XI. letnik. V Gorici, dno"|-2. folmivarp IflOR. 7. številka r— izhaja vsaki Coti tek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi se ne vranjo. Nefiankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge debele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejem;* uredništvo v Gorici, dvorišče sv liilarija štev 7 JI v list za ■ --fS]'®*: slov ensko' ljudstvo na!fr m "-JZ** j. im vero dom c®L .Vse I i fT T'' Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica š. Hi Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če .,se tiska enkrat 14 vm.,.jly«(Jirat 12 vin., J rikral '10 vin Več-■ ral po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Učitelji poklicani vditelji narofla ?! Polog znanosti in neodvisnosti jo še nekaj česar naše učiteljstvo zdaj nima in zato zdaj ni sposobno za vodstvo. Kdor hoče uspešno voditi ljudstvo, mora pri ljudstvu uživati zaupanje Naše ljudstvo pa, govorilno odkrito, malo zaupa učiteljstvu. Temu je kriva v prvi vrsti metoda sedanjega pouka. Govori danes s kmetom o naši šoli, z glavo ti zmaje, postrani te pogleda, kakor bi hotel nekaj povedati pa se boji, ker ne vč kakšnih mislij si ti. V prejšnih letih so se otroci v treh, štirih letih naučili potrebnih rečij in še nekaj nemščino — zdaj hodijo v Solo 8 let in komaj znajo nekateri čitati in pisati. V glavi njihovi pa mrgoli vse polno temnih žarkov fizike, naravoslovja zgodovine, zemljepisja, slovnice, itd. Ljudstvo malo ve, da učitelj mora to in tako učiti, kar in kakor je prepisano, kakor zahtevajo novodobni učni načrti, ono gleda le na uspeh pri svojih otrocih in potem sodi. „Toliko plačamo za šole, pa tako malo znajo otroci 1“ to se sliši vsaki dan; in zato pada neka senca tudi na osebo učitelja, daai po kririci. Kuj moro pač učitelj za to, da se mora strogo držati učnega načrta, ki popolnoma nič ne odgovarja potrebam na deželi. Danes je pač že dokazano, da ljudska dola ni za ljudstvo da se v njej ne poučuje to, kar je potrebno in koristno ljudstvu Res marsikaj je dobro, ako človek zna. Dobro je znati zgodovino, ftziko, geometrijo, slovnico itd., ali je pa to potrebno kmečkemu otroku, ki bo v svojem življenju imel vedno v roki le svoje orodje in k večjemu še vojaško puško! Od vseh teh nepotrenih predmetov mu ostane nek mračen pojem, in še ta po nekaj letih izgine: „Hočete imeti analfabete!'1 Ne. Za šolstvo žrtvuje kmečki stan največ, in če ga danes vprašate, kaj želi, da se njegovi otroci v šoli naučijo, povč vam odločno, kar je potrebno in koristno za nas kmete. Ljudstvo z veseljem pošilja otroke v šolo posebno v prvih letih, ko jih 3e ne more rabiti LISTEK. Gorske slike. Bernikove posebnosti. Če bi bil naš Bonik tak kot drugi, no potem molčim, a tako vam moram povedati tudi kaj o njem. 2e njegova zunanja prikazen je kaj zanimiva. Malo upognjen hrbet, noge trdne, obraz suhljat, odločen in pa obleka, da tista lovska obleka ! Brez obleke z zelenimi našivi si Bonika nikakor ne morete predstavljati. Veste, on je lovec vieskozi in ne samo v obfeki. Ko je bil še mlajši in trdnejši, je čepel dostikrat tam gori v čavenjskih pečinah po več dnij zapored. Pozabil je na jed in pijačo in na ves svet ter opazoval orle, ki so plavali mirno nad Čav-njem. Oh, to so bila Bonikova nebesa! Orel, to pa to! Toliko časa ga je čakal, da ga je dobil na strel. Potem gaje prinesel prav mogočno domov, ter ga navadno izročil fantom, da so ga kazali po celi teden po vasi. Odbral si je potem nekoliko peres in pa kremplje, drugo je moral seveda izročili najenmku lova Te svoje relikvije si je potem navesti v ■roji sobi na zid, kjer jih ima še danes. pri domačih opravilih in samo noče analfabetov. Ko bi se uvedla danes metoda „non multa sed multum“ t. j. ne mnogo predmetov učiti v ljudski šoli ampak malo in to dobro in natanko, bi bili uspehi gotovo prav dobri v tolikih letih poduka, in to bi učiteljstvu pomnožilo zaupanje pri Ijndstvu. Da učiteljstvo ne uživa popolnega zaupanja v našem naroda je krivo drugič tudi samo. Nuše ljudstvo je verno. Težko se kedaj posreči hudobnežem katoliško vero iztrgati iz srca našega ljudstva. Težko kedaj! Ako se v sedanjih časih sumničenja in obrekovanja in lažij proti veri, proti cerkvi in njenim služabnikom ljudstvo še vedno tako trdno oklepa cerkve in duhovščine, tudi pozneje ne bodo mogli tega ljudstva odtujiti cerkvi. Tu potrka lahko množica našega učiteljstva na svoja prsa: mea cnlpa; ugled in zaupanje pri ljudstva smo samo zapravili. To verno ljudstvo vidi v rokah učitelja prepovedane časnike, sliši njihove govore, sramoteče cerkev in duhovščino, vidi kako zanemerjajo nekatere cerkvene zapovedi. Ali ne veste, da verno ljudstvo i3£o lopova M^loJa pr! ovej!L posebno pri onih, ki jih vsaki dan vidi, s katerimi vsaki dan občaje. Šolska mladina tudi želi lepega zgleda v cerkvi. Ta vzraste v može in žene, v očete in matere. Kako bodo ti zaupali onemu stanu, ki jim ni dal lepega verskega izgleda! Pomnite dobro: ljudstvo je verno. In še dalje. Kako naj sodimo o onem drznem nastopu učiteljstva proti duhovščini, ki ima še vedno največ npliva na narod, če drugače ne vsaj vsled svoje vzvišene službe. Največ vasi na Slovenskem je pa v sedanjih časih pač taah kjer si v nasprotujočem laboru stojita vzgojitelja ljudstva: duhovnik in učitelj Ljudstvo sliši iz ust učiteljevih, da se kot naprednjak smatra zn nasprotnika duhovnika, mračnjaka in nazadnjaka. Učitelj vedno in ob vsaki priliki govori in zabavlja proti duhovnikom, pogreva laži o duhovnikih in cerkvi. Ljudstvo tudi ve, Sedaj, ko ni več lovec, so ma to ljubi spomini na nekdanje dni, katere je prebil na lovu v nevihtah in mrazu. Prav kak poseben prijatelj mon priti, da mu da Bonik belo orlovo peD, katero ima na zidu. — Pa si je izbral poten drugo rokodelstvo. Hodi tja v gozd, pa prinese domov tri, štiri pritlikave, drobne imrečice. Drugi dan jih postavi v vrelo »do in potem jih ovije na dotični pripnvi, za kitero pa še nisem mogel dobiti imena, (o so se potem dobro posušile,jih