Jahresbericht
der
k. k. Werks-Hauptschule
zu
1868.
Verlag des k. k. Montanärars zu Idria. — Laibach. Druck y. Millitz.
....
Lepopisje v ljudski šoli.
fri vsakem predmetu je skerbeti, da ga povzdignemo do popolnosti. Ker je pa popolnost idealna in se skoraj po slabej človeški moči doseči ne more, se ji le približujemo, ako prizadevanje po nji krepko narašča. Geslo vsakemu mojih tovaršev je ali naj bode: čimbolj popolnost nam oddaljena je, tim bolj na se jači trud za njeni doseg. Da veliko stopinj storili še nismo na težavni stezi k popolnosti, vsak šolnik spoznati obilo priložnosti ima. Toraj čversto na noge, združimo se, priobčimo svoja mnenja, spulimo plevel iz rodovitnega polja, in žetev bogato obnesti se mora. Iz pridelanega zaklada naj si vzame vsak čistega, žlalmega zerna, in ono mu bode naj bolji navod, da doseže svoj blagi namen, ter napreduje v popolnosti.
Akoravno gradivo lepopisnega nauka obsega le majhino in veliko abecedo, je predmet v oziru na njegovo estetično in praktično stran tako obširen, da se ne da na tem prostorčeku vsestransko pre-tresovati.
Izpeljavo svoje naloge začenši, razdelim nauk lepopisni v dva poglavitna dela:	1.	Učni pripomočki za lepopisne vaje; 2. kako
mladino učiti tega predmeta?
Učna pripomočka sta učeniku černa, platnena, še bolje kavčukova, elastična, a dobro napeta tabla, ktera se da na obeh stranih popisati, in kreda. Za perva dva razreda se tabla prepreže s tanj-kimi čertami, med ktere se čerke tako postavljajo, kakor jih morajo šolarčki potem v svoje enako prečertane zvezke posnemati. Čerte na tabli se narejajo s pokredenim motovzom (večidel šterikrat predebelo špago) za vsako novo pismeno vajo.
Take debele čerte zelo kaze lepoto učiteljevega spisa; s tanjko nitjo narejene so ravno tako učencem vidne, kakor svojemu namenu zadostljive. Bolje je, da so te čerte z rudečo oljnato barvo narejene, ter da vedno na tabli ostanejo; razume se, da morajo tanjke biti ko nit. Za tretji in četerti razred naj učenik, ako mu je moč, na tablo brez čert, ali k večem na eno samo čerto svoje predpise izdeluje; le tako pisanje se bode učencem umetno zdelo, pa tudi posnemanje našlo. Ljudska šola pripravlja mladino za vsakdanje praktično življenje; tu pa se poslužujemo neprečertanega papirja, toraj naj otroci začnejo na goli papir pisati, ko so v enakoličnosti dobro napredovali.
Drugi pripomoček učiteljev je kreda. Mnogo jih je, da imajo pero popolnoma v svoji oblasti, a ne toliko, ki bi znali ravno tako gospodariti s kredo. Po tabli kredo tako voditi, da so čerte vse enako tanjke in debele, je skora umetnost, ker se dobra, mehka kreda, ktere je pa redkokrat v roke dobiti, hitro drobi ter ob svojo prirezano tanjkost pride; čerte se kmalo v drugi širokosti pokažejo, kar bi ne smelo biti. Treba je tedaj kredo sukati, da potegleji
vklub spremenljivosti krede vendar enaki postajajo. Pri vsaki besedi kredo obrezavati ne gre, na širokost krepkih poteglejev jo pripraviti je dobro, a. mehka kreda se hitro zlomi. Temu bi se dalo zavirati, ako bi kredo po fabrikah v širokovotle bilke vlivali. Kreda za lepopisne predlage naj bo skoz in skoz prosta pešenih zern, le s tako se da zveršiti krasni spis s tisto intensivno svetlobo, ktera ga oživlja.
Učenci imajo pa letč učne pripomočke: peresa in pisne zvezke.
O peresih, se ve da jeklenih, kterih imamo vsake verste na zbiranje, nimam kaj potožiti. Da se jeklenim peresom podtika vzrok slabega pisanja, težke roke, negibčnosti itd., se mi čudno dozdeva, ker to nikakor res biti ne more. Jeklo štejemo res med težke kovine; a zarad tega jekleno pero s tanjkim gilbčekom vred ni veliko težji od gosjega, in nikakor ne stori težke roke. Tu velja le majhna poskušnja in prepričani bomo nasprotnega, če po načinu posp. Levca, slavnega našega krasopisnika, pišemo par besedic, z raztegnjenimi tremi persti pero deržaje naj pred se silo, se bode roka kar vstavljala ter kmalo oterpnela, potem pa poskusimo še z lahko, skora medlo roko verstico pisati, in spoznati moramo, kdo je vzrok težke roke! Roka tudi težka, negibčna postane, če je mesto na enem samem kraji pa poleg cele lahti podperta ter se na dolgo ob podlago dergne.
Ivakošni so pa pisni zvezki?
