Naj Teč j i
v združenih državah
Vcfca umlcto - -	$6-00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za diAcautro celo leto	S7.00
GLAS NARODA
List.slovevtskiludelavcevv Ameriki.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
75,000 headers.

TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO 89. — STEV. 89.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
WALUS PROTI PRISELNISKI POSTAVI'
Komisar pravi, da ni postava, ki določa kvote za posamezne narode in dežele, zadržala nezaželjivih. — Mornarji prihajajo v deželo brez ovire. — Treba je upoštevati kakovost, ne pa množine priseljencev.
New York, aprila. — < V jo «"itj*j«.* |u-**iskušnja zna-. « »jn, )m*t4*ifti -i« nrnnrliisti dežel«.* ua-i najboljši državljani k< i- /naj«! eilati najmanj jm» dvanajst ra/Jienih jezikov," i« rekel Frederick A. Wall is. | ivjštii pi is<dj«*tii>ki komisar \ nekem gnv«>ru. katerega j<* imel v fVojwr l niou.
Mr. Wallis j«- stm^o nhsodil triodstotno priseljeniške*
j»o>tavo.
"Ta po-tava ni vredna papirja, na katerem je natiska-
NEW YORK, MONDAY, APRIL 16, 1923. — PONDELJEK, 16. APRILA, 1923.
UNIČENJE OMAMLJIVIH SREDSTEV.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
na." je rekel. "Dva priseljeniška pruldeina. za katera s<i mora brigati ta dežela, sta kakovost piiseljeneev. ne pa ., .i/ina tei ]>rimernn razdelitev piiseljeneev. On )>ravi. «!;i l#i morali vse priseljeiiee preiskati že na dru^i strani i "ija. predijo l»i jim l»ilo dovoljeno priti v deželo in da \ > morale oldasti |M»razd«'liti prišeljenee. k«» l>i ]>ri:li sem-Iva j."
"Se.lanja |»o>tava/* je rekel, "je neus)»ešna. kar si' ti-
i	zadržanja ne/aželjivili. Neeloveranska j«' in neameri-k;»n-ka. Vmešava se v ekonomske razmere t<* dežele. k<r potrelmje slednja vee navadnih delavcev. Pomanjkanje dela zadržuje poljedelstvo in industrije." ____
< * hi v naslednjih M4*^tih nip^r-
ii	[•! li.ijali pri— ljt-nei v to .1»?- P« čudno. da j«- bila predloga več : . ii.-jhMav.-n način k.-t so k..t enkrat vetirana ! Ali j.- čud-
... ..,: mornarji v zadnjih še- »•>. da .j*- bila -prejta le k.»t voj-1 i. M - odi. bi jih prišlo v dva- odredba ?
-lili UK-eeih v deželo n« tule Govoril > tudi o napačnih poj-n, ,K	mili ;rotovih ljudi v tej deželi, ki
Največji problem dr/, le je mnenja, da je treba priseljen-... -t. 1».- pa množina prise- ce > silo amerikanizirati. — Zato • n.-.-\ |.i»vti m*4>re-tanu kriče. j' treba časa in potrpljenja,— je • I«! je treba kvote -krčiti in koti- rekel.
-m.ki ponujajo neprestano v-.- — Pet in osemdeset odstokov /> ,. \ v«.*pr«*db>g. a naši far- prebivalstva mesta New ^o rka ob-. »i«1 ■ • — * ri.jalei moledujejo staja iz inozemeev ali potomcev ». 1' -m /;| več dela vri v.	zunaj rojenih, — je nadaljeval. —
« la dežela je prizadeta od Dejanski je vsakdo v Ameriki, z p id.ma. V s v« i in uradu ■ izjemo Indijancev, tuje krvi. Pre-m:.m v.k« t tU<.e pi-em, v kate-!težna večina delavcev je mogočno i b me pro-ijo vsakovrstni lju- hrbtišče naroda.
i i ie - ■ ,j pri. nem predavati gb-le (iovor Mr. Walli-a je bil spre-] • -el\ anja. To je le ena pri- j«-t z burnim aplavzom.
dejstvo, kako splošno si	-
I...
na
Slika nam kaže velikansko zalogo omamljivih sredstev, ki jih je zaplenila newyorska policija tekom enega leta. V steklenicah in škatljicah je opij. heroin, morfij, kokain itd. Zaloga je bila fotografirana malo prej. predno so jo vrgli v peč. Predstavljala je vrednost $2.500.000.