vzamezopet ven, olupi jih in očedi, naredi nagrljih špikaste glavice, potem jii smodi i pati na ognju, da postanejo temne, b vse uredi, pihne io tja gori k Sedeja, I kova še za silo in ta mu naredi spodj kapice iz železa — in palica in lonica sta gotovi, kajti ceneje kot za kroo Bonik palice ne prod&. „Rajš ti jo šenkam, ljubka, n bulš kup t’ jo ne dam‘‘, pravi in pri te tudi ostane — Živi sedaj kakor sem slišal recej borno. Kaj se hoče ; za-lužiti si umore dosti, ker je že postaren a bertti — oh tega pa ne. Dokler se on upaibati, do tedaj se on trudi, ta pošteni duSa. da so mnogi učitelji glavni sitrudniki in dopisniki „Soče ‘, v kateri blatijo in obrekujejo svoje duhovnike. Ali je to v čast učiteljstvu, mu to mogoče pridobi zaupanje pri vernem ljudstvu ? Dvomimo. Le naj bodo učitelji voditelji ljudstva! Zakaj ne! Vender predno se povzdignejo do t« odgovorne časti, naj si pridobijo poleg znanosti in neodvisnosti tudi zaupanje pri ljudstvu, ako ga hočejo uspešno voditi. To si bodo pridobili le tedaj, ako bodo udani naukom sv. cerkve kakor je ono, ako bodo verni, kakor je ono. Dokler pa bode dr. Tuma učitelje proglašal za poklicane voditelje naroda, v resnici pa jih izkoriščal kot priganjače za svojo liberalno stranko, so verno ljudstvo ne bode pustilo voditi od učiteljev. Politični pregled. Državni zbor. —- Prememba poslovnika. V sredo je pričela razprava o predlogih glede premembe zborničnega poslovnika. Teh predlogov je sedem. Dr. Lueger, dr. Fuchs in grof Palffy so utemeljevali svoje predloge. Vsi Utf luuuuju, »uj uLornioa okloiio t&fc poslovnik, da bode nemogoča vsaka obstrukcija. V petek je zbornica končala razpravo o teh predlogih. Vsi predlogi se odstopijo posebnemu odseku 48 članov. V ti seji je dr. Kramar v imenu Cehov izjavil, da bodo Čehi glasovali le za tako premembo zborničnega poslovnika, ki onemogoči vsako obstrukcijo na levi in desni, ki pa tudi manjšim strankam dovoljuje posebno prostost govora. Ministerski predsednik dr. pl. Koerberje izjavil, da vlada sama, v kratkem predloži načrt novega poslovnika, oziroma premembo zakona z dne 12. maja leta 1873. Tudi dr. Šušteršič se je izrekel za spremembo poslovnika, ki pa mora biti tak, da ne bode oviral manjših strank, ia ne bi one imele prostosti izražati svojega mnenja. Posebno odločno se je dr. Šušteršič izrekel proti takemu poslovniku, ki bi določal, da se ue sme v dr- Letos sem ga večkrat videl s sta-•im Zatravnikarjem. Sedela sta pod slivo )iizo ceste in govorila o — lovu, o orlih. To je za oba, posebno pa za Bonika. Še tedaj tiči v njem nekdanji mladenič in irepek mož, še sedaj je on lovec — vsaj v duha. Pa sedita oba starikava in mladi dnevi jima plavajo pred očmi. Čavenj, listi romantični, divji večeri, sive, maho-vite pečine — o ja, pa je res krasno kaj tacega. In Bonik se tedaj pomladi, nove moči čuti v sebi, pero orlovo na zelenem klobuku vtriplje močneje, močneje. ... On se čuti mladega, a za hrbtom njegovim čakajo smrtni orli na njegovo truplo. Gorski. Kako je Jakob oficirja služil. Sedeli smo okoli naše stare peči. Oče, Jakob, Zatravnikar, Jagrovec pa jaz. Govorili smo že o tem in onem, pa pravi Zatravnikar: „Ti, Jakob, pa še tisto , povej, kako si oficirja služil tam gor na Nemškem, le, he“ in po svoji stari navadi seje na koncu zategnjeno zasmejal. mEj, tista pa, tista. De b’ ga sam hudir pobrav, ma hud gospodar je biv“. žavnem zboru drugače govoriti nego v nemškem jeziku. — Danes ima poslanska zbornica zopot svojo sejo. Najprej se izvoli odsek 48 članov, ki bode pretre-soval predloge glede spremembe zborničnega poslovnika. Potem bi imelo priti na vrsto prvo branje konverzijske vladne predloge. Vprašanje pa je, ali bodo Čehi v to privolili, ker so nameravali spraviti pred to točko na dan nekoliko svojih nujnih predlogov. Vlada se je v soboto trudila, da bi Čehe odvrnila od te namere. Ali Čehi obljubili ji niso ničesar in sklepali bodo konečno o tem še le pred sejo. Razpor v mladot-eski stranki poravnan. — Posl. dr. Fort je kaj ojstro govoril proti delovanju mladočeskega kluba. Klubov načelnik dr. Pacak je vsled tega odložil načelstvo in državnozborski mandat. A izvrševalni odbor mladočeške stranke ni vsprejel odpovedi in dr. Pa-caka prosil, da vztraja na vodstvu kluba. Dr. Pacak je svojo odpoved umaknil. Parlamentarni položaj na Ogrskem. — Parlamentarni položaj ogrski je malo ali prav nič boljši od našega. V ogrskem parlamentu se že več dni razpravlja o vojaškem zakonskem načrtu, ne da bi bila razprava prišla le za ped dalje. Opozicijonalne stranke obstruirajo namreč ta zakonski načrt in ponavljajo se tudi tam parlamentarni izgredi skoro v vsaki seji. Posebno so provzročili opozicijonalci velik hrup, kd je poslanec grof Andrassjr zagovarjal nemščino, kot poveljni jezik v armadi. Pa ne samo proti vojaškemu zakonskemu načrtu hočejo opozicijonalci obstruirati, marveč storili bodo to tudi pri vladni predlogi gledč povišanja civilne liate in tudi gledč nagodbe. Vladna večina postaja vedno manjša. Te dni je iztopil iz te večine celč grof Zichy, jako upliven člen vladne stranke. Ta korak grofa Zichya proslavljali so v Budimpešti z velikanskimi demonstracijami. Sploh ni stališče ogrskega ministerskega predsednika več tako močno, kakor je bilo še pred kratkim časom. Pa je začel praviti. On je bil vojak, pa ga je zadela osoda, da je moral iti k stotniku za stre-žaja, ali kakor je Jakob dejal, za ,.purša“. Pa mu je dal stotnik obleko, blatno, da se niti barva ni poznala, pa zarohnel nanj, da se je Jakob kar tresel. Pa je čistil in čistil. Vzdihoval je pri tem delu bolj kot trpeča duša v vicah a mislil je tudi na svojo Miciko, katera mo je bila kupila na zadnjem shodu medeno srce z ogledalom. Ta prirohni stotnik. Jakob je ravno končal in odložil ščeti, katere je rabil. „Tus is nikse**, rohnel je nanj stotnik, kakor nam je pravil sam Jakob, a on je stal vendar trdno in na koncu še salutiral. „Da b te sama kosmata grizlica pobrala, ti saprament tiu, rentačil je Jakob na tihem, ko je videl, da stotnik ni zadovoljen. Drugič je pazil trikrat bolj — a vedi ga sam spak — dobro ni bilo. Posebno tiste z usnjem obšite hlače, oh tiste pa nikoli. Jakob ni vedel ali hodi ž njimi v cerkev ali kam — a očistiti jih zadosti vendar nikdar ni mogel. 