Naj mi bode dovoljeno čež nje naj ostrejšo sodbo izreči! Sla-bejši kakor jili imamo ne morejo biti. Kupimo si po dva krajcarja nekaj takih zvezkov z ošabnim napisom: „Schönschreib-Buch“, ter jih poglejmo z ojstrim očesom od perve do zadnje strani. Na pervej strani občuduješ, častiti bralec, krasno izdelani lesorez „ Salzburg is c h e s Ross“! To ti je slika, ki mora mahoma po-žlahniti estetični okus mladega podobarja, prepolniti serce njegovo s čisto moraličnim čutjem !! Na dragem zavitku dobiš jasno predočbo kake stvari iz prirodopisja, da koj uganeš ter spoznaš, kaj da predstavlja slika —, posebno če si v stanu brati podčerkane imena! Po takih podobicah naj si mladina predočb nabira?! Res je, da malo velja tak „Schönschreib-Buch“, ki obsega eno celo polo papirja! Koliko pa stane eden izmed dvanajsterih zvezkov Schillerjevih del, ki jih je izdal Winiker v Bernu? En zvezek v petnajstih polah iz lepega papirja, snažno natisnjene s klasičnim tekstom samo 29 kraje. Ako se tiskarji zado-volijo z majhnim dobičkom pri takem, gotovo težkem delu, zakaj bi ne pripravili ljudski šoli takih lepopisnih zvezkov, ki bi občnosti bolj koristili. Ali ni šteti pisni zvezek med tergovino, ktera zanesljivo svojega kupca najde in kterih se neizrekljivo veliko preda? Ali niso po celem svetu šole, v kterih se otroci pisati uče? Za izdajo klasičnih del se naročnikov na deset, in tudi več tisoč oglasi. Ali jih mar ni stokrat in stokrat več, ki bi lepše in koristnejše zvezke raji plačevali za pol kraje, dražji? Čuditi se mora vsak, da dandanes iz deržaveglavnega mesta gori omenjene „Schönschreib-
bücher“ na ljudsko šolo dobivamo. Hvalevredno je sicer početje, da po zavitkih lepopisnili zvezkov take podobice tiskajo, po kterih bi si nevedna mladež marsikako predočbo neznanih stvari zadobila. Al ta namen se pa doseže le takrat, kadar so slike izverstno speljane, ali da nam vsaj v prostih obrisih reč pokažejo. Koliko bi nam bil zlajšan kazavni poduk! če je že treba slike na zavitku, zakaj niso take, kakor vemo da bi se nabrane predočbe po njih razjasnile? Kolikor imajo tiskarji stroškov za „Ein türkisches Kaffehaus, ein arabischer Richtplatz, Szene aus dem Volksleben in Neapel, Amerikanische zum Wassertod Verurtheilte, ein Raubanfall, die Reunion der Thiere, za „ganzes Thierreich der Welt“, 548 aller Art Thiere, 146 Vögel (dass es Gott erbarmt), gedruckt“, ravno toliko bi jih imeli za proste obrise (konture). —
Tudi papir v zvezkih je graje vreden; skora vsako premaka, in od tod pride, da otroci na drugo stran neradi ter vselej gerji pišejo, kot na pervo. Za pervi razred naj bode papir tolikanj terd-nejši kolikor bolj otroci pritiskajo in nevkretno pišejo. Zadnjič so še tudi zavreči rudeče ali višnjeve čerte, med ktere otroci čerke postavljajo, zarad njih debelosti in za vse razrede v enaki razmeri nastavljene širokosti.
Kakošni naj bodo toraj lepopisni zvezki?
1. Papir naj bo gladek, ali vsaj takošin, da se novo pero ne bode zaderalo. Papir tudi ne sme premakati, da se da na obeh straneh popisati in da se pisanje obeh strani na eni strani ne združuje.
2. Vsak zvezek naj obsega dve celi poli t. j. 16 strani, ktere učenec v desetih vajah napolni.
3. Te dve beli poli ste zaviti v platnici iz barvanega papirja. Za en razred in eno versto naj bode zavitek jednobarvani.
4. Na licu zavitkovem naj stoji mesto slike in Schönschreibbuch: Vaje v lepopisu (ali) Lepopisne vaje načerkal I ... I .. .
 razred, pričel dne . . . končal dne . . . 186 ... Ta napis naj
bi bil z velikimi in zalimi čerkami natisnjen. Okoli tega napisa je lep robec, kteri služi za predlago zmožnim v risanji.
5. Zadnja stran zavitka naj kaže prosto, a umetno po pravilih resnične razmere izpeljane podobice za pojasnenje slovenskih in nemških beril, iz prirodopisja, posebno živali in rastline, iz naravoslovja nektere mašine, fizikalične aparate i. t. d. Za četerti razred vsakoverstne predlage za vaje v risanji.
6. Vsa skerb naj bi se obernila na sostavo liniature. Verste morajo biti blede barve in prav tanjke, da se 3—4 pedi daleč vidijo. Naj pojasni vsak šolnik mladini njih pomen!
7. Zvezki naj bodo po redovnih številkah razverstene. Pervi vštevileni zvezek I. za pervi razred ima rčdke ali verste po dve čerti za toliko časa, dokler se ne pričnč dolgih čerk pisati. Ostali čas leta naj jim služi zvezek, štev II., se šterimi versti, v bolj široki razmeri, po kteri se napake bolj vidne pokažejo.
8. Zvezke, štev. II, rabijo tudi učenci drugega razreda 1. pol leta. Drugo polletje dobe ožji prečertane zvezke, štev. III.
9. Ako so dobro napredovali, se v tretjem razredu začno lepopisne vaje na zvezke, stev. IV, z eno samo čerto; kteri niso še zmožni, pišejo na štev. III.
10. Druzega pol leta pišejo v tretjem razredu na goli, ne-prečertani papir s podkladkom (Faulenzer), štev. V.
11. Četerti razred piše na veči zvezke, štev. VI. in ako bi bilo mogoče brez podloženih čert. Dober prst od papirjevega krajca bi bil iz ene same tanjke čerte narejen okvir, na desnem in levem robcu tega okvira bi bile pa zaznamvane čertice, o d in d o kterih bi se posamezne verste razprostirale. Brez njih bi nevajeni učenci zdaj više zdaj niže zabredli. Pri takem pisanji bode pazljivost tudi veliko povekšana.
12. Da lega stanovitna postane, naj učenci podlagajo ležeče čerte (Lagelinien). V tretjem in četertem razredu, so te ležeče čerte že na podkladku narisane. Pri pervih vajah se one ležeče čerte jako koristne obnašajo. Vsi potegleji so enako saksebi, enako ležeči, in za vsak pervoten poteglej je treba roko enakomerno pomikati; za ravnomernost pisanja ni boljšega sredstva.
S takimi zvezki bodo otroci veliko veselja imeli. Jih spoštovaje bodo skerbeli, da jih čiste ohranijo, jih zavivajo ter snažne k očitnem spraševanji prinesejo.
Po takih zvezkih se bode skazalo, da navdaja slehernega jedna misel, da je, en učenik, ena šola, ena odgoja, en narod!
V	edinosti je moč! Hrepenimo po njej!
Zdaj mi še ostane priobčiti svoja mnenja o lastnostih lepega pisanja,
1. Pisanje naj se vjema s pravili naravnosti (Natürlichkeit). Naravno je pisanje, če so pismenke, ki segajo čez tri ali steri čerte, na verhu tanjke, spodaj pa nekoliko krepkeje postajajo, kakor je n. p. smreka, šteri glavne, hišne stene, ročnik vozarskega biča (gajželnek) i. d. Posebno velja to za nemško pisanje. Naravno je dalje pisanje, če so poteze tanjke tam, kjer so naj bolj na okroglo zavite; le tanjke stvarice se dajo vpogniti.
2. Ravnomernost (Proportionalität) obstoji v tem, da se posamezni deli čerk vjemajo v dolgosti, širokosti in sploh v velikosti. Posebno naj zgome lopotične penklje pri veliki abecedi slovenskega pisanja na levo in desno ravnomerno iz dveh polovic obstojč. Spodnje poteze, ki nosijo zgornje, naj bodo nekoliko večje, drugače tišijo na spodnje delca pismenk.
