesaj tö dostafele drejv rasté, na priliko takši baur (»cemprin«), šteri má na vejkaj v püšli samo pet iglic. Njegva semena iz šküfk ništerne rejdke ftice fejst rade gejo.
Na Pohorji pa je nej samo drejv pa rauž dosta, liki večfele stvarin tö živé. Največ geste srn pa djelenov, depa najdemo divdjoga zavca pa kokauta tö. Medvedge, vucké, risi (hiúz) pa orli (sas) so že na žalost vömrli, vidro pa divdjo mačko tö samo na rejdki vidimo. 
Stopaje lidi najdemo samo na tisti strani Pohorja, gde sunce zavolé sija. Najvišiše gazdije so leko na 1000 mejterov tö, depa prave vesi skor nega. Po drügoj bojni je držina Matic živela na 1250 mejterov, gnes je tam samo turistična ižica. Rami stogijo na tranki, šteroga je ranč tak človeča rauka srejdi lesa napravila. Prve takše iže na Pohorji so gorzamerkali že pred sedemstau lejtami, ništerne najvišiše gazdije pa so začnili v 16. stoletji tazanjati.
V samo stoječi gazdijaj so dvej ali tri zidine. Ram je na eden štauk, streja je strma pa pokrita z lesenimi skodlami (fazsindely). Paver je emo eške edno klejt ali štalo, vse zidine so bile cimprane. Znautra so nika nej bejlili, pod je biu iz ilojce ali pa so deske dojdjali. Künja je bila črna, brezi raufanka, dim je na dvej lüknjaj vöüšo (zatok se iža zové »dimnica«). Štala je pa na dva štauka bila, spodik so maro držali, vrkaj pa žito. Gazdija je mejla leseno šečo. 
Paversko lüstvo se je spravlalo z marov pa lejsom. Redili so sir (sajt) v takzvani »švajgaj«, iz lesa pa so vaugeldje žgali. Z oglarjenjom se je lüstvo spravlalo po vsej slovenski lesaj, eške več, gda so začnili v »fužinaj« rediti železo. Za tau delo je dosta vaugeldja trbölo, gnesnaden pa pri železi bole koks, plin pa elektriko nücajo. Zatok je meštrija vömrla – zvün tistoga, gda za piknike valon vaugeldje redijo. V indašnji cajtaj so kovači nücali takzvane „repače«, šteri so bili veuki klapači, ki je je gnala voda.
»Glažute« pa so bili takši veštauki, v šteraj so – kak ime kaže – glaže redili. V Sloveniji je največ glažut bilau na Pohorji, ništerne so funkcionérale več kak stau lejt. V menjšaj so delali 4 lidgé, meli so edno peč s štirimi piskri. Sprvoga so redili glaž za vsakdenešnji nüc, sledik so njina dela bili kristalni glaži. S kem več fele so delali, tem več ovaški majstrov so nücali, šteri so zvekšoga s Češke prišli. Gratale so vekše »fabrike«, v najvekšoj pohorskoj glažuti pri Rušaj je na gnauk delalo 160 moškov, 40 žensk pa 52 mlajšov.
Mladi moški, partizange so med drügov svetovnov bojnov svoj bataljon (zászlóalj) na Pohorji tö meli. Té devetdeset lüdi je tak spadnilo, ka se je kauli nji zbralo dvej gezero nemški sodakov, šteri so je v dvej vöraj pa pau vse dojstrlili. Živoga so samo ednoga njali, šteroga so sledik vmorili. Do konca bojne več nej bilau partizanov na Pohorji.
Zdaj so na bregej že merni cajti, vseposedik pa je vsikder bole važen turizem. Vleti odijo turisti po bregaj pa lesaj (slovenska planinska paut pela prejk cejloga Pohorja), vzimi pa leko smučajo (síelnek), vej je pa dosta trave, na šteroj snejg dugo vödrži. Najvišiši bregauvge Pohorja so pet mejsecov pod snejgom. Vleti sunce več v dolinaj sije, na plaminaj je dosta vihérov, vzimi je pa naaupek, sunce duže segrejva viske bregé. Na Pohorji dosta smučarski centrov geste, najbole iskani pa erični so Rogla, Areh pa mariborsko Pohorje.
Gda je v Sloveniji začnilo vsikder več lüstva smučati, so prva tekmovanja (verseny) držali ranč na Pohorji. Najgir športniki so se leko že v 1920-i lejtaj tam včili smučati. Prvo »Zlato lisico« so držali dalečnjoga 1964-oga leta vrnau na mariborskom Pohorji. Tau je takšo svetovno tekmovanje v smučanji za ženske, štero eške gnesnadén držijo. Zvekšoga se pomerijo ženske pri slalomi pa veleslalomi. Parkrat se je pokal (kupa) pelo tö, večkrat so ga držali v Kranjskoj Gori više Ljubljane, gnauk pa v bosanskom Sarajevoni tö.
Grajnca Pohorja je na söveri reka Drava, na pravom bregej štere so leta 1863 zozidali železnico med Mariborom pa Celovcom (Klagenfurtom). Te so začnili na nikoj priti lidgé, šteri so po reki s čunami blago pelali. Ovak so na Dravi prvo hidroelektrarno (vízierőmű) zozidali že leta 1918 na Fali, te je bila ta najvekša v cejloj srejdnjoj Evropi. Med drügov bojnov je elektrarno daubo Dravograd tö, štera je najvekšo mauč dobila po bojni, če rejsan so go zbombardérali. Gnes geste v Sloveniji na Dravi devet takši fabrik za elektriko.
Na pauti med temi elektrarnami se skriva ves Vuzenica, štera je gratala erična po tem, ka so tam od leta 1838 kisnejši blaženi püšpek Anton Martin Slomšek dühovnik bili. Dosegnili so, ka so farno cerkev v red vzeli, eške vekšo delo pa je, ka so tam napisali svoje knige »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Tau je kak edna mala enciklopedija dobroga ponašanja za mlajše, té knige pa so si za peldo vzeli porabski dühovnik Jožef Košič tö, za svojo delo »Zobrisani Sloven i Slovenka med Mürov in Rabov«. Vu Vuzenici gnes čuva spomin Slomška mala sobica.
Na drügom, južnom tali Pohorja so bregauvge nej tak strmi pa viski, zatok tam sadje pauvajo pa vino redijo. V etoj krajini je dom dobri štajerski vin, na priliko rizlinga pa »ritoznojčana« s hejcnim imenom. Če smo lačni gratali, leko zejmo edno »pohorsko omleto« ali eden »pohorski lonec« pa se malo zdenemo pred naslednjov krajinov naše duge, duge pauti.
-dm-



Na pohorskom barji dosta mali jezer geste

Tak so redili vaugeldje na Pohorji


Pohorje je paradiž za zimske športnike

OD
SLOVENIJE…

Zgodba o bojni

Pomalek de tü den, šteroga smo v prejšnjom režimi svetili kak konec druge svetovne bojne (4. apriliš). Ema Sukič je v starom kalendari najšla zgodbo iz ene male vasnice v brgej Pilis, stero je pripovejdo župnik vesi, go je dolobrnaula v našo domanjo rejč. S tau zgodbo se spominamo na vse grozote, štere so se godile v časi bojne.

