Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling PREDAVANJA O METODI AKADEMSKEGA ŠTUDIJA (1803) Štirinajsto predavanje 173 O znanosti umetnosti, glede akademskega {tudija Znanost umetnosti [Wissenschaft der Kunst] lahko najprej pomeni histori~no konstrukcijo taiste. V tem smislu kot zunanji pogoj nujno terja neposredno zrenje navzo~ih pomnikov. Ker je le-to nasploh mogo~e v ogledovanju del pesni{tva, v danem odno{aju tudi pesni{tvo, tako kot filologijo, izrecno pri{ tevamo k predmetom akademskih predavanj. Ne glede na to se na univerzah ni~ ne pou~uje redkeje kot filologija v prej dolo~enem smislu, kar nas ne sme ~uditi, saj je taka filologija prav tak{na umetnost kot poezija, in filolog se rodi, prav tako kot pesnik. Še veliko redkej{a je potemtakem ideja, da bi lahko na univerzah iskali histori~ no konstrukcijo del upodabljajo~e umetnosti, saj smo oropani neposrednega zrenja le-teh, in kjer se, bolj zaradi ~asti ter ob podpori bogate knji`nice, posku{a kaj takega predavati, se to kar samo od sebe skr~i na zgolj u~eno poznavanje umetnostne zgodovine. Univerze niso umetni{ke {ole. Zato se torej na njih sme {e manj pou~evati njihovo znanost, s prakti~no ali tehni~no namero. PHAINOMENA 15/55–56 UMETNOST Zato potemtakem preostane le docela spekulativna [znanost umetnosti], ki pa naj ne bi bila usmerjena na oblikovanje empiri~nega, temve~ intelektualnega zora umetnosti. Vendar pa prav s tem predpostavimo njeno filozofsko konstrukcijo, zoper katero se, tako s strani filozofije kot umetnosti, porajajo pomenljivi dvomi. Najprej naj bi se filozof, ~igar intelektualni zor naj bi bilo usmerjen zgolj na ~utnim o~em skrito in nedosegljivo, le duhu dostopno resnico, ukvarjal z znanostjo umetnosti – njen namen je zgolj proizvajanje lepega videza in ka`e bodisi zgolj varajo~e posnetke le-te ali pa je popolnoma ~utna –, kako zasega najve~ji del ~loveka, ta pa jo gleda kot ~utni mik, kot oddih, izpre`enje duha, utrujenega zaradi resnej{ih opravil, kot prijetno vzburjenje, ki ima pred vsakim drugim le to prednost, da se godi prek ne`nej{ega medija, zato jo lahko filozof obsoja tudi {e zategadelj, ker jo mora motriti kot u~inek ~utnega gona oz. kot zavr`eno obele`je pogube in civilizacije. Po tej predstavi o njej bi se filozofija lahko od ohlapne ~utnosti, ki jo mora umetnost zaradi tega odno{aja prena{ati, razlikovala le z absolutnim prekletjem le-te. 174 Govorim o bolj sveti umetnosti, o tisti, ki je, po besedah starih, orodje bogov, oznanjevalka bo`jih skrivnosti, razkrivalka idej, nerojene lepote; njen neoskrunjeni `arek notrinsko [innewohnend] razsvetljuje samo ~iste du{e, njena podoba pa je ~utnemu o~esu prav tako skrita in nedostopna kot podoba enake resnice. Ni~ od tega, kar bolj obi~ajni smisel imenuje umetnost, ne more zaposlovati filozofa: ta mu je nujni, iz absolutnega neposredno iztekajo~i pojav, in le, ~e ga zmoremo prikazati in dokazati kot takega, ima zanj realnost. »Pa ni celo sam bo`anski Platon v svoji Dr`avi obsodil posnemajo~e umetnosti, poetov izgnal iz svoje umne dr`ave, ne le kot nekoristne, temve~ kot kvarne ~lane – lahko katera koli avtoriteta bolje doka`e nezdru`ljivost poezije in filozofije kot ta obsodba kralja filozofov?