3. Kinč slovenskih, posebno velikih pismenk je krogovitost (.Schwungfülle). Zarad te lastnosti je slovensko pisanje toliko težji od nemškega. Krogovitost je tudi prvi pogoj pri ornamentalnem risanji. Preden se deček ne privadi s prosto roko krogov risati tako, da se izurjeno oko, ogledovaje popolni mir, ne zadovoli, ne opravi mali risar nič z ornamentom. Slovensko pisanje je tudi nekako
ornamentalno risanje. Vsi potegleji, kteri so zarad lepšega, naj bodo v resnici lepi, mirno in lahko zviti. Primerjaje nalomneno verbokvo, desko ali kaj takega z lepo zvitim jeklenim peresom od ure, ali s kro-govito ribjo kostjo naj da učenik otrokom napake preiskavati v vog-latih, slabo krogovitih poteglejih, in sicer že v prvem razredu. Dobro je, mladino že v zgodnjih letih estetike vaditi!
4. Tesno zvezana s krogovitostjo je lahkost (Leichtigkeit). Vsi potegleji naj se lahkoma razlivajo eden v drugega brez silovitega okrajšanja ter skupostne tesnobe. Slednič tudi
5. stanovitna lega pisanje izverstno stori. Oblika posameznih čerk je mnogokrat dobra, a v skupšini se vgleda silni nemir. Ako podaljšamo neenako ležeče čerte, našli bodemo, da se križajo. To jako kazi lepoto pisanja. Stanovitna lega se naj hitreje doseže s podloženimi ležečimi čertami, in če kotiček med levim papirjevim krajcom in spodnim robom klopi, na kterega se otroci tako radi a napačno naslanjajo, vedno enak ostane, ako nikakor ni moč si osvojiti g. Levcevega načina.
Na razstavljene splošne krasopisne pravila naslanjam še posebno metodo, po kteri bi se sintetično izpeljavale posamezne čerke. Pismenke imajo veliko podobnosti med sabo. Iz razkosanih obstojnih delov se dajo nove čerke sostavljati, brez da bi trebalo, navaditi se novih poteglejev. Koščeke se premakne zdaj više, zdaj niže, spred ali zad in tako nove čerke nastanejo, ktere po kratki vaji v svoji pravi lepi obliki kar iz peresa teko, če so se učenci le prilastili pervotnih poteglejev.
1. Perva vaja, ktera naj se gostokrat ponavlja, naj bode, da otroci narede pervotne lasne, ktere vežejo posamezne čerke, in per-votne krepke potegleje, iz kterih zlasti majhne čerke obstoje. Kjer se lasne čerte prelomijo ter v krepke prehajajo, naj bode oster vogel ali špičast konec, kakor pri nemškem „ ./ “ Okroženih koncev mali začetniki v pervič ne narede lepih, podobni so zviti mesarski kljuki; da se ne navadijo tega, naj učenik iz pred omenjenih „ * “ temeljno na obeh koncih okroženo čerto izpeljuje. Na tablo predpisane špičaste verhe naj učenik z mokrim perstom na okroglo posname. Teh popravkov, se ve da otroci v svojih zvezkih ne morejo posnemati, timveč jih morajo z novega narediti opustivši ostri vogel. Per tej priliki naj učitelj mnogokrat povdarja, da mora vselej poteglej tenak biti, kjer je naj bolj krogovit, kjer se naj bolj zavije, ter debel nara-šati, kjer čerta na vzdol ravna postaja. Zoper to krasopisno pravilo otroci naj več grešijo. Prirodnost nas uči, da se kol ne da okroglo zviti, tanjka vejica pa lahko. Napačno tudi je, ako se dve debeli čerti križate. Nič ni gerjiga od tega!
2. Zdaj sledi vaja v gor in dol obernenem potegleji i—■*. Ko otroci pervi poteglej znajo, naj svoje zvezke narobe obernejo in še eno versto „i“ načerkajo. Zdaj polože zvezek nazaj v po-prejšno lego, dobro pogledajo ter poskusijo narobe pisati. Potem vadijo dolgo potezo „/ I“ na 3. versti in „j /“ na četerti versti
stoječo ; to naj spodej odsekajo. Na podloženih ležečih čertah je ta vaja lahka. Da naj bodo poteze skozi in skozi enako debele, ne pre krepke, enako saksebi stoječe, se mora gostokrat povdar-jati.
3.	Naj	okorniši se kažejo otroci	pri	vaji čerke „o“.	\
predočbo naj	jim stavi učitelj drobna fižolova	zerna. Potem	naj se
„o“ po dolgosti na dve simetrični polovici razdeli. V veči razmeri se jim to na drevesnem ali iz papirja izrezanem ne-zobatem listku lahko ter razumljivo razkaže. Čerko „o“	naj	na obe strani	pisati
vadijo, to je,	da je debeli poteglej enkrat	na	levej, drugič na	desnej
strani.
Iz teh pervotnih čert je manj ali več zložena cela majhna in deloma tudi velika abeceda. Prav lahko se dajo temeljite te podobice in drobčki najti iz lepega rokopisa, ter v nove slike sostaviti, in sicer:
c — je leva polovica čerke „o“, na desnem verliu v pičico zakrivljena, a	=:	Pridani k čerki „o“ na desnej strani čerko „t“	dobiš	a.
d	=	Ako se ta podaljša v postane „d“.
q — Pomakne se pri čerki „du poteglej do tal (4. verste), se dobi 7 (kv).
g	=	q s penkljo na spodnem koncu stori čerko g.
j	=	Če se „o“ pri čerki g opusti, ostane j.
e	=	Celi majhni ° tikama pod drugo versto, čisto zvezani	z levo
polovico „o“, kaže e (e), t ~ Nekoliko okrajšan, prečertan poteglej „l“ daje Ta poteglej počez je navadno jako gerd: debel, postran, kriv, predolg i. d. Bolji je poslužiti se nemške oblike „t“, ktera je že zelo v v navadi; nevkreten poteglej izostane, in taki „t“ se lepo veže z naslednimi čerkami. s = Na desno narejeni „o“, na verhu nekoliko ošpičeni, pokaže „s“, p — Če postavimo v spodnem koncu odsekano čerto pred na desno narejeni o, se dobi „p“, ali pa če se potegleju „I“ na verhu pridene ena čerta iz perve vaje (druga polovica čerke „n“), h = če pomakneš pervi poteglej na čerki „p“ proti stropu, to je prvi verstici, do ktere segajo dolge čerke, se dobi „hu.