Konferenca o Zahodnem Balkanu
Na konferenci o Zahodnem Balkanu, ki sta jo na Brdu gostili Slovenija in Hrvaška, so premieri petih držav iz regije - brez predstavnika Srbije - začeli neformalno obliko sodelovanja, t. i. proces Brdo. Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta v izjavah poudarila tudi pomen zaupanja med voditelji v regiji. Potem ko se je od treh napovedanih predstavnikov EU srečanja udeležil le evropski komisar za širitev Štefan Füle, pa še ta je po dobre pol ure zapustil plenarno zasedanje, je Pahor ocenil, da EU podcenjuje priložnosti, ki jih ta prostor daje, zato namerava kolege v povezavi opozoriti, da je Zahodni Balkan »v prelomnem trenutku, ko ima ogromno problemov, a tudi priložnosti«. Srečanja na Brdu so se ob gostiteljema udeležili predsedniki vlad BiH, Makedonije, Albanije, Črne gore in Kosova. Srbski predsednik Boris Tadić je udeležbo dan pred konferenco odpovedal, ker je bilo vabljeno tudi Kosovo. Zaradi odsotnosti Tadića pa ni bilo predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya in zunanjega ministra predsedujoče Svetu EU Španije, Miguela Angela Moratinosa. Udeleženci so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so potrdili odločenost, da se bodo v okviru procesa Brdo redno sestajali, se medsebojno podpirali in izmenjavali izkušnje, pridobljene med procesi vključevanja v EU.
Türk obiskal Veliko Britanijo
Predsednik republike Danilo Türk se je mudil na dvodnevnem delov-nem obisku v Veliki Britaniji, v okviri katerega ga je sprejela tudi britanska kraljica Elizabeta II. Obisk je bil tudi priložnost za poglobitev kulturnih in znanstvenih vezi med državama, saj je Türk obiskal prestižno The Royal Society in predal faksimilirani natis zbirke Iconotheca Valvasoriana. Gre za zbirko 7752 grafičnih listov, ki jih je zbral Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). Obsega grafike, risbe in akvarele različnih formatov, ki jih je Valvasor med letoma 1659 in 1672 kupil na potovanjih po Evropi. 

Decembra 1994, gda je rusuška vojska notravzela Budimpešto, so nemška soldačija pa vogrski njilaške mašerali vö iz varaša. Steli so zbežati, dapa Rusi so je notrazagradili pri krajaj Esztergom pa Pomáz. Dosta nemški sodakov se je prejkdalo pa gratali so vlovlenci, kauli dvejgezero ji je pa v brgé vujšlo. Tau zgodbo je pripovejdo župnik iz vesi Pilisalja, stera je večkrat prišla v roké soldačije, gnauk ene, drgauč druge.
26. pa 27. decembra je ves Pilisalja v rusuške roké prišla. Tisti vogrski pa nemški prejdnji pa sodacke, steri so se nej prejkdali, so v brgé se skrili kauli vesi. Rusuški oficirge so se notraskvarterali na faro. Front se je stavo, v vesi je bilau štiri gezero rusuški sodakov. Do 6. januara je mér bijo, nej bilau strelbe. Dapa kradnili pa robili (ropali) so, eštje prejdnji tö. Župnika so tö trifart vöporobili, rusuški prejdjen ga je sto dvakrat dolastrliti. Dapa te par dni je cerkev eštje nej zbantüvana bila. 
6. januara so Nemci nazajvzeli ves od Rusov. Krepka strelba je bila, tak ka se je vse zemla trausila. Rusuški fligarge so osemkrat lüčali bombe na malo ves. Tau je sreča bila, ka so bombe po mezevaj eksploderale. Tisti cajt je od domačoga lüstva nišče nej smrt strpo. Župnika so 10. januara pá vöporobili v tistom cajti, gda je on z očo pa bratom splazérane rusuške sodake opravlo.
Od 11. do 14. januara je tri dni krvavo bitje šlau po ulicaj vesi, ves je pa v roké Rusov prišla. Nemška vojska je pa tanazaj v bregé mašejrala, tam so se držali do 22. marciuša. Gda so Rusi 14. januara prauto Nemcom šli, je civilno lüstvo vse moglo znak njati pa iz vesi maširati. Takša velka strelba je bila, ka je vsikši samo svoj žitek brano. 24. marciuša so Rusi sčistili bregé od Nemcov pa njilašov. Tisti čas, ka je civilno lüstvo nej v vesi bilau, so sodactje ves cejlak vöporobili. Onečastili (meggyaláz) so cerkev, v sakaštiji (zakristija) so štalo naredli, ranč tak v dvej iži na farofi.
Kakši kvar je cerkev 
strpala?
Od 17. decembra 1944 do 11. januara je cerkev nej mejla kvara. Tista rusuška soldačija, stera je te v vesi bila, je nika nej zbantüvala, vse je tak šlau kak v méri. Med Rusi je več ojdlo k meši tö. Dapa od 11. januara so žalostni pa strašni časi prišli. Ena rusuška prejdnja je na silo vkrajvzela cerkvene klüče od župnika. S sodakami so šli v tören pa so tam mesto napravili za dvej brzostrelki (géppuska). Nemci so tistoga ipa zvüna vesi pod gracami bili. Cejlo nauč so se strejlali, zazranka v sedmoj vöri so Nemci nazaj vzeli ves. V 11-oj vöri so Rusi pa prauto Nemcom šli, bitka je trpala tri dni, v tom časi je na cerkvi največ kvara gratalo. Tören se je s križom vred porüšo, srejdnji zvaun je tö dolaspadno. Cerkvene stené so se zatok nej porüšile, ka so preveč kuste bile, samo so golaubiške pa akne vse malter dolazbile, okne so se vse vöpotrle. 14. januara so se Rusi notra v cerkev skvartérali. Dva tjedna so se v cerkvi držali, tabernakulum so goravtrgnili, oltarsko svetstvo pa božo tejlo so po paudi tazlüčali. V cerkev so matrace privlejkli pa tam onečastili ženske pa dekle, stere so dobili. Oltare so za stole nücali, orgole so nanikoj djali, mešni gvant so na tenke robé zrezali pa so si štrike spleli, s tistimi so si sodački gvant kinčali. Oltarske prčece so raztrgali pa z njimi vezali splazerane sodake. Strašno je bilau videti, ka so iz cerkvi napravili, kak leko bojna iz lidi nejmo živino napravi.
O lidaj 
V vesi je med boji mrlau 9 lidi, 31 ji je pa splazerani bilau, med tejmi 11 lidi graubo. Med njimi je bijo oča od župnika tö. Gda so Rusi dokonca prejkvzeli ves, so lüstvo pomalek domau piščavali, samo župnika nej. Dapa on je zatok poskrivoma nazaj ojdo, sveto mešo je slüžo v ednom rami. Tri mejsece je držalo trplenje. Ves je potistim, ka so Rusi odišli, eštje tö dosta lidi zgibila. Akne (mine), ka so je dolasklali, so nej gorapobrali, tau je moglo lüstvo iz vesi. Akne so 13 lidi bujle 87 ji je pa kaudiš gratalo.
O župniki
Župnika je gospodni Baug s svojo prečüdno maučjov zdržo pri žitki. Sedemfart je gledo smrti v oči. Sedemfart so ga gnali, ka ga zapravijo. Dvakrat so ga samo postrašili, dapa on je te tö zagvüšno vzejo, ka ga dolastrlijo. Ta vö so ga pelali v ogradec, postavili pred pükšo, cilali nanga. Dapa nej so strejlali, pistili so ga nazaj na farov. Od drugim so ga pa pelali v ogradec pa zar za njim strejlali z brzostrelko, ka so golaubiške na dva kraja li tak füčkali. Gnauk so ga z drautom k ednoj drejvej zvezali, za šest mejsecoj se je eštje itak poznalo, gde se je draut v roké vrezo. Gnauk so granatli nanga ličili, on se je pa dola na zemlo vdaro, granatli je par mejterov od njega eksplodéro, njega nej splezéro, samo reverendo ma je raztrgo. Oslejdnjin so ga 10. januara 1945. leta steli v prsi streliti. Gda je pükša vdarila, se je v tistom momenti na pravi kraj obrno, tak je golau-biš velko gombo na rejklina zavado pa go na dva tala vtrgno. Od velkoga straja se je na zmrznjeni zemli posklizno pa na tla spadno. Ležo je pa se nej djeno. Sodak, steri ma je sto žitek vzeti, je mislo, ka je mrtev pa se več nej brigo zanga. Gda je odišo, je on pa tanazaj išo na farov.
Ps. Kak v kakšnoj pripovejsti, sedemkrat je smrti vujšo, ausmič ga je najšla. Dapa tau je bilau že v tistom časi, gda so komuništarge preganjali dühovnike, mrau je v njinoj vauzi.