« Bistveno je, da spoznamo dolo~no stali{~e, s katerega Platon izre~e to obsodbo pesnikov; kajti, ~e je kdaj kak filozof opazoval lo~evanja stali{~, potem je bil to prav ta, in brez tega razlo~enja bi bilo, kot povsod, tu pa {e posebej, nemogo~e zajeti njegov bogati povezovalni smisel ali pa zediniti protislovja njegovih del o taistem predmetu. Vseeno se moramo najprej odlo~iti, da bomo vi{jo filozofijo, {e posebej pa Platonovo, mislili kot odlo~no nasprotje v gr{ki omiki ne le glede ~utnih predstav religije, temve~ tudi glede na objektivne in docela FRIEDRICH WILHELM JOSEPH VON SCHELLING: PREDAVANJA O METODI AKADEMSKEGA {TUDIJA (1803) realne dr`avne forme. ^e je torej v tak{ni docela idealni in tako reko~ notri{nji dr`avi, kot je Platonova, o poeziji lahko govor na drug na~in, in ~e ta omejitev, ki jo zada poeziji, ni nujna – odgovor na to vpra{anje bi nas tu pripeljal pre- dale~. Nasprotovanje vseh javnih form filozofiji je nujno moralo spraviti na dan enako zoperstavljanje filozofije do njih – Platon ni ne najzgodnej{i in tudi ne edini primer za to. Od Pitagore naprej in {e od prej, pred Platonom, filozofija samo sebe spoznava kot eksoti~no rastlino na gr{kih tleh – ob~utek, ki se je izrazil `e v ob~em gonu, ki je zajel te, ki so bili – bodisi prek modrosti zgodnjih filozofov ali pa prek misterijev – posve~eni v vi{je nauke, jih vodil k domovini idej, na Orient. Pa tudi ~e odmislimo to zgolj histori~no, ne filozofsko zoperstavljanje, in to tudi priznamo – kaj je Platonovo zavra~anje pesni{tva, {e posebej ~e ga primerjamo s tem, kar v drugih delih pove v hvalo entuziasti~ne poezije, drugega kot polemika zoper poeti~ni realizem, zgodnja slutnja kasnej{e splo{ne smeri duha in {e posebej poezije? Še najmanj bi to obsodbo lahko uveljavljali pri kr{~anski poeziji, ki ima v celoti prav tako karakter neskon~nega, kot ima anti~na poezija v celoti karakter kon~nega. Da meje, ki jih ima slednja, lahko dolo~imo natan~neje od Platona, ki ni poznal njenega nasprotja, da se zato 175 lahko vzdignemo do obse`neje zajemajo~e ideje in konstrukcije poezije, kot se je on, in to, kar je gledal kot zanemarljivo v poeziji svojega ~asa, zdaj ozna~imo kot njeno lepo zamejitev, se moramo zahvaliti izkustvu poznej{ega ~asa in gledati nanj kot na izpolnitev tega, kar je Platon prero{ko zgre{il. Kr{~anska religija in z njo smisel, usmerjen k intelektualnosti, ki v stari poeziji ni mogel najti ne svoje popolne zadovoljitve ne sredstev za svoj prikaz, si je ustvaril lastno poezijo in umetnost, v kateri ju najde: tako so dani pogoji popolnega in docela objektivnega pogleda na umetnost, tudi pogleda na anti~no umetnost. Iz tega nam postane jasno, da je konstrukcija taiste predmet, vreden ne le filozofa nasploh, ampak {e posebej kr{~anskega filozofa, ki si iz tega mora narediti svoj posel, da izmeri in prika`e univerzum taiste. Po drugi strani pa, da osvetlimo tudi drugo plat tega predmeta – je filozof po svoje primeren za prodiranje v bistvo umetnosti in njen resni~ni prikaz? »Kdo razen tistega, ki ga je zajel ta sveti ogenj, lahko – tako jih sli{im spra{evati o tem bo`jem principu, ki `ene umetnika – dostojno govori o duhovnem dihu, ki odu{evlja njegova dela? Smemo poskusiti podvre~i konstrukciji tisto, kar je PHAINOMENA 15/55–56 UMETNOST prav tako nezapojmljivo v svojem izvoru, kot je ~ude`no v svojih u~inkih? Lahko spravimo pod zakone in poskusimo dolo~iti tisto, kar je njegovo bistvo: to pa je, da ne priznava nikakr{nega zakona razen sebe samega? Ali pa se da genija tako neznatno zajeti s pojmi, kot ga je mogo~e ustvariti po zakonih? Kdo si drzne {e prek tega hote osmi{ljati tisto, kar je o~itno najsvobodnej{e, najabsolutnej{e v vsem univerzumu, kdo raz{iriti svoje obzorje, da bi prek njegovih poslednjih meja lahko za~rtal nove meje?