„n“ zr ostane, ako odrežemo na čerki ,,/t“ od pervega potegleja toliko, kar ga čez drugo versto moli. m = Čerka „n“ spredej pomnožena za pervi poteglej, pokaže „m“, k — Iz čerke „A“ se ,,/c“ izpeljuje, ako se natakne drugemu potegleju polovico na desno narejenega „o“. Ta dva kosčeka naj se skerčita v prostor med 2. in 3. verstico. čez drugo verstico naj otroci ne delajo znamenitega potegleja, ki loči čerko ,,/t“ od „k“. Mera na vid je pri šolarčkih še nezanesljiva, u = Ako se pisen zvezek okoli oberne ter pogleda tisto rčdko, na kterej so „n“ napisani, pokaže se kterega je lahko narediti. y = Na čerki „u“ poteglej „i“ podaljšan v daje ptuji „iu (y).
v = Naredimo samo drugo potezo čerke podaljšajmo do 2.
verstice lasno čerto ter jo končajmo s pičico, dobimo w = Ako se celi zapiše in konča kakor popred postane „w“ za nemške besede, r = Iz pervega potegleja čerke „rt“ se lahko naredi „r“, če se iz njega potegne proti verhu prav majhen brez vse debelosti. V pervih razredih nahajamo ta „iu kot jako debelo piko. Temu se okom pride, ako se učencem veleva, lasno čerto samo prelomiti, kjer ima ali pikica biti. b = Navadni , končan kakor	ali	„r“, daje obraz
čerke „ b “
z = Navzdol potegnena lasna čerta s pridjano drugo polovico čerke na levem verhnem in desnem spodnem koncu, daje „z“. Tudi prav majhin okoli obernen in še enkrat pomnožen za drugo polovico čerke „n“, kaže prav lep in simetričen „z“, kte-rega otroci kmalo prav ličnega narede. S penkljo čerko „z“ v vaje jemati, ni dobro, ker se ne vjema s tiskanim „k“ f ~ Postavimo čerko j tako na glavo, da stoji na tretji verstici, ter se navzdol podaljša do 4. verste, se pokaže x (ks) = se stika navadno z dveh polovic čerke „o“, tako da se s herbtoma tiščita. Perpravno se izdeluje „x“ iz drugega potegleja čerke „n“. Treba ga je le prekrižati od leve spodej čez sredo gor proti desni s tanjko na obeh koncih v pičico zavito lasno čerto.
V	ravno tem smislu se dajo velike pismenke sostavljati. Zarad ornamentalnih okrožlejev so te oblike težji od majhnih, vender se njih podoba vjema dostikrat z majhnimi čerkami. Vpiraje na te enakosti naj se odlikujejo velike pismenke po sledeči versti:
^«54 ta jf % %>, m, — e e, s,m, %,■&;&;— y g, m.
Tukaj hočem svoji nalogi mejni kamen postaviti nadjaje se, da bode kmalo kteri mojih dragih tovaršev pristopil mojimi mislimi in željami, ali pa da me bode v boljšemu podučil.
F. Stegnar,
c. k. učitelj.
Diözesan-Sclmlen-Oberaufsicht L a ib a cli:
P. T. Georg- Savašnik, Ritter des Franz Josef-Ordens, Domherr etc.
Schulbezirksaofsicht Idria:
P. T. Johann Bapt. Kovačič, Bergstadtpfarrer, Dechant etc.
Ortsschulvorstelmng':
P. T. Markus Vinzenz Lipohl, k. k. Bergrath und Werksvorstand etc.
LefrppepgeftaR© s
1. Johann Juvan, Benefiziat, suppl. Direktor und Religionslehrer, lehrte die Religion in allen 6 Klassenabtheilungen der Werktagsschule und in der Mädchenklasse der Wiederholungsschule, wöchentlich 15 Stunden. ti. Michael Mojfolič, Stadtpfarr-Cooperator, lehrte die Religion in der Wiederholungsschule der Knaben, wöchentlich 1 Stunde.
3. Josel' Eržen, k. k. Hauptschullehrer, lehrte, mit Ausnahme der
Religion und des Schönschreibens, alle Gegenstände der 3. Klasse, und die Gegenstände in der 3. Klasse der Mädchen-Wiederholungsschule, wöchentlich 19 Stunden.
4. Felix Stegnar, k. k. Hauptschullehrer, provisorisch, lehrte die
Gegenstände der 4. Klasse, das Schönschreiben in der 3. Klasse, das Zeichnen in der 4. Klasse und in der Sonntagszeichenschule und den Gesang in der 2., 3. und 4. Klasse, wöchentlich 30 Stunden.
5. Jakob Inglič, k. k. Hauptschullehrer, provisorisch, lehrte die
Gegenstände der 2. Klasse der Knaben und das Turnen, wöchentlich 26 Stunden, fi. Franz Česnik, k. k. Unterlehrer, provisorisch, lehrte die Gegenstände in der 1. Knabenklasse der Werktagsschule, alle Gegenstände in der Knaben-Wiederholungsschule und die Obstbaumzucht, wöchentlich 27 Stunden.
7. Frl. Maria Krasnar, prov. Unterlehrerin, lehrte die Gegenstände
der 1. Klasse der Mädchen und den Aufsatz und das Lesen in der 2. Mädchen-Wiederholungsklasse, und den Gesang in der 1. Klasse, wöchentlich- 2G Stunden.
8. Frl. Amalia Kavčič, suppl. Industrielehrerin, lehrte die Gegen-
stände der 2. Klasse der Mädchen, und das Schönchreiben und Rechnen in der Mädchen-Wiederholungsklasse, ferner die weiblichen Handarbeiten, wöchentlich 31 Stunden.
9. Josef Gnezda, Stadtpfarrorganist und Musiklehrer, lehrte die
Violine, wöchentlich 6 Stunden.
Lehrgegenstände, Stunden und Schülerzahl.
				K 1 a		s s	e n				I
	I.		II.						Wieder- llOlllllftH- schule		
Gegenstände	c	g		c 4)	III.		’E 41				
	Knabe	■5 -o s	Knabe	o ns m J5		IV.	s-g E * M	£5 QD	Kna- ben	ü	' s ^ i e i I t» !
Religion ....	2	2	4	4	4	5			—		i	i | 23 |
Muttersprache . . .	8	8	6	6	4	3					1	i	37;
Deutsche Sprache . .	5	5	5	5	9	9					1	i	40
Rechnen ....	4	4	4	4	4	3	—			1	i	25 j
Schönschreiben . .	5	5	3	8	3	2	—	—	1	i	23 1
Zeichnen ....	—		—	—	—	2			—	2			4 |
Musik		—	—	—	—	—	—			6	—	—	6 !