WWW.SLOVENCI.HU


… DO
MADŽARSKE

Milan Vincetič


Kokautove remenke*1

Na volitve šest strank 
Rok za postavitev državnih in območnih list za parlamentarne volitve je potekel 23. marca. Predpogoj za kandidiranje na volitvah je, da kandidat zbere 750 t. i. obrazcev s priporočilom volivcev. Na podlagi le-teh bo na parlamentarnih volitvah 11. aprila imelo državno listo 6 strank. Vseh 19 območnih list in listo v glavnem mestu je uspelo postaviti le trem strankam, kakor tudi individualnim kandidatom v vseh volilnih okrajih, teh je na Madžarskem 176. To so Fidesz (Stranka mladih demokratov), socialisti in izvenparlamentarna desničarska stranka Jobbik. Madžarski demokratski forum, ki na tokratnih volitvah nastopa v zavezništvu z liberalno stranko, bo imel po vsej verjetnosti le 17 območnih list, kajti v treh županijah jim ni uspelo najti dveh, za postavitev liste potrebnih individualnih kandidatov, med temi je tudi Železna županija. Nova stranka LMP, (Lehet Más a Politika/Politika je lahko tudi drugačna), je sicer postavila vseh dvajset območnih list, nima pa individualnih kandidatov v vseh posamičnih volilnih okrajih. Šesta stranka, ki je popolnoma nova in nosi ime Civilno gibanje, je postavila območno listo v sedmih županijah, ima pa le 24 individualnih kandidatov.
Politični barometer
Po najnovejših raziskavah agencije Sonda Ipsos je najbolj popularen politik na Madžarskem še zmeraj predsednik države László Sólyom. Med kandidati za bodočega premiera vodi Viktor Orbán, ki je na drugem mestu lestvice, sledi mu  kandidat socialistov Attila Mesterházy, ki je na sedmem mestu lestvice. V tem tekmovanju je na tretjem mestu kandidat desničarske stranke Jobbik Gábor Vona (zaseda 10. mesto barometra), na četrtem pa kandidat Demokratskega foruma Lajos Bokros (15. mesto barometra). Za vse politike je značilno, da so najbolj priljubljeni med člani ali pristaši lastne stranke, zanimivo pa je, da med nestrankarskimi anketiranci tako z Viktorjem Orbánom kot tudi z Attilo Mesterházyjem simpatizira 14 odstotkov vprašanih. 