« Tako bi lahko govoril kak entuziazem, ki bi umetnost zajel zgolj v njenih u~inkih in ne bi resni~no poznal ne nje in tudi ne mesta, ki je v univerzumu dodeljeno filozofiji. Saj tudi ~e sprejmemo, da umetnost ni dojemljiva iz ~esa vi{jega, je vseeno pre`emajo~i, vse-vladajo~i zakon univerzuma, da ima vse, kar je zaobjel, svoj vzor ali protipodobo v ~em drugem, tako absolutna je forma ob~ega zoperstavljanja realnega in idealnega, da tudi na poslednji meji neskon~ nega in kon~nega, tam, kjer nasprotja pojava izginejo v naj~istej{o absolutnost, taisto razmerje uveljavlja svoje pravice in se v zadnji potenci ponovno vrne. To razmerje je razmerje filozofije in umetnosti. 176 To zadnje, ~etudi popolnoma absolutno, popolno poistenje [Ineinsbildung] realnega in idealnega, se sámo spet obna{a do filozofije kot realno do idealnega. V njej se poslednje nasprotje védenja razre{i v ~isto identiteto, ki pa zato, v nasprotju z umetnostjo, kljub temu {e vedno ostaja zgolj idealno. Obe [filozofija in umetnost] se torej sre~ujeta na poslednjem vrhu in sta si, prav zaradi vzajemne [gemeinschaftlich: skupnostne] absolutnosti, vzor in protipodoba. To je razlog, da v notranjost umetnosti znanstveno globlje ne more prodreti nikakr{en [drug] smisel razen [als] smisla filozofije, da, da zato zmore filozof bistvo umetnosti videti jasneje od umetnika samega. Kolikor je ideelno vedno le vi{ji refleks reelnega, je v filozofu nujno vi{ji ideelni refleks tega, kar v umetniku reelno je.1 Iz tega se nasploh ne zjasni le to, da v filozofiji umetnost lahko postane predmet védenja, ampak tudi, da zunaj filozofije in druga~e kot prek filozofije o umetnosti ni~esar ne moremo vedeti na absoluten na~in. Umetnik, saj je v njem objektivno isti princip, ki se v filozofu subjektivno reflektira, se zato do le-tega tudi ne obna{a subjektivno ali zavestno, kakor da bi se ga tako lahko prek kakega vi{jega refleksa sploh ozavedel; to vendar pri 1 »Insofern das Ideelle immer ein höherer Reflex des Reellen ist, insofern ist in dem Philosophen notwendig noch ein höherer ideeller Reflex von dem, was in dem Künstler reell ist.« FRIEDRICH WILHELM JOSEPH VON SCHELLING: PREDAVANJA O METODI AKADEMSKEGA {TUDIJA (1803) umetniku tudi ni njegova kvaliteta. Kot takega ga ta princip `ene in prav zato ga sam ne poseduje; ~e ga spravi do idealnega refleksa, se kot umetnik potencira, pri tem pa se kot tak ves ~as obna{a objektivno: subjektivno v njem ponovno pristopa k objektivnemu, kakor v filozofu objektivno venomer sprejema subjektivno. Zato ostaja filozofija, ne glede na notranjo identiteto z umetnostjo, vselej in nujno znanost, tj. idealna, umetnost pa vselej in nujno umetnost, tj. realna. Zgolj [rein] z objektivnega stali{~a ali pa s stali{~a kake filozofije, ki v idealnem ne gre do iste vi{ine kot umetnost v realnem, je potemtakem nerazumljivo, kako bi filozof umetnost lahko zasledoval vse do skrivnega pravira in v prvo delavnico njenega prihajanja na plan. Pravila, ki jih genij lahko odvr`e, so tista, ki jih predpisuje zgolj mehani~ni razum; genij je avtonomi~en, odteguje