Gesang		—	1	1	1	1	2			—	—	—	6
Weibliche Handarbeiten ....	—	—	—	—			—	10							10
Obstbaumzucht . .	—	—	—	—	2	—	—	—	—	—	2
Turnen 		—	—	1	—	1	2	—	—	—	—	4 !
Summe der Stunden .	24	25	24	23	28	28	10	6	7	5	180;
Zahl der Werktags- j schüler . . . . j	91	57	84	64	105	61	116	20				598
Zahl der Wiederholungsschüler . . j	—			1				1	54	82	136
Zusammen .	734
Aus dem Tagebuche dieser Lehranstalt.
Das Schuljahr wurde am 4. Oktober 1867 mit einem feierlichen Geistamte eröffnet.
Am 13. Oktober 1867 starb der Lehrer, Herr Josef Scherek, in seinem 54. Lebensjahre, nachdem er an dieser Lehranstalt 34 Jahre gedient hatte.
Am 2S. Februar 1868 bereicherte unsere Lehranstalt der wohlgeborene, edelmüthige Herr Karl H ö c h 11, Bürgermeister und k. k. Notar, mit einer Phisharmonica, wofür ihm die Schuldirection einen besonderen Dank anmit auszusprechen für ihre Pflicht erachtet.
Im 2. Semester unterrichtete man auch in der Obstbaumzucht und im Turnen. Dieses kam mit Rücksicht auf unsere Ortsverhältnisse und Umgebung lediglich durch rastloses Bemühen unseres echten Schulfreundes und Ortsscliulaufsehers, wohlgeborenem Herrn Markus Vinzenz Lipoid zu Stande.
Am 21. Juni 1868 wurde anlässlich des hl. Aloisifestes und der 1. hl. Kinderkommunion eine Orchestral-Messe aufgeführt, wobei sowohl beim Gesänge als auch bei der Musik die Schuljugend mitwirkte.
Im Verlaufe des Schuljahres wurden mehrere Lehrerkonfereuzen abgehalten, in denen verschiedene Gegenstände, theils didaktischen, theils moralischen Inhaltes, besprochen wurden.
Die öffentlichen Prüfungen des I. Semesters 1. J. fanden am
3.	und 4. März, und die des II. Semesters am 28., 29. und 30. Juli 1868 statt.
Am 1. August um 10 Uhr wurde in der Stadtpfarrkirche das Dankamt abgehalten.
Fortgang1.
nj ® fe © ui»
"Vierte Sclml - Klasse.
Ausgezeichnet haben sich:
Šinkovec Ferdinand von Idria.
Šinkovec Simon von Idria.
Rejec Anton von Idria.
Singer Leopold von Idria.
Likar Johann IV. von Idria.
Harmel Viktor von Idria.
Diesen sind zunächst gekommen:
Krašnar Rafael von Idria.	Gantar Gregor von Sairach.
Mažgon Anton von Kirchheim	Petrič Josef von Oberlaibach.
(Küstenland).	Lapajne Peter von Vojsko.
Sturm Johann von Haselbach.	Likar Johann B. von Kirchheim
Petrič Lorenz von Oberlaibach. (Küstenland).
Poljšak Josef von Slap bei Wippach.
Erste Fortgangs - Klasse:
Bremec Johann von Sairach. Brenčič Johann von Idria.
Brus Leopold von Idria.
Čadež Franz von Unteridria. Čerin Johann von Idria.
Eržen Kaspar von Kirchheim (Küstenland).
Groin Anton von Laibach. Kenda Franz von Idria.
Kenda Leopold von Idria.
Kos Franz von Idria.
Kratochvil Franz von Zoll. Makuc Karl von Oberlaibach. Ozbič Matthäus von Schwarzenberg.
Puntschuh Leopold von Idria. Rupar Anton von Idria.
Stajar Josef von Idria.
Strel Anton von Idria.
Troha Barthelmä von Idria. Uršič Franz von Idria.
Zweite Fortgangs - Klasse:
Kosmač Mathias von Kirchheim Leskovec Leopold von Idria. (Küstenland).	Mušič	Franz	von	Godovič.
Novak Franz von Unteridria. Petrič Anton von Idria.
Pivek Josef von Idria.
Rebič Josef von Oberlaibach. Reven Gabriel von Idria.
Seljak Barthelmä von Jagerše (Tolmein).
Žnideršič Leopold von Idria. Vidmar Franz von Idria.
Zahl 45.
Dritte Schul -Klasse.
Ausgezeichnet haben sich:
Tomšič Anton von Feistritz.
Šinkovec Franz von Idria.
Jereb Johann von Otalež.
Tominec Franz von Schwarzenberg. Renčelj Johann von Sessana.
Biesen sind zunächst gekommen:
Grošelj Jakob von Sairach. Božič Peter von Kirchheim. Glowacki Felix von Idria. Mlinar Barthelmä von Godovič.
Vončina Franz der 3. von Idria. Kavčič Franz von Idria.
Nič Felix von Planina.
Erste Fortgangs - Klasse:
Alič Johann von Idria,
Belk Josef von Idria.
Blažič Anton von Idria.
Božič Valentin von Idria. Breitenberger Anton von Idria. Brus Friedrich von Idria. Burnik Josef von Idria.
Ceferin Karl von Idria. Devetak Gabriel von Tolmein. Gaspirec Fortunat von Idria. Gregorač Valentin von Idria. Hladnik Josef von Idria.
Kante Matthäus von Samaria. Kavčič Eugen von Idria. Kratochvil Eduard von Zoll. Kummer Anton von Idria. Likar Anton von Idria.
Likar Josef von Zirkniz.
Mesar Andreas von Kobilja glava. Mihevec Franz von Loitsch. Mrak Johann von Zgonik.
Oblak Josef von Idria.
Poljšak Bernhard von Samaria. Poženel Franz von Idria. v. Premerstein Johann von St.
Magdalenenberg.
Rudolf Kaspar von Schwarzenberg.
Tavčar Alexander von Laibach. Tratnik Josef von Idria.
Vončina Franz der 1. von Idria. Vončina Franz der 2. von Idria. Vončina Lukas yon Idria.
Zweite Fortgangs - Klasse :
Bonča Johann von Schwarzenberg.
Božič Alois von Idria. Božič Ferdinand von Idria,
Brus Matthäus von Idria. Dolinar Engelbert von Idria. Grom Friedrich von Laibach. Grum Johann von Idria. Hladnik Leopold von Idria. Kanduč Josef von Idria, Kastrin Anton von Idria. Klemenčič Franz von Idria. Kogej Franz von Idria. Kosmač Leopold von Idria. Krapš Ignaz von Idria. Lapajne Anton von Idria. Majnik Thomas von Idria. Marec Johann von Planina Wippach.