Sigdar je prišo, kak če bi stano od mrtvih. Nišče ne vej, gé se je cejli čas moto, ranč toga nej, kak je sploj osto tak dugo živi, ar so ga nazad-nje vidli ob lanskom fašenki. Tüdi te je noso svoj kratki kaput, šteri je bijo cejli šmejrasti, srakico pa je meo skoron do poupka odkapčano.
»Pejpi, Pejpi,« so ga dražili, gda je zavino na fašenski bal, »pa ti maš cejlo leto isto masko, tebi se sploj nej trbej maskejrati!«
»Nej tlbej,« je pokazo svoje gnile zobé.
»Gé pa maš ženo?« se je oglasila ženska, napravlena v staroga moškoga.
Samo je potegno pleča pa si obriso skuzé.
Ar Pejpi je bijo fejst naraji. Samo če si ma pokazo krivi prst, so se ma zaskuzile oči. Zatou pa je, če je koga doubo na piko, grato kak pes na lanci: nej ma je dao méra, dokec ga neje počako s svojim soklatim botom, šteri neje nigdar bijo smileni.
Najbole pa smo se ga bojali deca. Gda smo šli iz šoule skouzi loug, se je samo postavo pred nas, zdigno bot pa začno skakati, kak če bi emo ogen v riti. Mi pa - kak je šteri mogo - smo se poskrili v grmovdje pa se ma začnili grdou counati.
»Pejpi, Pejpi,
tak si lejpi,
kak poloužek
v retaš strejti.«
Znali smo, ka nam nika ne more, pa tüdi tou, ka si nas je gvüšno zapoumno. Kak si je tüdi zapoumno vsakšo gnejzdo, gé so nesle kokouši. Ar koukoši je emo najrajši. 
»Či gli so naopačne, pa ranč od daleč nej takšne kak angeli, mi nesejo djajca, štere so več vrejdne kak sakšo mesou …«
Vsi so znali, ka djajca pigé kak vodou. Ar se vina neje tekno od tistoga mau, gda so ga kak maloga krmili z makom, namočenim v palinko, ka bi leko cejli den spao. Od tistoga časa, tak je gučo, neje znao povedati r-ja, v glavej pa ma je gratala takšna črna lüknja, za štero je ešče najbole kmična nouč premala. 
»Djajca so doble za glas,« je ponavlo, gda pa je bijo fejst veseli, je rade voule začno popejvati svojo edino nouto, na štero se je sigdar spoumno okouli Velke nouči:
»Ges san pisani kokout,
ti pa dlouvna djalica,
štela de mi vsakšo pout
lemenke nesla cejlo nouč.«
Te ga je bilou več kak preveč. Sigdar ga je bilou videti, celou psouvge so se ga že navadili. Celou kokouši, za šterimi je lazo, ka bi jim vkradno ešče toplo djajce, so se ga nej bojale. 
»Zatou, ka ma že kokošečo sago,« so se čemerile vertinje.
»Kokoutovo, kokoutovo,« so bili čedni moški.
»Vi pa mate piščečo,« se nejso dale ženske, štere so v krbülaj prekladale stare djajce.
»Če pa so poloužki,« so pridjali moški.
»Kak vaše, kak vaše,« so sikale, ar do mogle pouleg remenk še pečti povitice.
Pejpi pa nikaj: tüj pa tam je samo polükno skouz okno, pa tüdi pokloncko po glažojni, gda pa je vertinja od čemerov zdignila pesnico, pa ga je že sfalilo.
Na Velki četrtek se je prikazo s svojo djarico. Rejsan je neje bilou več kak za ciganjsko pipo, pa itak je bila bole batrivna kak on. Tüdi ona je bila cejlo večnost v istom gvanti: v zvoščenom štrikaši, s štrumfami, štere so bilé bole lüknjaste kak rešeto, vacalejk pa je mejla zvezanoga okouli gunta. Ar je mejla takšne lasé kak konjske grive. Zatou pa ji je Pejpi stalno ségo v nje, ar on zna bole počesati kak vöter.
Mi mlajši pa kak mlajši. Skakali smo okouli njega kak bujé, on pa se je postavlo kak gizdavi varašanec. Ar je tüdi njegva Djula z varaša, do šteroga leko prideš samo s šiftom.
V rokaj je držo svoj kalapoš, pun djajc, ona pa je stiskavala pod pazdijo vodene farbice, kakšne smo meli v šouli. Držala se je kak zlata goska, on pa je kraj njé stapo kak najvekši postrüjžnjek. Mi pa en glas:
»Pejpi pa Djula, 
tou je pravi par,
gda se sküja župa,
šla ta pred oltar…«
Prijela ga je pod pazdijo, njemi pa se je smejalo do vüj.
»Pred oltar, Pejpi?« ga je stavo gostilničar.
»Pred oltar, pred oltar,« je kumala Djula.
»S kin ta pa plačala Gospouda?« si neje dao mejra.
»Z remenkami, kokoutovimi,« je Djula pokazala na šolarske farbice pa popelala Pejpija na stolico za gostilno, gé je bilou sunce najbole močno, ar se morejo farbe prlej posišiti, kak se začne svejti post.
Rejsan: gda je začno Gospoud žegnavati, so lidgé stoupili naraznok, kak če ideta krau pa kralica. Pa tüdi sta bila: on je bijo počesan kak v filmskom žurnali, celou metüleka si je privezo, ona pa si je splela lasé v dvej kiti. Nišče ne vej, gé sta se tak opicanila, gda pa je Pejpi podržo pred Gospouda svoj kalapaš, Djula pa vzela z njega svoj valacejk, je vsem zastanola sapa. Ar kalapoš je bio do vreja pun tak cifrastih remenk (pofarbani djajc), ka se je ešče Gospoudi zadrgnola rejč.
Stala sta kak mladoženca: Pejpi je celou küšno svojo djarico pa ji cejli v skuzaj šepno »ja«, ona pa ga je prijela za rokou. Nišče ne vej, če je najprle blagoslovo njuvajne remenke ali njiva dva, zna se samo, ka so bilé v kalapoši za istino samo kokoutove remenke, štere sta na konci raztalala kak najbole svejta rejšnja tejla. 


*1 remenke = pofarbana djajca

ALELUJA! ALELUJA!