se le tujemu zakonodajstvu, lastnemu pa ne, saj je genij le, kolikor je najvi{ja umernjenost po zakonu; prav to absolutno dajanje zakona, ki samo po sebi ni zgolj avtonomi~no, prodre pa do principa vse avtonomije, filozofija v njem pripoznava. Zato so vselej videli, da so resni~ni umetniki na svoj na~in mirni, preprosti, veliki in nujni kakor narava.2 Tisti entuziazem, ki v njih ne prepoznava ni~ drugega kot od pravil prostega genija, nastane {ele z refleksijo, ki 177 spozna le negativno plat genija: gre za entuziazem iz druge roke in ne za tistega, ki odu{evlja umetnika, ki je v nekak{ni bo`jepodobni svobodi obenem naj~ istej{a in najvi{ja nujnost. ^etudi je filozof najbolj sposoben predstaviti to nepojmljivo umetnost,spoznati to, kar je v njej absolutno, je vpra{anje, ali bo tudi tako spreten, da bo dojel to, kar je v njej zapojmljivo in ga uzakonil? V mislih imam tehni~no plat umetnosti: se bo filozofija v izpeljavi lahko spustila do empiri~nega in do sredstev ter pogojev le-tega? Filozofija, ki se ukvarja edinole z idejami, mora glede empiri~nega umetnosti pokazati le ob~ne zakone pojavljanja, a tudi te zgolj v formi idej; saj so forme umetnosti tudi forme stvari na sebi in so kakor v prapodobah. Kolikor jih torej lahko uvidimo ob~e, iz univerzuma na sebi in za sebe, je njihov prikaz nujni del filozofije umetnosti, ne pa kolikor le-ta vsebuje pravila izvedbe in izvajanja umetnosti. Sploh je filozofija umetnosti prikaz absolutnega sveta v formi umet 2 »Zu jeder Zeit hat man daher gesehen, daâ die wahren Künstler still, einfach, groß und notwendig sind in ihrer Art, wie die Natur.« PHAINOMENA 15/55–56 UMETNOST nosti. Le teorija se neposredno navezuje na posebno ali na kak namen in je to, po ~emer je mogo~e neko zadevo empiri~no vzpostaviti. Nasprotno pa je filozofija docela nepogojena, brez namena zunaj same sebe. ^e bi se sklicevali {e na to, da je to tehni~no umetnosti tisto, prek katerega umetnost dobi videz resnice, kar bi se filozofu sicer lahko ma{~evalo, potem je ta resnica zgolj empiri~no: resnica, ki naj bi jo v umetnosti spoznaval in prikazoval filozof, je vi{je vrste in je eno in isto z absolutno lepoto, resnica idej. Stanje protislovja in razdvajanja, tudi glede prvih pojmov, v katerem se umetni{ ka sodba, ki `eli z refleksijo ponovno odpreti zape~atene vire, nujno znajde v kaki dobi, {e bolj spodbudi `eljo, da bi absolutni nazor umetnosti tudi kar se ti~e form, v katerih se izra`a, na znanstven na~in izpeljali iz prvih na~el, saj so, dokler se to ne zgodi, same sodbe in tudi zahteve lahko navadne in plitke, pa tudi omejene, enostranske in muhaste. Ta konstrukcija umetnosti vse do konkretnega sama vodi k dolo~itvi taiste prek pogojev ~asa in tako preide v histori~no konstrukcijo. Po tem ko bo ob~i dualizem univerzuma, v katerem se je uveljavilo nasprotje anti~ne in moderne 178 umetnosti, tudi na tem podro~ju prikazan na najpomembnej{i na~in – deloma prek samega organa poezije, deloma prek kritike – bo mogo~e toliko manj dvomiti o popolni mo`nosti le-te [histori~ne konstrukcije] in o njeni raz{iritvi na celotno zgodovino umetnosti. Ker je ta konstrukcija v ob~em odprava nasprotij, ta pa, kar se ti~e umetnosti, tako kot sam ~as stavi [gesetzt sind] odvisnost umetnosti od ~asa, morajo le-ta biti nebistvena in zgolj pro-formna, tako bo znanstvena konstrukcija prikazovala