2e kake tri ali štiri dni ga je stot- Avstro-ogrski nngodbeni naprti. — Praškemu listu »Politik11 poročajo z Dunaja, da namerava vlada v drugi polovici meseca februvarja spraviti v državnem zboru zakonske načrte glede avstro-ogerske nagodbe do prvega branja. Potem bi se zasedanje državnega zbora odgodilo in le parlamentarni na godbeni odsek ostal bi permanenten ter se bavil z omenjenimi načrti. V tem času pa bi se sklicali zopet deželni zbori. Češki škofje so se zbrali na posvetovanje v palači praškega kardinala in knezonadškofa. Na dnevnem redu je b!'o vprašanje o popolnitvi kraljevo graške s. fiice, dalje razne zahteve duhovščine, tako glede pogodeb mej župniki in kapelam, glede kongrue in patronatov. Poljska razprava v nemškem državnem zboru. — Zatirani Poljaki so minole dni iznova dvignili glas proti nečuvenim krivicam, ki se gode poljskemu narodu z vednostjo in najizdatnejo podporo pruske vlade. Vložili so interpolacijo, v kateri so zahtevali, naj se jim da v verskem in narodnostnem oziru vsaj to, kar vživajo narodi v najbolj divjih pokrajinah. Interpelacijo so podpirali tudi člani nemškega katoliškega centra. V' ime vlade je odgovarjal državni tajnik grof Posadowski in izjavil, da Prusija ne priznava poljskega vprašanja. Knez Radziivil je svoj govor zaključil z besedami; „Mi verujemo na kraljestvo po božji milosti, a vemo, da so tudi ljudske pravice po božji milosti, in teh si no bomo puščali jemati11. Novi augležki šolski zakon pomeni delno zmago krščanske ideje. Doslej so na Angleškem imeli verske in brezverske šole. Prve so morali vzdrževati zasebniki, druge pa je podpirala vlada Po novem zakonu pa jo vlada vse šole v gospodarskem oziru podredila državni upravi, ne da se vkljub državni podpori opravičencem odreče pravica pri nameščanju učiteljev. Katoliške cerkve, občine in zasebniki smejo prej ko slej ustanavljati javne šole. Turške reforme v Macedoulji. — Bolgarski listi poročajo o novih na-silstvih izvršenih nad macedonskim prebivalstvom. „Novi Dnevnik11 prinaša uprav prestresljiva poročila o grozodejstvih turških vojakov v vasi Godlevo in Bačevo, kjer so nad 20 žensk onečastiti in potem zaklali, 33 nmžkih pa na nezaslišan način mučili in mori'i. „Petrograjske Vedomosti1, ki posnemajo ta poročila, dostavljajo ironično, kako izborno izvaja Turčija svoje »reforme11 v Mucedoniji. Dopisi. Iz Št. Petra pri Gorici. — Pretečeno nedeljo je naše kmetijsko društvo odprlo v svoji hiši št. 24 javen vinotoč. Točilo se bode samo domače pristno vino po kolikor mogoče zmernih cenah. Društvo ima na razpolago lepe prostore, kakor tudi zelo obširno dvorišče. Toliko na znanje onim, ki potujejo skozi it. Peter in Goričanom, ki se ob nedeljah pri nas radi ustavljajo. — Čakali smo celo leto, slednjič smo vendar le dočakali ugodno rešitev naše prošnje, in tako nik oštel in nekoliko pred svetim Telesom že petič. ,Ma če me sam hudič vzame, v šestič se pa ne pustim. Spucam mu, de se vse sveti, jen kej če še jemt potle, ta sapramenski- in nejevoljno je vrgel Jakob ščet od sebe. Prišlo je sveto Telo. Že kaki dve uri je čistil Jakob »tiste sapramenske guzne11 in mislil sije, da bo vendar dovolj dobro. Pride stotnik, pogleda — zopet tisti »tus is nikse“. V Jakobu je vse zavrelo. Ta zgaga, da bi ga tu mučil in mrcvarili1 Saj je on tudi človek; in pa še danes na tako velik praznik! Jakob, ki je čistil ravno nek telovnik, stisne krtačo v pest in — bumf — naravnost v stotnikovo glavo. Kri ga je oblila in začel je na vse grlo vpiti. »Tu sapramente kerleu je Jakob še razumel, a potem jo je stotnik odkuril po stopnicah. „1, vraga11, dejal je Jakob na koncu, „sneli me pa vseglih neso, le tri tedne srn mougu sedet v kajhi. Nu potle sem pe jemu mir, jen noben vrag se nej več pergov z mano“. Tako je končal Jakob svojo zgodbo. G o rs k i. je tista ..katoliška oštarija11 zopet odprla, in upanje imamo in prijetno zavest, da se sedaj ne bo posrečilo sleparskim intrigam liberalcev zapreti našo pivnico, marveč da bo dobro funkcijoniraia. Sicer pa bomo o tem še več pisali. — K sklepu naj še omenimo, da ima naše kmet. društvo veliko zalogo dobrega vipavskega vina. Priporočamo se torej p. n. odjemalcem, zlasti preč. duhovščini, katera naj bi se pač vedno ravnala po geslu: Svoji k svojim! Iz Šempasa. — (Odgovor brezobzirnemu „S o č i n e m u11 I a ž -njivcu.) V sobotni številki »Soče11 so je oglasil nekdo s svojim umazanim peresom, ki hoče ugovarjati notici: »Sadovi naprednega časopisja11 v predzadnji številki »Prim. Lista11 in v 9. štev. »Gorice11. Piše namreč, da so bili krivi onega pretepa edino le ti »šmentani klerikalci11. Dalje piše, da je Franc Ušaj nagovoril nekega Franca Samokeca, nekega Jožefa Staniča in Antona Lenščeka iz Šempasa, da bi ti dražili Franceta Špacapana iz Ozeljana (bognarja) proti njemu, da bi tem ložje nastal prepir med njimi. Kar pa ni res. Stvar je bila taka; Franc Špacapan je popival med drugimi v krčmi Ivana Živica v Šempasu. Romaj pa stopi skozi vrata, že ga začne Špacapan psovati z raznimi neumestnimi psovkami, radi česar sta se med seboj nekoliko sporekla. Na to vzame na ognjišču sedeči Fr. Špacapan poleno v roko in mahne Ušara čez glavo tako, da se mu je kri zlila po vsem životu, radi česar se je morat iti spirat. Priče, da jo to res, so: Franc Samokec, Jožef Stanič, Anton Lenšček in mnogo druzih, ki so bili tam navzoči. Dobra priča pa je tudi to. da je šel Špacapan Ušaja in ne Ušaj Špacapana prosit odpuščanja, ker je vedel, da drugače bo moral iti v luknjo, v kojej ni več dovoljeno čez dan se valjati po postelji, ker čuvaji »prišraufajo11 posteljo k zidu. Na kar sta bo »poglihala11. (Seveda je odplačal Špacapan Ušaja.) Dalje piše dopisun, da mu je pravil vse