Sprtolejt

Pismo iz Sobote

Aleluja! Vzklik veselja, radosti, Jezus je premagal smrt, vstal od mrtvih in odrešil svet. Praznik vstajenja v Sloveniji imenujemo velika noč, večina evropskih narodov uporablja drugo poimenovanje tega praznika (nemško – Oster, angleško - Easter, hrvaško – Uskrs). Velika noč je premakljiv praznik, star toliko kot krščanstvo. Praznovanje velike noči se določa po luninem koledarju, vedno je prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni oziroma je to zaključek štiridesetdnevnega posta, ki se je začel s pepelnično sredo (dan po pustu).
 Praznovanje velike noči se prične z velikim četrtkom, dnevom Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko se po večerji prične Jezusovo trpljenje. Sledi veliki petek, dan, ko je Jezus trpel križev pot in umrl na križu. Ta dan je strogi post, na ta dan se ni jedlo ničesar ali pa samo lahko hrano, ki ni vsebovala mesa. Gospodinje običajno kuhajo jajca, katera potem skupaj z otroki barvajo z različnimi barvili, nekateri skuhajo prekajeno meso, ki se bo naslednji dan odneslo k blagoslovu. Juha, ki je nastala pri kuhanju mesa, se ni zavrgla, ampak se je uporabila naslednji dan za prehrano, vanjo so se zakuhale na roko narejene jajčne testenine (nudliči). Velikokrat je bilo ljudem zaradi preobilice zaužite juhe, kjer so kuhali prekajeno meso, in dolgotrajnega posta slabo in so potem v resnici trpeli kot Jezus.
Velika sobota, dan, ko Jezusa položijo v grob. Po stari navadi na ta dan že navsezgodaj po župnijah blagoslovijo ogenj. S tem blagoslovljenim ognjem verniki prižigajo lesne gobe in jih odnašajo po domovih, kjer blagoslovijo hišo, gospodarska poslopja in njive. V tem času gospodinje pripravijo vse potrebno za praznovanje. Kuhajo in pečejo različne dobrote, značilne za praznovanje velike noči. Gospodinje potem te jedi dajo v pletene košare, jih svečano okrasijo in odnesejo v cerkev, kjer jih blagoslovijo. V košarah se med drugim nahajajo pisanke ali pirhi, ki so največja značilnost velike noči. Imajo različen pomen, predstavljajo Jezusov grob in Jezusa. Piščanček kljuva lupino in pride brez tuje pomoči iz nje, tako je tudi Jezus prišel iz zaprtega groba. Pobarvani pirhi v rdeče pomenijo Jezusovo kri, v belo pa Jezusove solze. Prekajena šunka naj bi predstavljala Jezusovo trpeče telo, ki je bilo darovano za odrešenje človeka. Običajni velikonočni kolač je okrogel in v sredini votel, predstavlja trnovo krono. Sledi hren, ki predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. V košare gospodinje dajo še običajno vino, sol in še kakšno presenečenje.
Na veliko nedeljo, ko je ponoči Jezus vstal od mrtvih, je že zgodaj zjutraj maša in po končani maši se ljudje razkropijo na svoje domove, kjer praznujejo ob bogato obloženih mizah vstajenje. Velika noč je tako velik praznik, da se ta dan ne obiskujemo, smo ves čas v krogu družine. Obiskujemo se na velikonočni ponedeljek, ko je dan za sprostitev. Včasih je veljal običaj, da je vsak, ki si je želel veliko zdravja in lepo življenje, moral pojesti blagoslovljene jedi pri sedmih hišah.
Aleluja je med drugim tudi malo znana slovenska velikonočna jed, spominja na revščino, ki je v preteklosti pestila območje Slovenije in je narejena iz posušenih repnih olupkov. Recept zanjo je naslednji:
40 dag posušenih olupkov repe
7 dl vode
4 žlice ocvirkove masti
8 žlic moke
Olupke operemo in jih tri dni namakamo v vodi, zatem jih skuhamo. Kuhane odcedimo, narežemo na koščke in jih damo v odcejeno vodo. Moko razmešamo v hladni vodi in vlijemo v vročo juho. Premešamo in kuhamo, juha mora biti gosta (kot polenta). V sredino naredimo luknjo in vanjo vlijemo ocvirkovo mast.
Seveda tega ne boste ob obilici vseh dobrot pripravljali, je pa prikaz, kako so v starih časih živeli skromno, a vseeno imeli vero vase in v življenje.
Janez Urbas

Ja, lüblene moje, dragi moji, znauva je z nami pa med nami sprtolejt. Dugo smo jo čakali pa je tak vövidlo, ka tau leto sploj ne pride. Že smo se skur nazaj v kuste kapute nut zamotavali, depa dun je prišla. Na, vej pa vsikšo leto pride. Pa vsikšo leto je malo ovakša. Eno leto je nej gnaka. Kakša de ta, eške ne moremo povedati. Že pa se leko vidi, kakši so tej njeni prvi dnevi. 
V mojoj slüžbi so skur vsi na tau sprtolejt gratali nikšni ovakši. Brodo sam si, ka vragon je naganja es pa ta? Samo so si nika pisali, vöračunali, z nekšnimi papejrami kauli lejtali. Pa sam si tadale brodo, ka je kaj takšoga vöprišlo, kak trbej po nauvom grede vred gemati, kak trbej po nauvom sejati, saditi pa vse takše. Tau pa zatoga volo, ka geste v mojoj slüžbi eno par, ka trno radi po gredaj rubajo. Ranč tak kak moja tašča Regina, trno čedna ženska. Ja, na sprtolejt se začne takšo delo, ka nej? Depa nej bilau takše, ka sam si brodo. Nej! Loto ji je mantrau! Ja, loto! Ranč v prvi dnevaj, gda se je narodila sprtolejt, je bilau na lotoni čüda dosta pejnez. Pa so vsi po redej vöpisali numere, vöračunali pa štundejari, kak naj te velke pejneze zadobijo. Na, pa je niške iz moje slüžbe nej nika zavado. Tak, ka so po tejm začnoli rejsan na velki o gredaj broditi, ka vse nut posadijo. 
Pri mojij kartaškij pajdašaj v krčmej se sprtolejt vsikšo leto ovak pokaže. Tau pa zavolo lejt pa zavolo mladi žensk. Kak malo bole toplo grata, se več tak ne oblačimo kak v zimi, ka nej? Na, pa po tejm se ženske začnejo bole v tenke cote oblačiti. Kak aj povejm, vse več svoje kauže pokažejo, pa vse več njivi naug se tö vidi. Pa zatoga volo naše kartanje vsikšo sprtolejt duže trpi. Na, škem prajti, vsikšo sprtolejt vse menje rund vözakartamo. Če pa vö na okno za ženskami gledamo! Pa vse več lejt se nam na pleča gor sede, vse več gledamo za ženskami, ka kaužo pa nogé kažejo. Tak je za nas vsikša sprtolejt rejsan bole ovakša. Eške dobro je gé tou, ka eške kaj vidimo. 
V politiki je sprtolejt najbole kvarna gé. Vsi tisti, ka se s politiko spravlajo, že tak ali ovak nejso najbole čisti v glavej. Vsakši šké biti bole čeden od drugoga. Takše modrije vöspravlajo, kak če bi kakši mlajši bili. Na, na sprtolejt pa je pamet vcejlak tanja! Na tou sprtolejt pa eške bole, kak gdakoli! Edni so se med seuv tak začnoli radi meti, ka samo čakamo, ka se vsi med seuv oženijo. Vsevprejk moški z moškami, ženske z ženskami pa trgé moški s štirimi ženskami pa dvanajst žensek z ednim moškim, pa tresti moški z edno žensko …
Na drugom kraji pa se edni več ranč ne morejo videti med seuv. Tak so gé, ka samo leko čakamo, kak bojna vövdari! 
Pri mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, pa je vsikša sprtolejt gnaka. Una je vsikšo sprtolejt gnako čedna. Tou znamenüje, ka je na sprtolejt najbole čedna, bole kak v zimi, bole kak vleti pa eške bole kak na jesen. Sprtolejt je njeni čas. Začno se je čas za delo v gredaj, kouli rama, v rami pa eške nindri indri tö. Una je zdaj gé nekše fele general. Komando je prejk vzela, mi pa lejčemo kouli kak kakši zarejzani kokouti. Depa od toga dela je una najbole trüdna. Kak bi pa nej bila, vej pa komandejranje človeka trno zmantra. Una je leko takša zmantrana, samo mi ne smejmo biti. Če se takšo zgodi, smo za njou najvekši manjacke, ka ji geste na toum svejti. Eške dobro, ka leko včasi dem kartat. Po tejm meni sprtolejt trno lejpa grata. 
Miki