skupnostno enotnost, iz katere so iztekla ta nasprotja in se bo prav s tem, prek njih, vzdignila k zaobsegajo~nej{em stali{~u. Tak{ne konstrukcije umetnosti se res ne da primerjati s tem, kar je do sedaj eksistiralo pod imeni estetika, teorija lepih umetnosti in znanosti, ali pod katerim koli drugim imenom. V najob~ej{ih na~elih prvega tvorca te oznake je bila vsaj sled ideje lepega kot v konkretnem in odslikanem svetu prikazujo~ega se pravzornega. Od tedaj je postajala vse bolj odvisna od nravnega in koristnega – kot se tudi v psiholo{kih teorijah podobno o~i{~ujejo zgodb o duhovih ali drugega praznoverja – vse dokler ni kantovski formalizem, ki je slednje nasledil, sicer porodil novega in vi{jega nazora, z njim pa mno`ice neumetnostnih umetni{kih naukov [kunstleerer Kunstlehren]. FRIEDRICH WILHELM JOSEPH VON SCHELLING: PREDAVANJA O METODI AKADEMSKEGA {TUDIJA (1803) Semena prave znanosti umetnosti, ki so jih izborni duhovi sejali od takrat, se {e niso zgradila v znanstveno celoto, ki pa jo vendar smemo pri~akovati. Filozofija umetnosti je nujni cilj filozofa, ki v njej zre notranje bistvo svoje znanosti kakor v magi~nem in simboli~nem ogledalu; zanj je na sebi in za sebe pomembna kot znanost, kakor je npr. filozofija narave kot konstrukcija najbolj nenavadnih od vseh produktov in pojavov ali pa kot konstrukcija v sebi prav tako zaklju~enega in dovr{enega sveta, kakor je narava. Navdu{eni raziskovalec se prek nje u~i resni~nih prapodob form, ki jih v naravi najdeva le zmedeno izra`ene, v delih umetnosti in na na~in, kako ~utne stvari iz njih izhajajo, pa jih prek njih samih nazorno [sinnbildlich] spoznava. Notri{nja zveza, ki zedinja umetnost in religijo, célostna nemo`nost, da bi, po eni strani, prvi dodelili nek drug poeti~ni svet kot tega znotraj religije in prek religije, ter po drugi plati nemo`nost, da bi to drugo resni~no objektivno prikazali druga~e kot prek umetnosti, znanstveno spoznanje umetnosti nujno pove` e s tem, kar je v tem odno{aju pristno religiozno. Konec koncev ni v ni~ manj v sramoto tistemu, ki se posredno ali neposredno udele`uje upravljanja dr`ave, da umetnosti sploh ne sprejema oz. da je zares 179 sploh ne pozna. Kakor knezov in oblastnikov ni~ bolj ne poveli~uje kot to, da cenijo umetnost ter upo{tevajo njena dela in jih spodbujajo, tako ni prav ni~ bolj `alostnega in `aljivega kot to, da ti, ki imajo mo`nost, da umetnost spodbude k najvi{jem razcvetu, svoja sredstva potro{ijo za neokusnosti, barbarstvo ali prilizljivo nizkotnost. ^etudi sploh ne uvidijo, da je umetnost nujni in integrirani del po idejah zasnovanega dr`avnega ustroja, bi jih morala vsaj antika spomniti na to, da so bila njena vseob~a slavja, ovekove~ujo~i spomeniki, igre, kot tudi vsa ravnanja javnosti, samo razli~ne veje Enega, ob~e objektivnega in `ivega umetni{kega dela. Prevedel 3 Ale{ Ko{ar 3 Prevedeno iz: Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling, Sämtliche Werke, izdajatelj K. F. A Schelling, 5. zvezek, J. G. Cotta, Stuttgart–Augsburg 1859, str. 344–352. Reprint: Friedrich Wilhelm Joseph von Schelling, Spisi iz let 1801–1804, Studienausgabe, Wissenschaftliche Buchgesellschat, Darmstadt 1976, str. 383–391. Prim. Manfred Schröter, Schellings Werke, Dritter Hauptband, Schriften zur Identitätsphilosophie, 1801–1806, Beck’sche Verlagsbuchhandlung, München 1958, str. 366–374.