Marec Josef von Planina Wippach.
in
m
Mervic Anton von Idria.
Mervic Paul von Idria.
Mihevec Leopold von Idria. Miklavčič Filipp von Unteridria. Pelhan Franz von Idria.
Pirec Anton von Schwarzenberg. Prelovec Franz von Idria.
Repar Josef von Idria.
Rupnik Anton von Wippach. Sternad Franz von Idria.
Sturm Josef von Idria.
Widmar Franz von Idria.
Žonta Paul von Idria.
Zahl 74.
Zweite ScJrml - Klasse.
Ausgezeichnet haben sich:
Gruden Anton von Loitsch.
Lampe Franz von Schwarzenberg. Strauss Franz von Kirchheim.
Žonta Franz von Unteridria.
Delkot Franz von Sessana.
Krapš Anion von Idria.
Rebek Anton von Terstenik.
Poljanec Johann von Idria.
Nebst diesen verdienen belobt zu werden:
Vadnu Victor von Zoll. Brenčič Franz von Unteridria. Baumacher August von Idria. Čuk Julius von Idria.
Kušman Anton von Idria. Treven Franz d. j. von Idria.
Rejec Franz von Idria. Mlakar Martin von Idria. Novak Franz von Idria. Kavčič Leopold von Idria. Dolinar Jakob von Idria.
Guten Fortgang haben gemacht:
Arrigler Anton von Idria. Bogataj Franz von Idria. Bogataj Leopold von Idria. Bonča Johann von Schwarzenberg.
Čerin Karl von Idria.
Čuk Matthäus von Idria. Devetak Anton von Tolmein. Eržen Johann von Idria. Eržen Anton von Idria.
Ferjančič Ferdinand von Idria.
Gostiša Thomas von Schwarzenberg.
Habe Johann d. ä. von Schwarzenberg.
Habe Johann d. j. von Schwarzenberg.
Jazbar Franz von Idria.
Jurman Johann von Idria.
Kobal Johann von Unteridria.
Kogej Jakob von Idria.
Knap Josef von Idria.
Kolar Johann d. j. von Idria.
Kummer Josef von Idria.
Leskovec Anton von Unteridria.
Likar Johann d. ä. von Idria.
Likar Johann d. j. von Unteridria.
Mahorič Johann von Idria. Majnik Franz von Unteridria. Pelhan Josef von Idria.
Perlič Johann von Idria. Podobnik Karl von Idria. Prelovec Franz von Idria.
Repar Franz von Radoboj. Rudolf Franz von Schwarzenberg. Šemrov Andreas von Schwarzenberg.
Šinkovec Josef von Idria.
Šulgaj Anton von Idria,
Terpin Josef von Idria.
Tratnik Anton von Idria.
Treven Franz d. ä. von Idria. Vončina Johann von Idria. Vončina Josef von Idria.
Žigur Max von Zoll.
Mittelmässlgen Fortgang haben gemacht:
Bedenik Johann von Idria. Bizjak Peter von Idria.
Brus Franz von Idria.
Brus Leopold von Idria. Burnik Heinrich von Idria. Carl Alois von Idria.
Carl Franz von Unteridria. Franko Franz von Idria. Grilec Josef von Idria.
Kogej Barthl. von Idria.
Kogej Johann von Idria. Kolar Franz von Idria.
Kolar Johann d. ä. von Idria.
Krapš Johann von Idria.
Krivec Johann von Idria, Kunstelj Anton von Idria.
Likar Josef von Idria.
Mikeš Franz von Idria. Podobnik Franz von Idria. Sternad Leopold von Idria. Tratnik Valentin von Idria. Velikajne Thomas von Idria. Vončina Franz von Idria. yidic Anton von Idria.
Žgale Ferdinand von Idria.
Zahl 84.
Erste Schul - Klasse.
Ausgezeichnet haben sich:
Možina Josef von Unteridria.
Erjavec Johann von Idria.
Hladnik Franz von Idria.
Razložnik Valentin von Idria.
Strel Franz von Unteridria,
Brenčič Josef von Gereuth. Gabrovšek Anton von Gereuth. Poženel Johann von Idria.
Diesen sind zunächst gekommen:
Žonta Barthelmä von Unteridria. Goslar Franz von Idria.
Močnik Jakob von Idria.
Hetmer Karl von Engelsberg (im Küstenlande).
Kenda Jakob von Idria.
Cerin Ignaz von Idria.
Poženel Anton von Idria.
Petrič Valentin von Idria.
Kenda Johann von Idria. Kolenec Franz von Idria. Vidmar Anton von Idria. Albrecht Johann von Unteridria.
Himmer Maximilian von Adelsberg.
Kompasi Andreas von Pola. Kenda Johann von Idria.
Erste Fortgangs - Klasse haben erhalten :
Albrecht Matthäus von Unteridria.
Bedenik Franz von Idria.
Božič Josef von Idria.
Brus Filipp von Idria. čuk Anton von Idria. čuk Stefan von Idria.
Dolinar Johann von Idria. Ferjančič Franz von Idria. Gruden Johann von Idria.
Gram Anton von Idria.
Harmel Josef von Idria.
Hladnik Josef von Idria.
Kastrin Filipp von Idria.
Kogej Filipp von Idria.
Kogej Johann von St. Magdale-nenberg.
Lapajne Ignaz von Idria.
Logar Andreas von Idria. Mahorič Leopold von Idria.
Majnik Leopod von Idria. Male Barthelmä von Idria. Milievec Franz von Idria. Mrak Franz von Idria.
Novak Ludwig von Idria. Poljanšek Josef von Idria. Poliska Franz von Idria. Prelovec Alois von Idria. Rejec Matthäus von Idria. Sedej Mathias von Unteridria. Seljak Josef von Idria. Šinkovec Franz von Idria. Šinkovec Josef von Idria. Tratnik Johann von Idria. Trepe Johann von Idria.
Tušar Franz von Idria.
Tušar Johann von Idria.
Vidic Jakob von Idria.
Vidmar Rafael von Idria. Vončina Josef von Idria.
Zweite Fortgangs - Klasse haben erhalten:
Albrecht Franz von Unteridria. Bedenik Andreas von Idria. Božič Anton von Idria.
Božič Johann von Idria.
Bratuš Johann von Idria.
Brus Leopold von Idria.
Čar Franz von Idria.
Čuk Johann von Idria.