OTROŠKI

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

KOTIČEK

GIZDAVOST

Pravijo, ka je gizdavost nej lejpa šega. Pravijo tau tö, ka gizdavi človek na konci vcejlak sam ostane. Pravijo pa eške tau, kak sto je gé gizdavi, nikoga drugoga ne vidi, samo sebé. Na, naš Albert je sploj nej gizdavi. Nej je od njega guč! Ta gizdavost dé vküper z njegvo velko lübeznijo. Ja, najbole za istino! Albert velki straj ma, ka bi tista, v stero je zalübeni, leko gizdava bila. Tau pa zatoga volo, ka je un že trno dosta gizdavi pisauv spozno.
Prvi gizdavi pes je biu eden trno velki pes. Pa je biu zatoga volo gizdavi, ka je biu najvejkši daleč kaulivrat. Tak se je noso, kak bi cejli svejt nejgvi biu. Tadale je edno küsico vido gnauk svejta. Jaj, kak je eške tista gizdava bila! Njena vertinja jo je vsikši mejsec k pisečomi frizejri pelala. Pa eške rdeči mašlin je mejla na glavej. Tak se je nosila kak spotrejta drženca. 
»Ka me gledaš!? Na, samo me gledaj, ka boš vido, kak mora biti réden pes vred vzeti,« njemi je prajla, gda je Albert nej mogo vörvati svojim očam. Nej pa nej mogo vörvati, kak se leko nekak tak visko nosi.
Dosta takši gizdavosti je eške vido. Ednoga takšoga je srečo, gda je svojga Pavla čako pred šaulo. Tisti si je brodo, ka je gé najbole lejpi. Albert ga je gledo pa je nej nika ovakšoga vido na njem. Pes kak vsikši drugi pes, si je brodo. Depa tisti si je nej tak brodo.
»Če bi živo v Hollywoodi, bi me škeli meti v vsikšom filmi,« njemi je tumačo pa eške bole na velki zdigno glavau.
Vse takšo si je brodo naš Albert. Vse takšo ga je mantralo. Ka pa, če je tista tö takša gizdava? Je leko tista, ka jo tak lübim, tö takša? 
»Leko bi bila. Lejpa je, ka sam lepše eške nej vido. V nauvom rami je gé doma. Leko je zatoga volo gizdava. Sto bi tau vedo?« se je zgučavo sam s seuv. »Leko pa je gizdava samo zatoga volo, ka je gizdava gé po svojoj naturi. Jaj, jaj, jaj, če je takša gé, go več nemo emo rad,« si je tadale vküper trau glavau.
Depa Albert je dun nej kakši zabiti pes. Nej, un je gé takši bole čeden pes. Pa si je sam sebi povedo: »Ti, Albert, ti!? Vej pa tau nigdar ne zvejš, če ne vidiš pa ne čüješ!«
Kak si je tau sam sebi povedo, je samo eške čako na svojga Pavla. Pa je prišo domau pa je prišo čas, ka ta šla malo kauli po vesi. 
»Na, Albert, kama va šla gnes?« ga je pito Pavel, Albert pa ga je že vlejko ta, kama ga je vlejklo njegvo srce.
Nigdar sta nej tak brž šla kauli po vesi. Tak nagnauk sta bila pri tistom nauvom rami. Una, una pa je tö tam bila. Sedela je na pragi pa gledala ftiče. Kak spejvajo na oreji. Albert go je gledo, go je gledo, Pavel pa njega. Kak ga nej bi gledo, če pa nagnauk nikše sile več nej emo. Pa je Pavel tö čeden pojep gé. Brž je gor prišo, zakoj več nikše sile nemata. Albert je eške tadale biu tiüma, nagnauk pa je samo zlajo. Una se je obrnaula pa ga poglednola v oči. Gledala ga je, Albert je gledo njau. Gledala sta se dugo časa pa je nagnauk ona tö zlajala. Alberti je srce skur vöskaučilo od njenoga lejpoga lajanja. Na, bar un je tau tak čüo. Pa je un eške gnauk zlajo pa una nazaj. Po tejm je stanola pa prišla do grajke. Tam sta se gledala, se prdišala, pa es pa ta je steri tak naraji cvilo. Kak je vövidlo, sta oba srečniva, ka sta se spznala. Albert pa eške bole, ka je una nikak nej gizdava. Eške bole se je zalübo.
»Alina! Tak včasin es poj! Njaj toga prtepenoga pisa na méri! Vsikšoga pisa pa ti dun nej trbej pošnofati, ka mimo de. Takši so nej za tebé. Domau!« je zapovedala njena vertinja.
Alina je pokloncnola svojo lejpo glavau pa odišla nut v ram. Albert je z žalostnimi očami gledo za njau. Pa je tau tö vedo, ka se je gnes navčo. Navčo se je, ka je človek bole gizdava stvar, kak pa je tau leko pes. Njegva žalost pa je dun nej bila najbole velka. Nej, nej! Gor je prišo, ka se un njoj tö vidi. Tau človekovo gizdavost pa un že nikak na nikoj deje.
Miki Roš

Monoštrska gimnazija je dobila lep knjižni dar

S posredovanjem generalnega konzulata v Monoštru je letos Mohorjeva družba iz Celovca podarila dijakom monoštrske gimnazije več sto knjig. Knjige sta 19. marca 2010 ob navzočnosti predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mira Petka, sekretarke Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Brede Mulec ter generalnega konzula mag. Draga Šiftarja izročila predsednik nadzornega odbora Mohorjeve družbe dr. Karel Smolle in vodja Mohorjeve založbe Franc Kelih. Darilo so prevzeli ravnatelj, Tibor Pénzes, učiteljica slovenščine Irena Fasching in nekaj dijakov.
Tudi njih je, enako kot nas, veselilo, da so svoje rojake v Porabju lahko razveselili z bogatim slovenskim knjižnim darilom.
Mohorjeva družba v Celovcu na ta način še v današnjem času uresničuje zamisel ustanovitelja škofa A. M. Slomška, ki je kot prvi načrtno skrbel za širjenje slovenskih knjig med vse Slovence, tudi med tiste, ki jim knjige iz kateregakoli vzroka niso bile dostopne.
Kot dijakinja monoštrske gimnazije bi se v imenu vseh dijakov rada zahvalila za lepo darilo Mohorjevi družbi iz Celovca in tudi generalnemu konzulu Dragu Šiftarju za to, da je predlagal tudi našo gimnazijo. Upamo, da nam bodo knjige veliko pomagale pri učenju jezika.
Martina 
Zakoč