ono, kar piše „Soča“ o tem Jožef Stanič, kar tudi ni res. Staniča je namreč nekdo vprašal, ali je res, da je on komu tako razlagal to stvar, na kar je rekel, da se upa priseči, da ni nikomur o tej stvari govoril, kar piše »Soča11. Sicer pa vsakdo, ki je bral notico v »Soči11 ve, kdo jo je pisal. Iz Lokvi. — SDreimi ppni Prim. List11 v svoje predalo tudi enkrat kratek dopis iz naše neznatne župnije. Pričakoval sem sicer, da se bo kakšno spretnejše pero oglasilo, a ker vidim,danima nihče »korajže11, Vam pa poroča priprosta kmečka desnica. Omejiti hočem danes svoj dopis samo na našo cerkev — na zasluge našega č. g. župnika za isto. Potrudil se je blagi gospod res požrtvovalno za našo toli zanemarjeno župno cerkev in, rekel bi, jo docela prenovil. Popravil je veliko razpoklino nad altarjem, cerkev pobelil, napravil nov uhod na kor, nove klopi itd. Z radostjo se ozira danes naš narod na olepšano cerkvico sv. Antona. Čujemo tudi prekrasne pridigo, ki nam segajo globoko v srce. — Končam za danes svoje kratke vrstice, s prisrčno prošnjo do Vsemogočnega, da nam milostno ohrani č. g. župnika še dolgo, dolgo vrsto let zdravega in kolikor mogoče — v tej solzni dolini — srečnega mej nami! Eden v imenu mnogih. Iz Slapskih hribov. — Na Slapu se je pred letom rodilo dete naprednih, pa jetičnih starišev, katero so krstili la ime »pevsko in bralno društvo11. Bolezen starišev se je koj po rojstvu prikazali na detetu, katero je radi trdosrčnosti starišev tudi sestradano. Da bi trdosrčnim in skopim slarišem ne mogli očitati, da je njih otrok lakote poginil, napravili so 1. febr. neko veselico oziroma ples, z upanjem, da bodo dobri sosedi Slaplanov zložili vsaj za mleko. Klicali so klerikalce in liberalce na pomoč Slapski haram-baša je celi teden bil na veliki boben in je vsakega, ki je prišel po opravilu v njegovo krčmo ali prodajalnico prav s kramarsko napredno brezobzirnostjo pri-dušaval, da mora priti prihodnjo nedeljo na ples. — Kaj vse se je obljubavalo dekletom in fantom, o tem je bolje molčati — je preveč napredno. Konečno povem Slaplanom na uho; ako hočete plesati, le plesajte, kolikor vara drago, lahko si pete izbrusite, godce pa sami plačajte. Ako nimate toliko, da bi si mogli naročiti Gorjane, zadovoljite se z harmoniko, če pa primanjku e za harmoniko, naj zadostujejo orgljice. Ni čaatno za Slaplane, da morajo beračiti po vseh hribih na dolgo in široko, pri mludih in starih, ako hočejo mulo plesu prirediti. Ljudje so se že naveličali vašega moledovanja in se vam le še posmehujejo. Harambaša bi kot trgovec moral vedeti, da dobro blago se samo hvali, in le za »pofel11 je treba bobnanja. Iz gorske planote. — Pred kratkim mudil sem se po opravilih v naši solnčni Gorici in opazoval živahno mestno življenje. Korakal sem večkrat po gosposki ulici — mimo goriškega Martinik-a, ki pod krinko napredka bruha strupeno žveplo po vsej goriški deželi. Imel sem tudi priliko slišati, kako je vrhovni poveljnik »narodno-napredne11 na Goriškem, stoječ med kopico kmečkih možakov, iste hrulil s svojim napredkom ter s svojim »finim11 jezikom premleval »klerikalce11 in le »klerikalce11. Milo se mi je tedaj storilo, ko sem čul, kak^ se ljudstvo zapeljuje in hujska. Res da večina naroda je še udana veri in cerkvi, a vendar mnogi so zapeljani po naprednjaškem časopisju, so že tako podivjali, da očitno zaničujejo vero in duhovnike. »Soča11 imenuje to »napredek11. Pa tudi šolska mladina se pohujšuje z umazanim berilom Znan mi je'učitelj, ki razširja »Sočo“ s tem, da jo otroci iz šole grede raznašajo po bišah. d ima pa pod »nadzorstvom'1 zaslepljenih starišev, iz »Soče11 vsrkavajo strup v mlada srca. Odrasla mladina pa se po napred-njaških krčmah hujska in pohujšuje, ter zapravlja dušno in telesno zdravje. Tako tu in tam napredujemo. In ob takem »napredku11 se pač ne čudimo, ako Slovenci konečno omagamo ter prijadramo na rob — propada 1 Radi tega, rodoljubi slovenski na delo! Preskrbimo mladini primerno veselje in razvedrilo, da ne bode iskala veselja in zabave le po krčmah ter zapravljala dnšo denar in zdravje. Ustanovi naj se vsaki vasi primerno društvo, v katerem °e bode zbirala pred vsem mladina, kj«r bodo na razpolago razni pošteni listi. Prirejajo naj se primerna predavanja in pošteni zabavni večeri. Seveda pijde v začetku težko, a z rosnim in vstrajnim delom se,vse doseže. Delujte za mladino, je želja kmečkega mladeniča. Iz Bovca. — O svojem času se je iz našega t’ga mnogo pisalo v razne časopise. Liberalci, navadno učitelji, so napadali, voditelji prave krščunsko napredne stranke so.na v svojih listih z vso resnobo odbijali napade. Naši so zbirali krog sebe delavce, ter se trudili zboljšali njih stanje, nasprotniki, seveda n i čelu jim zopet »razširjevalci omike11, so pa podirali, kjer jo šlo. Tako je bilo v začetku boja; no, sedaj se je zjasnilo v trgu in dobro poznavajoč razmere lahko ročem, da v nobenem trga nima »Soča11 tako malo pristašev kakor v Bovcu: par učiteljev, par trgovcev in nekaj druzih, katerim hodijo ti trgovci za botre in — končano. Sam dr Tuma jo obupal, da zopet kedaj zasedo nekdanjo svojo trd-i.javo pod Rombonom, kar je pokazal jamo, ko seje maščeval nad bovško mle-katuico, ko je prosila podporo, on, ki je poslanec trgov! Nič ne de, mlekarnica še s'oji in druga društva tudi. Še par postojank im&jo liberalci, pa tudi tam jih ob priliki spodbijetno, samo »Narodno čitalnico11 jim pustimo, ker dušna hrana, ki se tam deli ni za nas: „Soča“, »Slovenski Narod11, »Slovan11, »Zvon“, »lnte-ressantes Balt1, »Neue Freie Presse11, »Piccolo11. - Mein Herr, was vvillst du noch raehr! bi rekel Nemec. Iz Pliscovice ua Krasu. — (Prvi sv. mi sij oi.) — Božja previdnost, ki deli ob času sv. misijona kristjanom posebne milosti nam je bila toliko naklonjena, da seje po prizadevanju našega čast. g. vikaca, ki biva nrrd nami še-le 15 mesecev, obhajal prvi sv. misijon od 1,—8. februaija t. I. Vodila sta ga z zares apostolsko go ečnostjo ter z prepričevalno zgovornostjo