Demšar Josef von Idria. Gregorač Johann von Idria. Kogej Ignaz von Idria.
Krapš Lukas von Idria.
Krapš Valentin von Idria. Kunstelj Franz von Idria. Kunstelj Johann von Idria. Kunstelj Leopold von Idria. Lapajne Anton von Idria. Makuc Ferdinand von Idria. Mervic Franz von Idria. Moravec Alois von Idria. Ozimek Franz von Idria. Pelhan Johann von Idria. Perlič Ferdinand von Idria. Rejec Leopold von Idria.
Reven Anton von Idria.	Vončina	Anton	von Idria.
Rupnik Anton von Idria.	Zelenec	Johann	von Idria.
Sedej Andreas von Idria.	7	w	Q1
Vončina Alois von Idria.
Vierte ScJxul - Klasse.
Belobte:
Sedej Maria von Idria.	Lipoid Antonina von Wien,
černaloger Franziska von Idria.	Kavčič Rosa von Idria.
Erste Fortgangs - Klasse :
Mahorič Franziska von Idria.	Šinkovec Maria von Idria.
Novak Maria von Idria.	Uršič Anna von Karfreit.
Podobnik Katharina von Idria.
Zweite Fortgangs - Klasse:
Čeferin Katharina von Idria.
Čuk Johanna von Idria.
Eržen Anna von Idria.
Jurman Maria von Idria.
Dritte Sch.nl - Klasse.
Ausgezeichnet haben sich:
Likar Maria d. j. von St. Magdalenenberg. Eržen Johanna von Idria.
Pivek Maria von Idria.
Zelenec Josefa von Idria.
Hladnik Agnes von Idria.
Diesen sind zunächst gekommen:
Poženel Johanna von Idria. Seljak Antonia von Idria. Ferjančič Franziska von Idria.
Kavčič Maria von Idria.
Pacher Anna von Idria.
Tušar Maria von Idria.
Zahl 16.
Erste Fortgangs - Klasse:
Jereb Maria von Idria.	Podobnik Maria von Idria.
Kolenec Maria	von	Idria.	Poliska Katharina von Idria.
Likar Maria d.	ä. von Idria.	Pušar Franziska von Idria.
Logar Antonia	von	Idria.	Sternad Franziska von Idria
Mahorič Maria	von	Idria.	Vidic Leopoldine von Idria.
Ozimek Aloisia von Idria.	Vidmar Antonia von Idria.
Pavšič Johanna von Idria.	Vidmar Maria von Idria.
Piree Antonia von Idria.	Zagoda Maria von Idria.
Pišler Katharina von Idria.
Zweite Fortgangs - Klasse:
Erjavec Maria von Idria.	Stajer Maria von Idria.
Klemenčič Maria von Idria.	Tratnik Johanna von Idria.
Margreitner Rosalia von Idria.	7	,,
Seljak Maria von Idria.
Zweite Schul - Klasse.
Ausgezeichnet haben sich;
Šinkovec Maria von Idria.
Vončina Maria d. ä. von Unteridria.
Rupnik Josefa von Idria.
Pivek Gertrud von Idria.
Gräfin v. Marchetti Johanna von Laibach.
Giuiü'l Julie von Idria.
Laniprecht Johanna von Idria.
Hvala Maria von Idria.
Brus Maria von Idria.
Sedej Franziska von Idria.
Diesen sind zunächst gekommen:
Perlič Johanna von Idria.	Pavšič Johanna von Idria.
Tušar Franziska von Laibach.	Ozimek Maria von Idria.
Novak Antonia von Idria.	Petrič Anna von Idria.
Troha Maria von Idria.	Pacher Maria von Idria.
Vidmar Franziska d. j. von Idria.	Vidmar Franziska d. ä. von Idria.
Bogataj Agnes von Idria.	Kasosnik Maria von Idria.
Erste Fortgangs - Klasse:
Alič Maria von Idria.	Brus Antonia von Idria.
Božič Anna von Idria.	Dolinar Maria von Idria.
Ferjančič Katharina von Idria. Gruden Maria von Idria. Kenda Franziska von Idria. Kogej Maria von Idria. Kummer Franziska von Idria. Lapajne Cäcilia von Idria. Merlak Maria von Idria. Milievec Johanna von Idria.
Mušič Maria von Godovič. Poljanec Josefa von Idria. Poljanšek Maria von Idria. Puš Johanna von Idria.
Spet Maria von Idria. Svetličič Maria von Idria. Skerlan Maria von Idria. Treven Franziska von Idria.
Zweite Fortgangs - Klasse :
Bogataj Johanna von Idria. Božič Franziska von Idria. Bratina Johanna von Engelsberg (Küstenland).
Breskovar Maria von Triest. Čuk Maria von Idria.
Demšar Johanna von Idria. Feigei Franziska von Idria. Gregorač Maria von Idria. Kavčič Antonia von Idria.
Kogej Katharina von Idria.
Kos Maria von Idria.
Kožar Johanna von St. Magda-lenenberg.
Lapajne Agnes von Idria.
Likar Josefa von Idria.
Majnik Theresia von Idria. Makuc Antonia von Idria. Modrijan Franziska von Idria. Morovec Maria von Idria.
Rejec Katharina von Idria. Tratnik Katharina von Idria. Treven Johanna von Idria. Vončina Maria d. j. von Idria.
Zahl 64.
Erste Sclrul- Klasse.
Ausgezeichnet haben sich:
Höchtl Barbara von Idria.
Božič Johanna von Idria.
Svetličič Johanna von Idria.
Podobnik Theresia von Idria.
Podkrajšek Franziska von Godovič.
Hrovat Antonia von Idria.
Lipoid Brigitta von Wien.
Tavzes Johanna von Idria.
Diesen sind zunächst gekommen :
Dolinar Josefa von Idria.	Fortunat Aloisia von Eadoboj.
Eržežek Johanna von Idria.	Ferjančič Maria von Idria.
Vizjak Johanna von Idria.	Vončina Maria d. ä. von Idria.
Kokelj Franziska von Idria.	Likar Johanna von Idria.
Vidmar Maria von Idria.	Kosmač Antonia von Idria.
Erste Fortgangs - Klasse:
Bogataj Johanna von Idria. Eržežek Marianna von Idria. Gruden Anna von Idria. Hladnik Maria von Idria. Jercb Josefa von Idria. Kavčič Maria von Idria. Ivogej Theresia von Idria. Kosmač Pauline von Idria. Kunstelj Josefa von Idria. Logar Johanna von Idria.
Merlak Rosalia von Idria. Moravec Johanna von Idria. Pavšič Antonia d. ä. von Idria. Pavšič Antonia d. j. von Idria. Pelhan Maria von Idria. Svetličič Franziska von Idria. Troha Maria von Idria.