MLAŠEČI

KAUT

Jaužefovo senje na 
Cankovi


PETEK, 02.04.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 V BEG, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA: MATIJA MATAJA, OTR. SER., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: MOJSTROVINE IZ PAPIRJA, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 GLEDAMO NAPREJ, 17.50 DUHOVNI UTRIP. 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 MOJCA IN NJENA DEDIŠČINA, TV NAN., 20.30  NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: ODKRIVANJE LAŽI, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.04.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
PETEK, 02.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 10.05 TV PRODAJA, 10.35 GLASNIK, 11.00 EVROPSKI MAGAZIN, 11.30 ČRNO BELI ČASI, 11.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.04.1992, 12.20 (NE)POMEMBNE STVARI: GRAVITACIJA, 13.15 MULČKI, OTR. SER., 13.45 UMETNOST IGRE, 14.45 CIRCOM REGIONAL, 15.15 FRANCO GIRALDI, DOK. ODD., 15.45 ŠKOFJELOŠKI PASIJON, 18.00 EVANGELIČANSKO VELIKONOČNO BOGOSLUŽJE, 19.00 ČASTITLJIVE PRIČE, DOK. ODD., 19.20 VELIKONOČNE PESMI Z BIG BEN HIT QUARTETOM, 20.00 40. TEDEN SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA, 21.00 J.S. BACH: AIR, TV BALET, 21.10 KRIŽEV POT, 22.40 SVETO PISMO – GENEZA, IT.-NEMŠ. FILM, 0.10 DEVETDNEVNICA, KAN. FILM, 1.50 JASNOVIDKA, AM. NAD., 2.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 03.04.2010, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: MOJSTROVINE IZ PAPIRJA, 7.15 MIHEC IN MAJA: FOLTI FOLTAČ, OTR. SER.; ZAJČEK BINE: LUTKOVNA PREDSTAVA, RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO DVE DVAKRAT V KOČEVJU, OTR. NAD., 9.10 ANNE: PRVIČ NA DOMAČIJI PRI ZELENIH POLKNIH, KAN. FILM, 10.35 POLNOČNI KLUB: ODKRIVANJE LAŽI, 11.50 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 SVETO PISMO – GENEZA, IT.-NEMŠ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, 19.40 ŠPORT, 19.55 MISIJON, ANG. FILM, 22.20 BENEDIKT XVI. - ZALJUBLJEN V RESNICO, DOK. ODD., 23.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.55 VROČI BRONX, AM. NAD., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.04.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL
SOBOTA, 03.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.05 TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.04.1992, 9.15 TARČA, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 11.20 CIRCOM REGIONAL, 11.50 FRANCO GIRALDI, DOK. ODD., 12.20 MARIACELJSKI KOLAČ, DOK. ODD., 13.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: MANCHESTER UNITED - CHELSEA, 16.00 TEK DOMOV, SINGAPURSKI FILM, 17.55 CIUDAD REAL: ROKOMET, OSMINA FINALA LIGE PRVAKOV: CIUDAD REAL - GORENJE, 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: MARIBOR - RUDAR, 22.15 BLEŠČICA, 22.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.10 SOBOTNO POPOLDNE, 1.20 TRANZISTOR, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 04.04.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.25 MULČKI, OTR. SER., 10.00 KATOLIŠKO VELIKONOČNO BOGOSLUŽJE, 11.10 OZARE, 11.15 OBZORJA DUHA, 11.55 URBI ET ORBI, PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.35 ZA SRCEM S SLOVENSKIM OKTETOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU: DUŠAN JAKOMIN, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 KO ČLOVEK PADE V GOZDU, AM. FILM, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.04.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI
NEDELJA, 04.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.10 TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 TV DNEVNIK 04.04.1992, 8.15 GLOBUS, 8.50 KLOPSTOCKOV JUTRANJI SPEV ZA PRAZNIK STVARJENJA, 9.15 LISJAKOV POBEG, AVSTRAL. FILM, 10.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.55 IZVIR(N)I, 11.25 LJUDJE IN ZEMLJA, 12.15 RUŠEVEC, DOK. ODD., 12.50 BENEDIKT XVI. - ZALJUBLJEN V RESNICO, DOK. ODD., 13.45 PLAŠČ, AM. FILM, 15.55 ZVOKI DVANAJSTIH STRUN, 16.15 PLANET ŠPORT, 16.40 MOTOKROS, DIRKA ZA DRŽ. PRVENSTVO, 16.55 ROKOMET (Ž), SLOVENIJA - ITALIJA, 18.30 V DOBRI DRUŽBI, 19.30 PESEM ZVONOV, DOK. FELJTON, 20.00 MED NEBOM IN ZEMLJO, FR. DOK. SER., 20.55 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 21.45 DOBRODELNI KONCERT ZA INVALIDE 23.00 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 0.00 KO SE RODIŠ, SE NE MOREŠ VEČ SKRITI, IT. FILM, 2.00 INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 05.04.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 OTR. ODD., 9.50 VLOMILCI DELAJO POLETI, 11.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 BUDIZEM NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 13.55 VELIKONOČNE PESMI, 14.20 BARVE LJUBEZNI, DOK. ODD., 15.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS. NAN., 15.50 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.00 BINE, 16.20 RIBIČ PEPE, OTR. NAD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 MILAN, RIS., 18.40 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PRIDITE NA VOLIŠČA IN SI VZEMITE PRIHODNOST!, DOK. ODD., 21.00 ŠEL SEM ČEZ KALVARIJO, DOK. ODD., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 MATAJURSKI GOSPOD NUNAC, 22.55 UMETNI RAJ, 23.20 GLASBENI VEČER, 1.25 TV DNEVNIK 05.04.1992, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 05.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 6.45 TV PRODAJA, 7.15 SKOZI ČAS, 7.25 40. TEDEN SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA, 8.25 TV DNEVNIK 05.04.1992, 8.50 SLOVENCI V ITALIJI, 9.20 SOBOTNO POPOLDNE, 11.30 JUTRANJI SPEV ZA PRAZNIK STVARJENJA, 11.55 POSEBNA PONUDBA, 12.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 12.30 OSMI DAN, 13.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.40 CARSKI PRAŽENEC, 14.05 PRVI IN DRUGI, 14.30 NOVI DOM, AM. FILM, 16.15 DOBRODELNI KONCERT ZA INVALIDE, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 KATASTROFE, KI SO SPREMENILE SVET, DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 V SENCI MOJSTRA, FR. FILM, 0.25 KATASTROFE, KI SO SPREMENILE SVET, 1.25 INFOKANAL
* * *
TOREK, 06.04.2010, I. SPORED TVS
7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: ZLATOLASKA, 10.30 RISANKA, 10.40 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKO DVE DVAKRAT V KOČEVJU, OTR. NAD., 11.05 BINE, LUTK. NAN., 11.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.55 INTERVJU: DUŠAN JAKOMIN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS. NAN., 16.10 NAGAJANJE, KRATKI FILM, 16.20 MODRA OČALA, 16.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KUŠČARJI, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: VESOLJSKI PROMET, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 PIRANSKA SREDNJEVEŠKA ZGODBA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 MAO: KITAJSKA PRAVLJICA, DOK. SER., 0.10 PRAVA IDEJA!, 0.35 KUŠČARJI, DOK. ODD., 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.04.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL
TOREK, 06.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.15 NA LEPŠE, 9.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.40 NLP, 13.40 BLEŠČICA, 14.10 STUDIO CITY, 15.05 POZDRAV AFRIKI, 15.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.04.1992, 15.55 IZVIR(N)I, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: LOJZE ZLODI, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO: ROCK’N’ROLL, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: VOJNA IN MIR, KOPRODUKCIJSKA NAD., 23.10 HUDDERSFIELD, SRBSKI FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 07.04.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 RISANKA, 10.45 NAGAJANJE, KRATKI FILM, 11.00 MODRA OČALA, KRATKI FILM, 11.05 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 11.30 KUŠČARJI, DOK. ODD., 12.00 PIRANSKA SREDNJEVEŠKA ZGODBA, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PRIDITE NA CVETNO NEDELJO NA VOLIŠČA IN SI VZEMITE PRIHODNOST!, DOK. ODD., 14.20 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN: NA BAZENU, RIS., 15.55 MEDVEDEK: ŽABA V MOJEM GRLU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 KATIN, POLJSKI FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OMIZJE, 0.30 TURBULENCA, 1.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.04.1992, 2.00 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL
SREDA, 07.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 SPET DOMA, 12.00 KNJIGA MENE BRIGA, 12.15 GLASBENI VEČER, 14.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.04.1992, 15.40 ČRNO BELI ČASI, 16.00 MOSTOVI - HIDAK, 16.30 SLOVENCI PO SVETU: POGOVOR Z MINISTROM ZA SLOVENCE PO SVETU DR. BOŠTJANOM ŽEKŠEM, 17.05 KAKO ULOVIŠ ŠEFINJO, NEMŠ. FILM, 18.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.50 NA VRTU, 19.20 Z DAMIJANOM, 19.55 KOŠARKA (M), TEKMA LIGE TELEMACH: HELIOS - PARKLJI, 22.00 ROMSKI VSAKDAN, DOK. FELJTON, 22.30  A.P. ČEHOV: STRIČEK VANJA, TV PRIREDBA PREDSTAVE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ, 0.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009: OTVORITVENI KONCERT MENTORJEV, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 08.04.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ.NAN., 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 MOJCA IN NJENA DEDIŠČINA, DRUŽ. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.05 VELIKI ULOV, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 ZAKAJ DEMOKRACIJA? JAPONSKA, VOLILNA KAMPANJA KANDIDATA ZA KAVASAKI, DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.04.1992, 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL
ČETRTEK, 08.04.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 GLOBUS, 12.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.04.1992, 12.20 MED NEBOM IN ZEMLJO, FR. DOK. SER., 13.15 KATASTROFE, KI SO SPREMENILE SVET, DOK. ODD., 14.10 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEK, 18.05 PRAVA IDEJA!, 18.30 MI ZNAMO: PRŠUT, RUKOLA, OLIVE, SIR, MELONA, 18.55 DR. WHO: VZPON KIBORGOV, ANG. NAN., 20.30 NOGOMET, ČETRTFINALE EVROPSKE LIGE, 23.15 TRANZISTOR, 23.50 NOGOMET, EVROPSKA LIGA – POVZETKI, 0.20 ASSUNTA SPINA, IT. NAD., 2.00 ZABAVNI INFOKANAL

