Delu občinske ZTKO na rob
V svetu je ailetika, kraljicašportov, zeto visoko ce-njena. To smo videli tudi na zadnji olimpiadi. In kako je pri nas? Kjv je naše tnesto v svetu atlelike?
Že vsak osnovnošolec ve, da smo z ailctiko čisto na dnu, Pri nas visoko kotiru le nogomet, čcprav se lahko upravičeno vprašamo, zakaj. Sajsmo oendar ludi v no-gometu na dnu evropske kvalitele.
Morda atletiko premalo cenimo zato, ker ni zabav-na. kerje bolj individualen špon, šport, ki jcpovezan z odrekanji in izjemnimi napori?
Razmišljam in ugotavljam, kje so vzroki zo lakšno sianje v ailetiki, ki je v naši občini pravzaprav sploh ni (listo malo, kar je ji\ pa ni nili senca mnoiičnosli).
Poglejmo, kako/e z atletiko na šotah, bodisi osnov-nih ali srednjih, kjerjc glavnu baza za »novačenje« bo-dočih vrhunskih atlelov, pa v občinski zvezi telcsnokul-turnih organizcicij irt raznih športnih dništvih.
Lep primer so jesenski krosi. Na njih naj bi šolsku mladina pokuzala rezultaie celotnega dvta. In kaj smo •videli? V tej mnoiici, iz katere naj bi izšel nov allelski potendal, so hili tekači v glavnem vsi po vrsti dobe-sedno popnlnoma nepripravljeni. Preteči tisoč metrov \ je bila zanje prava muka. Velikojili je to razdaljo lah ko lf prchodih. Kje so vzroki zti lako slanje kondicijske Hepripruvljenosti mltidine?
Odguvor se ponuja kar sam. Delovnih ur, prrdvide-nih za lclesno kulluro, je na osnavnih šolah sicer do-volj, a učilelji se z adctiko premalo uvkarjajo in jim je kar skoraj odveč. Bolj jim leic igre z žogo, ki so na prvi pogled seveda resprijeinejše. Zapostavtjanje atletikc v osnovnih šolah pripelje tudi do odpora učencev do nje in s lem do.fizične nezmoinosti malo hilreje preteči nekaj slo melrov.
Drasličen primer jc bil kros vseh Ijubljanskih občin 9: oktobra lelos v Tivoliju. Tekmovale so ludi mlajSe mladmkc na lisoč in starejši' mladinke na dia tisoč trw-Irov dolgiprogi. Šole so jili poslale no lek, kerso jih za-rodi udeletbe pač morale. Vendarje bila za veliko tek-movalk la eno —in dvokilometrska proga s lekom ne-dosegljiva in sa drugi del proge mukoma prehodile »peŠK. Zaio se ni čuditi prirnerjavi, da 53-letna vete-ranka Helana Žigon na vseh tekmovanjih pusti zo sabo vcč kot polovico deklei, siurih od 15 do 25 let, in to na vsaki razdalji, veteranki Erpelič in Rozman iz Kokrice . pn na malo daljših progcih skoraj vse kaiegorizirane tekmovalke Slovenije. Lepa slika slovenskešolskc alle-. like v ženski postavi tekaške discipline in zaskrbljujoča kondicijsko nesposobnost mladine, ki nemon- uspešno premagali kakršnegakoli malo večjega fizičncga napo-ra!
V naii občini imamo kar lepo šlevilo športnih druš-.    tev tako po krajevnih skupnosiih kni v delovnih orga-
nizacijah. V njih amatersko ali profesionalno delajo športni anbnatorji. Aliso vsa lašporina društva. ki do-bivajo dotacije zo svoje delovanje iz družbcnih sredstev (res je, da v ne velikih zneskih), poslala vsaj enega predstavnika na kros mesta Ljubljane? Kolikor vem, nobenega.
Ali organizalorji športne aktivnosii v tako velikih de-lovnih organizarijah, kot so na primcr Salurnus, Pa-pirnica Vevče, Emona, Javna skladišča nc uspejo mla-dih zuinieresirati za to zvrst špona, ki krepi duhn in telo? Kakojim pri lem pomugujo sirokovni dclavci ob-činskcga ZTKO?