orečastita gg. U. Nežmah in A. Nistran, misijonarja sv. Vincencija Pavljinskega iz Ljubljane. Mi Pliskovljani n ljudstvo iz raznih sosednih občin se je neprič»kovano v izredno velikem števil prav marljivo udeleževalo krasnih, podu ivih in spodbudnih misijonskih govoiv in sicer vsaki dan, i n je tudi z velik^ pobožnostjo prejemalo sv. sakra-ment — obhajanihje bilo čez 600, veliko zuna h je bilo doma pri sv. obhajilu. Naša i precej prostorna vik. cerkev je bila tiki dan skoraj pri vsaki misijonski pridi* natlačeno polna. Te dneve zveličanja imo znali dobro ceniti tudi mi doma li, ker imeli sno jih kot največje prnzr s; udeleževali smo se vsaki dan tudi < gih pobožnostij, ne-le misijonskih pridig — dii, bili smo v cerkvi od 4. zjutraj do 8. zvečer! S tem smo tedaj najlepše pokazali celemu svetu, da so mi nikakor sv. misijona nismo bali, marveč se ga močno veselili, dobro vedoč, da je sv. misijon največja milost za vsako duhovnijol Prav veseli smo sedaj vsi, ker brez izjeme vsi domačini smo opravili dolgo misijonsko spoved ter pristopili v nedeljo skupno k mizi Gospodovi med slovesnim pritrkovanjem ter lepo ubranim petjem. V resnici, to slovesno skupno sv. obhajilo to je bilo rajsko veselje! Res ginljiva je bila tudi v petek pop. sprava pred Najsvetejšim, ko smo obljubili ljubezen in zvestobo svojemu Bogu in kralju Jezusu Kristusu, in pa eden drugemu prav iz srca vse odpustili! Nad vse slovesen pa je bil v nedeljo pop. sklep sv. misijona, kjer se je blagoslovil misijonski križ. Tega so potem vrli mladeniči med belo oblečenimi dekletami pred 10 čč. gg. duhovniki nesli v procesiji po z zastavami okrašeni občini. Tu je bilo ljudstva, pri nas še nikoli toliko! Po dokončani procesiji je bila cerkev oh sklepnem govoru napolnjena do zadnjega kotička — prav veliko jih je moralo znnaj ostati. Ta takč ogromna udeležba je gotovo tudi ?g. misijonarjema najlepša zahvala za ves njun trud, ki sta ga imela pri nas v teh dnevih. V ponedeljek predpoldne smo jima pri odhodu vsi navdušeno klicali: Z Bogom, Bog vama plačaj! — Tukaj bodi preč. gg. misijonarjema izrečena prav prisrčna zahvala za ves njun trud in naporna prižnici in v spovednici. Njuni lepi nauki, ki sta nam jih vcepila, nam ostanejo neizbrisni v spominu — Bog daj, da bi obilo dobrega sadu obrodili. Ker jih tedaj za vse to ne moremo nikoli dovolj poplačati, naj jim ljubi Bog pa tisočero poplača. Hvaležni Pliskovljani. Novice. Naš cesar se je odpeljal v sredo popoludne v Budimpešto in ostane tam par tednov. Umrl je v Št. Martinu na Krasu umirovljeni kurat č. g. Ivan Ferfoglia. Pokoj njegovi duši. Smrtna kosa. — Preteklo je komaj par tednov odkar so pokopali notarju v Kobaridu gospodu Miroslavu Premrou njegovo mlado soprogo, in že žaluje g. notar zopet ob mrtvaškem odru svoje ljubljene hčerke Marice, katero je v torek objel bledi ange(j smrti, da jo odnese k dragi mamici nn oni svet, ter da ju tam zopet združi. Gospodu notarju bridko preskušenemu možu in očetu naše naj-iskrenajše sožalje. Umrl je te dni v Gorici dvorni svetnik in imajitolj raznih redov g. K1 a u d 3’. Premeščenje. — Deželnosodni svetnik g. Henrik Cazafura je premeščen iz Rovinja k deželnemu sodišču v Trst. Za slovensko slrotifiče v Gorici. — Za „Katoliško društvo detoljubov11 oziroma za slovensko sirotišče v Gorici so darovali: P. n. Ivan Kokošar, župnik, 4 K, Josip Balič, učitelj, 3 K, M. N. 2 K, J. Ž. 1 K, Ana Gergolet 1 K, Ivan Leban iz Podgore 1 K, Katarina Gerželj 1 K, Marija Slokar l K, Ivana Slokar 1 K, Mohor Plesničar, trgovec, 2 K, Neimenovana 2 K, Terezija Gojak 1 K, Neža Breskvar 10 K Razprodaja knjigo: »Soc. vprašanje1 je vrgla še 26 K. Za AlojzijcviSče. — G. Sim. Kemperle, trgovec v Hudijužni 2 K, Nekdo 5 K. Bog plati! Porotne obravnave v Gorici. — Dne 4. t. m. se je vršila predpoludne kazenska obravnava proti Milanu Mesiču staremu 30 let doma iz Kamenice na Hr-vatskem zaradi tatvine. Mesič je delal pri predoru bohinjske železnice v Podbrdu Hodil je na hrano v krčmo nekega Pajnterja že kakih šest tednov. Dne 13. novembra 1902 ni delal, marveč bil je skoro ves dan v Pajnter-jevi krčmi. Zvečer ob 71/* je spravila krčmarica Jera Pajnler znesek 690 K v miznico, nahajajočo se v spalnici, ter zaprla miznico s ključem, katerega je oho-sila potem na navadno mesto. Spalnica se nahaja nasproti pivnice, deli ju le hišna veža. Okolo 8 ure in pol zapustil je Mesič pivnico ter rekel, da se poda na prosto. Mesto na prosto šel je pa Mesič v spalnico Pajnterjevih, snel tam s steno ključ miznice ter odprl miznico in vzel iz nje zgoraj omenjeni znesek 690 K. Ko je pa stopil iz spalnice, ugleda ga krčmar, ter ga vpraša, kaj je imel opraviti v spalnici. Ko mu Mosič v za-drogi ni dal nobenemu odgovora, ga zgrabi Pujnlor za prsa ter p.ikli^e šo par drugih ljudi, ki so mu pomagali držati Musiča. Vzeli so mu ukradeni denar ter poslali po orožnike, ki so se takrat slučajno nahajali v Podbrdu Orožniki so ga odpeljali najprej na Grahovo ter potem v Tolmin, kjer so g* izročili sodniji. Mesič se je izgovarjal, da jo hil popolnoma pijan ter da ni vedel, kaj dela. Ker so pa vse priče pijanost izključile, so porotniki z devetimi glasovi z da, proti trem n e, potrdili jedino jim slavljeno vprašanje. Vsled tega je bil Mesič obsojen na 2 leti in pol ječe ter po prestani kazni na izgon iz v državnem zboru zastopanih dežel. 