Turistično drüštvo Cankova je letos 14. marciuša že trinajsto leto pripravilo razstavo pa delavnice indašnji meštrij pod imenom Jožefovi dnevi. Na pozvanje predsednice gospé Hilde Vogrinčič smo letos s Porabja pá leko nota pokazali svoje lidi, steri se že več lejt pa furt z velkim veseldjom vzemejo za tau. Micka Ropoš z Gorejnjoga Senika iz kukarčnoga lupinja s trno na žlakoma spletenimi cejkari, Iluš Dončec pa Ana Ropoš iz Števanovec, Marija Čato z Dolejnjoga Senika s papirnatimi raužami, püšli, raužni košarami, Margita Korpič iz Traušča pa Micka Bajzek z Židove z ejglanimi vüzemskimi okraski (díszek), Lujzek Hanžek iz šibdja spletenemi košari so pokazali nota svojo znanje, ka so se navčili, prejkvzeli od svoji starcov. V Cankovi že majo velko poštenjé pa dosta znancov. Vsi se tröjdijo na tejm tü, naj vsakšo leto nika nauvoga tü leko nota pokažejo pa vöpostavijo, ranč tak ji briga vse, ka majo drügi vöpostavleno. Vsejm lidam, steri se brigajo za naše indašnje porabske meštrije, se trno lepau zavalimo za vse trüde, gospéj Hildi za pozvanje pa si želimo, naj dugo leko mamo med seov tašno poštenjé pa lübezen.
Klara Fodor 


VSESKOZI SEM BIL IN OSTAL SLAVIST

Ob 95-letnici rojstva (Dolnji Slaveči, 21. februar 1915) akademika dr. Antona Vratuše je soboška Pokrajinska in študijska knjižnica pripravila slovesnost, združeno s predstavitvijo knjige, posvečene jubilantu, V svet po veliki, beli cesti, katere avtor s soavtorji je Mirko Munda.
Slavnostni govornik, prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je poudaril, da je bil akademik Anton Vratuša vseskozi ustvarjalno zavezan Prekmurju: kot raziskovalec narečij, tudi porabskega, politik, diplomat, znanstvenik... Jubilant, poln načrtov, je povedal, da ne smemo nikoli priznati, da ni izhoda iz težav, iz še tako zapletenih okoliščin je zmeraj nekaj možnosti za rešitev.
Tekst in posnetek: eR