Hazpis za udelezbo na krosu Ljubljane je vvljal za šole, šporina drušlva, organizacije združencga dela. Za <nc) udeležbo občanov iz nuše občine nu lako veliki mnoiični sporthi prireditvi ne doliim športnih anima-lorjev, paipa občinsko ZTKO, kcr ne posreduje obve-slil in sploh premalo koordinira s športnimi društvi. Prepnčan sem, da vrslu športnih drušlcv v krajevnih skupnostih in v delovnih organizaajah ni vedela za Ijubljanski kros v Tivoliju. Pa vendar je v naši občini nekaj allelov —tekačev vseh kaiegorij, celo najboljših v slovcnskem merilu, ki jih, na lalost, ZTKO ne zna povezati.
Predlanisi je naša zveza celo lastila pravko in na in-ternem sestanku sklenila, da za šolsko mladino — bo-dflči adelski potencial — in za rekrenlivce ne bo prija-vita udeleibe na repubtiškem krosu Oela v Velenju. Le zakajmko? Kljub vsemujenu vsakišoli nekaj dobrega adetskegapoienciala in zakaj jcprav našaZTKO lisla, ki mu onemogoča udclcžbo nci lovrstnih manifcstaci-jah!.
In zakaj naša obiinska ZTKO nisposobnaformiraii pionirske, mladinske članske in velerunske ekipc, ki bi zasiopale barve naše obiine na vrhuncu adctskc sezo-fte, tojvnakrosu Dela? Ali zato, kersejinedapolruditi z organizacijo alipaje ncsposobnu kajtakega organizi-rati in speljaii?
Iz svojih izkušenj lahko navedem »lep« primer. Že dve leii zapored sem lekmoval za barve drugih Ijubljan-skih občin (Vič, Beiigrad), kjerme vedna vabijo kso-delavanju. %a obe občini smo ekipno osvojili pokal Dela. Za svojo občinopa nc morcni tckmovati, čeprav bi rad. Nc morem zcito, ker pač TKO preprosto ni spo-sobna ali se ji ne da formirati obanskc ekipc.
Tudi letošnji kros za pokal Dela 20. oktobra v Liiiji je za nami. In spel se je naša občinska ZTKO izkazala po nenrguniziranosti aziruma \>o nesposobnosti' vse Ijubljanske občine so poslalc v Liiijo svoje atleiske predstavnike, naša nili enega.
S prav sramotnim ohčutkom sem poslušal napove-dovalca na prirediivcnem prosioru, ki> je predsiavljal ekipe sodelujočih občin. Prrdstavil je tekmovalce vseli Ijubljanskih občin, ob lem pa na koncli dodal: »Ekipe iz občirti' Ljubljaim Mosu-Polje pu iz nerazumljivih vzrokov niso bile prijavljene.v
Ali lahko odgovorni zu organizacijo mnoiičnega športa in rekreacije na občinski zvezi zn telesno kulturo obrazloiijo, zitkaj in cloklfj šc lako? Za lisk so tovariši na ZTKO dali celo naravnosl »nesratnno« izjavo, da pri takšnih stvareh nimajo predvidenih finančnih sred-siev za prevoz lekmovalcev. Zakaj pa jih sploh potem prcdvidevajo? Zaradi 55 din, kolikor stanc votnja z vlakom do Lilije, so lorcj onemogočili mladini sodelo-vanje na tej mnoiični šporlni maniftstaciji!? Če res zaio, poiem je lo sramota za našo občino, če pa so — in gotovo s<> — vrties in posredi še druge stvari, jih je trcba razčistiti in poklicati odgovorne nu odgovornost.
Naj bo torej za začetck to le delegtUsko vprašanje: Kajje naša občinska ZTKO v zadnjem času naredila zo dvig mnoiičnega ailetsko-špormega delovanja. lek-movalnegašportain vzvezis tem zu kondkijsko vzdrž-Ijivosl oziroma lelesno sposobnosl občnnov, tako ndaj-ših koi starcjših? Sčim lalikn opraviči v tcmprispevku opisano in v pmksi dokazuno ravnanje »i doklej bo še
"lk"?                                          IVAN BARTOL