4 t m. popoludno pa se je pri zaprtih vratih vršila kazenska obravnava proti 20 letnemu mizarju Karolu Miheliču iz Bovca, katerega je tožilo državno pravd-ništvo zaradi nenravnih dejanj. Mihelič je bil obsojen na 14 mesečno ječo. V četrtek prrdpoludne se je vršila porotna obravnava proli 45 letnemu Ivanu Čibeja iz Lokavca pri Ajdovščini, ki jo bil že sodnijsko kaznovan. OSdolžen jo bil, da je 20. .julija 1902 zagnal v Matijo Laharnarja kozarec, ter ga nevarno ranil na desnem očosu. Vsled tega je Laharnar tudi v resnici prišel ob desno oko in državno pravdništvo tožilo je Čibeja zaradi težke telesne poškodbe. Obravnavi je predsedoval deželnosodni svčtnik Zorer. Državno pravdništvo je zastopal državnega pravdnika namestnik g. Jeglič. Obtoženca je zagovarjal dr. R. Luzzatto. Obtoženec taji to, česar se ga dolži. Pravi namreč, da ni imel namena Laharnarja poškodovati, marveč, da je zgrabil kozarec, kateri ma je odletel iz roke v steno, se tam razbil, ter da so le odleteli stekleni deli kozarca ranili Laharnarja. Pa tudi Laharnar ni mogel natačno pojasniti, kako se je vse to dogodilo. Čibej je bil oproščen. V petek in soboto je bila obravnava proti Jožefu Battistella iz Ronk zaradi umora, poskušenega umora ter zaradi goljufije. Znano je, da je zatoženec v Ronkah v prepiru usmrtil J. Furlana, njegovega brata pa nevarno ranil. Battistella je bil 15 krat kaznovan radi prestopkov in štirikrat radi raznih zločinov, ter so ga oblasti opisale kot jako nevarnega človeka. Porotniki so vprašanje zaradi umora zanikali, potrdili pa z jed-najstimi glasovi vprašanje gledč uboja. Battistella je bil vsled tega obsojen na 8 let težke ječe. V pondeljek je bila porotna obravnava proti Antonu Debiasi, Jožefu de Stabile in Ivanu Dejuri. Toženi so bili radi tatvine izvršene na škodo Marije udove Giraldi iz Tržiča, kateri so odnesli v denaru in drugih stvareh 1188 K 20 v. Debiasi je bil obsojen na dve leti in pol, Stabile pa na 2 leti ječe. Dejuri je bil oproščen. V torek se je vršila obravnava proti Val. Mišigoji iz Dobrovega v Brdih, ki je bil obtožen ropa izvršenega na Ant. Musiču, kateremu je tudi baje vzel kake 4 krone. Obravnava proti Mišigoju se je enkrat že vrnila. Mišigoja so oprostili. Včeraj je bila obravnava proti dr. Al. Rojcu, katerega je tožil dr. H. Tuma radi razžaljenja časti potom tiska. Stvari, ki jih je dr. Rojc navedel v dokaz svojim trditvam, niso posebno častne za dr. Tuma. Sodni dvor je dr. Rojca oprostil, kpr dr. Tuma ni o pravem času obtožnice ponovil, in dr. Tumo obsodil v poravnavo stroškov. Drzna tatvina. — V noči od četrtka na petek so neznani lopovi s silo odprli izložno okno prodajalnice in de-lalnice gospoda urarja Šuligoja, nahajajoče se v Gosposki ulici v hiši trgovca jestvin g. Kuštrina; prerpzali šipo ter odnesli 23 novih ur, vrednih kakih 300 K. Res drzni morajo biti in pa tudi spretni ti tatovi, da so zamogli izvesti tatvino na takem mestu, po katerem hodi ob vsakem času po dnevi in po noči toliko ljudi. — Tatvina v cerkvi. — 4. t. m. zjutraj je nekdo s silo odprl v cerkvi sv. Roka Podturnom skrinjico za milodare ter pobral iz nje denar, kolikor aa. je našel v nji. Samomor. — V ponedeljek si je prerezala žile na vratu 82 letna majorjeva vdova Matilda pl. Beran. Služabnica jo je našla zjutraj mrtvo na divanu. Obesil se je 4. t. m. po noči delavec France Rožič, 40 let star, stanujoč naGrčini v mestnem okolišu št. 23. Rožič je baje že na večer svoji ženi povedal, da se hoče obesiti. Ko ga ni bilo v sredo na delo, prišli so ga njegovi tovariši iskat na dom. Žena jim je povedala, da ji jo Rožič na predvečer rekel, da se hoče obesit'. Šli so ga iskati in res našli so g* ne daleč od hiše visečega aa nekem črešnjevem drevesu. Rožič je bil doma iz Kojskega. Neprevidnost. — Krojač Kragelj Ivan od Sv. Lucije se je pri peči opeke na rokah in na hrbtu. Hotel p:i si je sam zdravili opekline. To so mu pa je tako slabo sponeslo, da je poslalo njegovo zdravstveno stanje tako nevarno, da so ga morali te dni prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Zopet tatvina v cerkvi. — Kakor v cerkvi sv. Roka v Podturnom, tako je te dni neki človek tudi v cerkvi v Ločniku odprl in okradel skrinjico, v kateri se nabira milovščina. Shod nn Drcžnicl. — „Slovonsko katoliško politično in gospodarsko društvo za kobariški okraj1* je priredilo v nedeljo 8. I. m. shod na Drežnici. Katoliško-na-rodni stranki vedno zvesti Drežničarji so se v obilnem številu zbrali pri g. Francu Gnmilščeku, ki je v ta namen blagohotno prepustil svoje prostore. Shodu je predsedoval drežniSki župan, g. Jožef Kurinčič. Med, svojimi volilci je takrat nastopi deželni poslanec, g. Ivan Lapanja. Poročal je kot poslanec deželnega zbora, kot načelnik cestnega odbora in kot predsednik kat. pol. društva v Kobaridu. Raz-ložil je svojim volilcem zlasti razmere v deželnem zboru in poročal o njega delovanju, naslikal jim je trude in boje, ki jih morajo kat. narodni poslanci biti z izvestnim poslancem slovenske liberalne stranke. Lepih pridobitev v zadnjem zasedanju so postali deležni tudi Drežničarji sami. — Zanimivi razpravi so slušatelji kaj pazno sledili. G, poslanec je dajal nato pojasnila na razna vprašanja in interpelacije v cestnih zadevah ter prejemal na znanje prošnje in predloge svojih volilcev. Društveni tajnik, g. Ciril Metod Vuga, je govoril o gospodarskih zadevah, ki se ožje tičejo Drežničarjev samih. Sploh se je izvršil dnevni red društvenega shoda v občno zadovoljnost. Na predlog g. tajnika se je k sklepu izreklo zaupanje g. poslancu, Ivanu Lapanji, in vsem poslancem katoliško-na-rodno stranke v deželnem zboru s preč. g. dr. Antonom Gregorčičem na čelu, z vsklikom, naj tudi zanaprej tako stanovitno vstrajajo v svojih borbah proti na-sprotstvom liberalne stranke. Gromoviti živioklici so pretresali nizki svod shodne dvorane. Deželni poslanec, ki se rad seznanja s kazenskimi paragrafi. — Pred tednom dni bil je deželni poslanec Naglos od politične oblasti obsojen na globo 40 K. Te dni pa se je moral poslanec Naglos zopet zagovarjati pred sodnijo v Korminu, ker ga je občinski uradnik Veniga tožil radi ražaljenja časti. Poslanec Naglos je bil zopet obsojen na 60 K globe in ako bi teh ne plačal, na 6 dni zapora. Berač polen denara. — V nedeljo zjutraj je tukajšnja policija prijela berača Roka Citterja. Pri njem je našla vrečico v kateri je bilo 230 K in 92 v bakrenega in srebrnega denara. Poleg tega našli so pri beraču tudi več bankovcev. Prepir med cigani. — 3. t. m. prišlo je na Gorišček s kanalske strani kakih 30 ciganov, cigank in njihovih otrok. Med dvema ciganoma nastane hkratu