Vončina Agnes von Idria. Vončina Maria d. m. von Idria. Vončina Maria d. j. von Idria.
Zweite Fortgangs - Klasse:
Alič Josefa von Idria.
Božič Amalia von Idria. Božič Katharina von Idria. Cuk Franziska von Idria. Eržen Franziska von Idria. Grilec Gabriela von Idria. Kosmač Maria von Idria. Logar Franziska von Idria. Logar Maria von Idria. Močnik Maria von Idria.
Moravec Anna von Görz. Petschirer Antonia von Idria. Petkovšek Franziska von Idria. Poljane Maria von Idria.
Rejec Antonia von Idria.
Repar Johanna von Idria. Tratnik Antonia von Idria. Tratnik Franziska von Idria. Vidmar Katharina von Unteridria.
Zahl 57.
Ausgezeichnet haben sich:
Leinut Franziska von Idria.
Puiitscliuli Franziska von Idria.
Zelenec Johanna von Idria.
Lapajne Maria von Idria.
Leskovec Johanna von Idria.
Rupnik Maria von Idria.
Kokelj Maria von Idria.
Diesen sind zunächst gekommen:
Baumacher Maria von Freien in Pišler Josefa von Idria.
Steiermark.	Lipoid Desideria von Wien.
Grilec Klementine von Idria. Vidmar Maria von Idria.
Uršič Anna von Karfreit (Küstenland).
Božič Maria von Idria.
Kalčič Roza von Idria.
Žežun Johanna von Idria. Lapajne Franziska von Idria. Likar Johanna d. ä. von Idria,
Zelenec Josefa von Idria. Blažič Katharina von Idria. Hvala Katharina von Idria. Kosmač Ludmilla von Idria. Kodar Franziska von Idria. Podobnik Gertrud von Idria.
Erste Fortgangs - Klasse:
Bogataj Agnes von Idria. Bogataj Johanna von Idria. Božič Franziska d. ä. von Idria. Božič Franziska d. j. von Idria. Brus Antonija von Idria. Černaloger Franziska von Idria. Eržežek Johanna von Idria. Fanton Antonia von Idria. Ferjančič Franziska von Idria. Ferjančič Maria von Idria. Gaugel Julie von Idria.
Gregorač Anna von Idria.
Grilec Gabriele von Idria. Gruden Anna von Idria.
Hladnik Agnes von Idria.
Jereb Josefa von Idria.
Jereb Maria von Idria.
Jurman Maria von Idria.
Kenda Franziska von Idria. Klemenčič Maria von Idria. Kolenec Maria von Idria. Kummer Maria von Idria. Kušman Maria von Idria. Lapajne Cäzilia von Idria. Lapajne Ursula von Idria.
Likar Maria d. j. von Idria. Logar Antonia von Idria.
Makuc Antonia von Idria. Gräfin v. Marchetti Johanna von Laibach.
Margreitner Rosalia von Idria. Merlak Maria von Idria. Morovec Maria von Idria.
Mušič Maria von Godovič. Ozimek Maria von Idria.
Pavšič Johanna d. ä. von Idria. Pavšič Johanna d. j. von Idria. Perlič Johanna von Idria.
Petrič Anna von Idria.
Pivek Maria von Idria.
Pivek Gertrud von Idria.
Poljanec Josefa von Idria. Poženel Johanna von Idria.
Puš Johanna von Idria.
Pušar Franziska von Idria.
Rejec Katharina von Idria.
Selak Maria von Idria.
Staj er Maria von Idria.
Svetličič Maria von Idria. Šinkovec Maria d. ä. von Idria. Šinkovec Maria d. j. von Idria. Tratnik Johanna von Idria. Treven Johanna von Idria.
Troha Maria von Idria.
Tušar Franziska von Idria.
Vidic Leopoldine von Idria. Vidmar Antonia von Idria. Vidmar Franziska d. j. von Idria. Vončina Franziska von Idria. Vončina Maria d. ä. von Unter-idria.
33 Schülerinnen haben mit-telmässigen Fortgang gemacht.
Zahl 116.
Im Zeichnen haben lobenswerte Fortschritte gemacht:
Bremec Johann von Sairach.	Strel Anton von Idria.
Kratochvil Franz von Zoll.	Ozbič	Matthäus von Schwarzen-
Šinkovec Ferdinand von Idria.	berg.
Rejec Anton von Idria.
Kenda Franz von Idria.
Petrič Lorenz von Oberlaibach. Petrič Josef von Oberlaibach.
Sturm Johann von Haselbach. Eržen Caspar von Kirchheim.
Zahl 74.
Im Gesänge haben Lobenswertes geleistet:
IV. Klasse.
Likar Johann B. von Kirchheim. Poljšak Josef von Slap.
Šinkovec Simon von Idria.	—-------—
Cerin Johann von Idria.	Lipoid	Antomna	von Wien.
Šinkovec Ferdinand von Idria. Uršič Anna von Karfreit.
Zahl 40.
III. Klasse.
Breitenberger Anton von Idria. Likar Anton von Idria.
Mrak Johann von Idria. Tominec Franz von Schwarzenberg.
Rudolf Caspar von Schwarzen-
Renčelj Johann von Sessana.
Likar Maria d. ä. von Tdria. Jereb Maria von Idria.
berg.
čuk Julius von Idria. Perlič Johann von Idria. Rebek Johann von Idria,
Zahl 54.
II. Klasse.
Tušar Franziska von Laibach. Petrič Anna von Idria.
Škerlan Maria von Idria.
Zahl 70.
Im Vlolinsplele verdienen belobt zu werden:
Makuc Karl von Oberlaibach. Čerin Johann von Idria.
Likar Anton von Idria. Grom Anton von Laibach.
Zahl 20.
In der Obstbanmzucbt verdienen belobt zu werden ;
Likar Josef von Idria.	Poženel	Franz	von	Idria.
Majnik Thomas von Idria.
Im Turnen verdienen belobt zu werden:
Bremec Johann. Eržen Caspar. Kenda Leopold. Makuc Karl. Petrič Laurenz. Poljšak Josef. Rebič Josef. Strel Anton. Uršič Franz.
Alič Johann. Burnik Josef. Gaspirec Fortunat. Mlinar Barthl. Mesar Andreas. Poženel Franz. Pelhan Fran?. Renčelj Johann. Vončina Lukas.
■ : U >; , -r.iA •;
V
■ • - • - :
. • •, ;vr
• v
.■ .n :• i . >
)
■
■
* ■ ■ ■