hud prepir in pretep. Očitala sta si namreč drug drugemu tatvino. Kmalu so stali cigani v dveh vojnih četah in nastalo je strašno vpitje. Konečno posegla je vmes policija, ki je spremila prepirajoče se cigane do mestne meje. Moški in ženske i so po obleki našite tolarje ter sre-) gumbe. Nekatere ženske imele so na nogah prav fino obuvalo in tudi jako fine rute. Tudi v laseh so imele vpletenega mnogo srebrnega denara, kakor tudi drugih srebrnih okraskov. V Št. Petru pri Gorici imamo, kakor znano, narodno-naprednega poštarja Petra Brumata. Njegova narodna naprednost se kaže v tem, da rabi tudi v dvajsetem stoletju še vedno samo nemški poštni pečat. Čas bi že bil, da se tako preziranje slovenskega jezika odpravi, saj šempeterska občina je vendar le — izvzemši par oseb — čisto slovenska! Ali ni morda tako, gospod Peter? Tudi sploh bi si želeli na pošti nekoliko več reda, zlasti, da bi ne bilo treba strankam hoditi gledat po dvakrat in tudi trikrat, jeli pošta odprta, ali ne I Čemu je tablica, na kateri je napisan uradni čai? Zblaznel je v Oseku 28-letni Janez Ušaj, priden in zgleden mladenič. Že pred 14 dnevi hodil jo okoli trdeč, da bode pogubljen. Pretečeni petek pa je prišel v cerkev k sv. maši ter je med sv. opravilom glasno govoril: „Sv. Duh razsvetli me“ in „Marija iz planinske gore pomagaj mi1*. Proti koncu sv. maše P'» je stoječ na sredi cerkve obrnjon proti razpelu glasno zaupil: »Kristus odpusti mi, saj sem še živ4. N-ito je stekel k sv. križu ter poskušal veliki in težki križ sneti raz steno. Ker so mu to ni posrečilo, splezal jo po križu navzgor tor so oklenil Kristusa okoli glave. Ženo in otroci, to videč so začeli glasno opiti in jokati. Le z največjo težavo se je spravilo zblaznelega reveža s križa. Ker je tudi g. vikar pomagal spravljati reveža iz corkve, je žalostno zaupil: „Tudi služabnik Kristusov me podi iz cerkve11.— Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. Vzrok zblaznelosti bode najbržo prehudi telesni napor in preslaba hrana — pa tudi čudno družinske razmere I Konj je ugriznil v Šempasu 0 letnega Rijavca v desno lice. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. V Dutovljah na Krasu jo pri občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagala katoliško narodna stranka. Liberalci so vkljub najstratnejši agitaciji propadli. Iz Vojščice. — Zahvaljujemo se banki „Slaviji** za poslano svoto, kakor tudi zavarovalnici „Riunione Adriatica1* za poslanih 40 K, katere sto naklonili našim gasilcem, ki so ob zadnjem požaru obvarovali javijo-1 velike, „Adriatico“ pa manjše škode. M. Milanič, župan. Kmetijsko društvo v Biljah, reg. zadruga z omejeno zavezo imelo bo dne 1. marca 1.1. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih h. št. 58 v Biljah svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju društva; 2. Po-trjenje računov za I. 1899, 1900, 1901 in 1902. 3. Volitev načelstva in nadzoritva. 4. Razni predlogi. Ogenj je nastal v zalogi jerbisov Jakoba Burlini v Pierisu. Na pomoč prihiteli ljudje so hitro pogasili ogenj, predno se je mogel razširiti na bližnje hleve. Kdor drugim jamo kopije, sam v ijjo pade. — Znani dr. Pikei je hotel v preteklem letu vse funkcijonarje razdraženega kmetsko-konsumnega društva in posojilnice v Marenbergu ter revizorja „Gospodarske zveze“ spraviti v ječo, kar se mu pa ni posrečilo. Sedaj pa je sam v sodni preiskavi radi hudodelstva goljufije, napeljevanje h. krivemu pričanju. Ta za slovenski narod preskrbni advokat se ■ 16. febr. naseli v Postojni. O izidu te preiskavi bomo poročali. Veliko talinsko družbo so zasledili pri sv. Antonu v Slovenskih goricah na Štajerskem. Ta družba je kradla že nad deset let in o tem dobro živela. Orožniki so prijeli že zastopnike 8 hiš. V nekaterih hišah so ostali le otroci doma. K«y bo iz teh otrok? Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu so imele ta-le uspeh: Za lahonsko soc. dem. listo je bilo oddanih na 212 glasovnicah 22.500 glasov, za kandidate polit, društva „Edinostu na 228 glasovnicah 5360 glasov. Oporoka na korist „Družbi sv. Cirila lu Metoda". —.Družbi sv. Cirila in Metoda je zapustil v sredo 4. t. m. v Ljubljani pri sv. Krištofu pokopani 2. načelnik žebljarske zadruge v Kropi, gosp. Luka Kenda, približno 4000 kron. Žrtev žganja. — V Rodicah, v mengiški fari na Kranjskem je v potoku, ki teče skoz vas, utonil 50 letni Martin Podbevšek. Ko je namreč zvečer prišel slizu doma, seveda pijan, je zabredel v vodo. Zjutraj ob 8. uri ga je naj prvi zagledal neki 7 letni otrok. Pač žalostna smrt žganjepivca. Priucezinja Lujiza. — Kakor poročajo listi, se je princezinja Luj za ločila od svojega ljubimca Girona. Znano je namreč, da je obolel starejši sin prin-cezinje Lujize j‘ako nevarno. V prince-zinji Lujizi se je obudil materinski čut. ilada bi torej obiskala svojega bolnega otroka. A prepričana je bila tudi, da se to ne more zgoditi, dokler obstoji med njo in Gironom dosedanje razmerje. Pri vsem tem pa, da je princezinja dala slovo svojemu ljubimcu, niso na saškem dvoru vsejedno hoteli vslišati njene prošnje, da bi smela vsaj za par ur priti k svojemu bolnemu otroku. Po zadnjih poročilih je princezinja Lujiza obolela, tor se nuhaja v nekom zdravilišču. Nadleguje jo namreč, jako huda in močna bolezen na živcih, čemur se ni nikakor čuditi. Vrag v ječi. — 1i Radgone se poroča: V bližni ogrski občini je neka kmetica imela dobiti od glavarstva (J00 K. Naznanilo je prišlo na župana, ki je o tem obvestil kmetico. Skoro pa je pričel župan misliti, kakor l>i si prilastil denar. Po noči si jo počrnil obraz, oblek-eI se je v kožuh in šel je ii kmetici, pri kalori je renčal, da je prišel iz pekla in da jo bo vzel seboj med vrage, ako mu ne da denarja. Kmetici so jo tresla in „vragu'1 dokazala, da še ni dobila denarja s pošte. „Pa pridem jutri po d^nar**, je dejal „vrag“ in izginil. Drugo jutro je šla kmetica vsa preplašena na pošto, kjer je zahtevala, naj ji hitro izplačajo došli denar, ker sicer jo vzame vrag, ako mu zvečer denarja ne da. Poštni uradnik je od kmetice poizvedel vso dogodbi o vragu in zadevo naznanil orožništvu. Zvečer je res prišel „vrag“ h kmetici po denar. Tu ga je pa že čakal — orožnik, ki je v „vragu“ spoznal vaškega županu. Sedaj sedi ta „vrag“ v zaporu. Star izrek. — Dolin) in poučljivo je, če se take reči večkrat povedo. Kralj Gustav Adolf namreč, grozoviti vojvoda za časa 30 letne vojske, rekel je nekoč poslancu francoskega kralja: „Gre se v prvi vrsti za to, uničiti Habsburg, vera nam je pri tem postranska reč“. Gustav Adolfovega življenja cilj je bil uničiti katoliško Avstrijo. Tistokrat se ga je obranila, dasi so narodi — krvaveli. V novejši dobi nastalo je na Nemškem društvo, ki si je izbralo Gustav Adolfa za patrona in vzor; a tega društva se Avstrija ne brani, dokler ne bodo zopet krvaveli narodi! Lela 1902 je društvo Gustava Adolfa sezidalo namreč protestantskih cerkev; 9 na Češkem, 3 na Moravskem, 3 v Galiciji, 1 v Šleziji, 1 na Slovenskem, 1 na Hrvatskem. Ropar in morilec. — V Ivanjskem vrhu v Slovenskih goricah je neki Miha Waidinger, ki je prišel ravno od vojakov, zadavil sosedovo hčer Rožo Hvalič v kuhinji in jo na to obesil. Šel je potem v sobo k 81 letnemu Rozinemu očetu, ki je ležal v postelji in mu grozil z nožem, ako mu ne da denarja in ako ni tiho. Dobil je v sobi pri starci za okolu 18 K vrednosti. Ko je ropar oblekel Hvaličevo obleko, se umil in odšel, priplazil se je starček s težavo v kuhinjo, kjer je našel svojo hčer obešeno. Pol ure je rabil starček, da je prižel do bližnjih ljudi. Wai-dingerja zasledujejo orožniki. Očeta posnemal. — V občini Mor-kovic na Moravskem je minoli teden neki kmet klal prešiča. Njegov triletni deček ga je pri tem delu opazoval. Ko je oče prešiča zaklal, vzel je sinček nož in je zaklal 8 voj o ono leto staro sestrico, češ: „Bom videl, če bo Marička tudi tako kričala, kakor preiič“. Dekletce je bilo takoj mrtvo. Žalostna smrt jetnika. — Iz Budimpešte poročajo, da je jetniku Klingu naznanil ravnatelj kaznilnice, da je po-miloSčen. Kling, ki je vedno zatrjeval svojo nedolžnost, se je tega tako razveselil, da ga je zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil. Velikanski hotel zidajo sedaj v New-Yorku. Hotel je visok 22 nadstropij, a v pritličji je še pet nadstropij pod zemlju. V hotel je 750 spalnih sob in je nastavljenih 1000 oseb. Visoka je hiša 350 čevljev. Za kratek čas. Dobil je plačilo. — Bilo je ob zadnjih deielnozborskih volitvah. Neki znani naprednjak vprašal je vpričo več volilcev župnika, kak razloček je me! škofom in oslom. „To vam povem hitro . odgovori župnik, „škof nosi križ na prsih, osel pa na hrbu. Toda povejte mi**, nadaljeval je župnik, „kak razloček pa je med vami in oslom"*. Naprednjak je jecljajo odgovoril: „Tega pa vam sedaj ne morem povedati'1. „Prav, prav“, odvrne župnik, „tudi jaz ne najdem nikakega razločka". Zakaj Je osel? — Neki stotnik se je med vežbanjem zelo hudoval nad kor-poralom, kije vse zmešal. Po vaji gi pokliče predse in mu reče: „Recite mi osel!*1 Korporal ni razumel in je molčal. ..Recite mi oseh, zagrmel je stotnik. „Ker ste zapovedali, gospod stotnik*1, stokal je korporal „tedaj ste vi osel!- — „Popol- noma prav“. odgovori stotnik: „ln zakaj sem 09el? Kor som vas za korporalu naredil!“ Tržne cene. Za 100 kg. Kava : Santos . . . K 190— do 200 - - „ Sandomingo „ 240-- „ 260'— „ Java . . . • „ 210- „ 260 — Portorico . • „ 260 - „ 280 — „ Oylon . . • „ 320 - „ 360 — Slakdor .... „ 88'— „ 8s'ni izdelek gotovih oblek in površnih sukenj. Cene Iprav solidne! Naznanja so, tla v JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra in decembra 1901 začne v ponedeljek 9. marca 1903. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljalnice in ), njo zdruftenc hranilnice. V Gorici, 7. feb*urarja 1903 L ^ g Teodor Slabanja, |jj srd) ra r, A v Gorici, ulica Moreli 12. U priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- ryi rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. |3 Obroke si pa proč. p. n. gospod W naročevalec sam lahko določi. A »a®®®®#®®©#®®#®«*#®®®*#«,#® PETER COTIČ čevljnrski mojster v Gorici, Gosposka ulica št. 14. priporoča svojo delavnico. ®®#®«#®®##« ®®®S««®$®®®®®®8 JV lil no Gorici, rcglstrovana zadrugn z omejeno zavezo, § j sprejema hranilne vloge, katere o- g lirestuje po 41/, polumosečno; jo in'vidignene obresti pripisuje konec lela § h glavnici. Rentni davek plaiujc poso- o ! jilnica sama. o O 5 Paj(> posojila udotn na OBebni > ® o kredit po 870 in na vknjižbo po B1/,. o Sprejema člane z p la v ni mi do- § i leži po iJUO K in z o p r a v i 1 n i m i ! o ; de leži po 'i K. g Olvnrja Alanom tekoče račune, O katere obrestuje po dogovoru. Za nala’ § gaii|e in vračanje so na razpolago po- o ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da j g je mogoče poslati denar brez poStnih ! ° stroškov. ° Uradne ure so vsak delavnik od8 -12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne oil 2 4 v ulici Vetlurlni 9. o o o o o o ; O -1 O oooooooooooo onooooooooooonnoooo ° Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z /eložjem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana &ica aa vinograde po jako aniaanih cenah t Pozor! Eno krono uagrnde izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! * o M 0 1 M P o n o p o p (O p p- CD i atelije-u Antona Jerkič, v Gorici, Gosposka ulica št. 7 drugo nadstropje izdelujejo so vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v nnjmodernejžem žtilu in ne-prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ;' priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih rak-glednic, ki so prinnane kot najlepše. ?. odličnim spoštovanjem so priporoča Ant. Jerkič, fotograf. jfaiton fon. klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže ludi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. velike zaloge ogerske moke A. Casagrande v Ajdovščini. St. J_ j_ _! _3_ J _5_ JL 7Q Rfl lrrf K 14- M 13- 1210 M 1190 1T30 L