NAZOR! AMERIŠKEGA i ARETACIJA DE VALERE VELIKE ZADREGE RADI BARONSKEGA MAGNATA! GLAVEN CILJ IRSKE CHESTERJEVIH KONCESIJ
Samuel Vauclain, predsednik Vlada proste irske države je
mera
/.de ljudje informacij v zadevi
ex ;,n .	LLOYD GEOBGE BO BAJE PRI
M Wallis ti.:' - pripoved	SEL V AMEEIK0.
patetičnih prizorih, ki so	-
..vršili na Ellis Islandn, o I-	London, Anglija, 1">. aprila. —
. .de/ | 'šilja io p »gosto domov	Li>t News of the World poroča.
pr.Nelji-iu-e. ki s . porabili zadnje	da namerava prejšnji angleški
1.1, k s,, ^ih imeli, da pridejo	min. predsednik Lloyd Georgy
m. Na\e»lel je več slučajev, v	tekom prihodnjega septembra ob-
Baldwin Locomotive delavnice je pojasnil svoje nazore o open shopu, golfu, unijah in drugih sličnih stvareh.
prepričana, da bo ustaje konec, kakorhitro bodo glavni voditelji odstranjeni.
Francija najbrž ne bo podpisala mirovne pogodbe z Angoro, dokler ne bodo njene pravice zavarovana.
New Orleans, La., 1.1. aprila. — Samuel Vauclain. predsednik Baldwin Locomotive Works, je da-na> izjavil, da je pripravljen po-i*-»viti svoje včerajšnje izjave'
Dublin, Irska, 10. aprila. — Voditelji proste irske države so prepričani, da je bilo hrbtišče guerilla vojevanja. ki je širilo več mescev smrt in razdejanje, zlomljeno vsjei 1 aretaeije Arthurja
preti Trgovsko zvezo, ko je rekel, j ^taeka. enega glavnih pribočnikov de Valere.
Nevarnost republikanske pro-
katerih so pretili ljudje, določeni / i depoi^taeijo. s samomorom.
— Preiskušnja gled«* čitanja je smešna. — je rekel. — To je najbolj borna preiskušnja, kater« se
iskati Združene države in Ca-nado.
(iovoril i»o baje v Washingtonu. New Yorku. Chicagu in drugih velikih mestih Združenih držav
• remo poslu/.iti. Ali je vsled te- in »'anade.
da je dolg največji kapital Združenih držav. Tekom nagovora, katerega j.- imel. je rekel:
Največji kapital Amerike je. da je vsak živi tu v dolgovih, daz sem pričel z dolgovi, sem v dolgovih še sedaj in bom v dolgo ."ih dokler bom živel.
Nekateri delodajalci se strašilo razkačijo. ka'dar prično njih ljudje kupa vat i avtomobile na obroke, (,'e nima kak moj človek
pagande je sedaj izven Irske. p<j-«>ebno v Londonu, kjer je Scot-
i Amerikanec do vra-!laj,<1 Vanl < i>i>lieij.srki glavni stan)
vprizorii pogone tekom pret(;kle noči. Več kot 150 policistov se je vdeležilo teh pogonov ter se glasi. da je našla policija številne dokumente z načrti zn sabotažo v velikem obsegu. Noben aretiranih pa ne bo deportiran na Irsko, kot se je zgodilo to približno pred
DENARNA IZPLAČILA
V JUG08LAVUT, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
MthJi bm^to. hitra ta v«
K
JifoiUiijt:
lupo«)« mm Hdnj« paBU la lapUtaj« **Kr. paital Moral armd te "Jadranska banka" t LJoblJanl. Zagrabo. Beop-adn. Kranja, Celju. Maribora. Dubrovnika, BpUtn. Barajara all drogod. UU* H pa« aa bltra
100 Din.	..	$ 1.30 .. K 400
200 Din.	..	$ 2.40 .. K 800
500 Din.	..	$ 5.60 .. K 2,000
1000 Din.	..	$11.10 .. K 4,000
2000 Din.	..	$22.00 .. K 8,000
5000 Din.	..	$54.00 .. K 20,000
> hhhIIA*
Opatiji	•»■•i M*"
50 lir	........$ 3.00
100 lir	................$ 5.70
300 lir	................$16.20
500 lir................$26.50
1000 lir	................$68.00
Za NHIJUfc. Id prearcai* nnck pet IM dinarjev ali pa dvattaai Ur dovaljujemo pa laKožiiaat ie paacM papuit
Vmlaoat dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln
neprl-
Pakovano; u taga razlaga nam nI mogoCe podati natančne cena vnaprej.
lUhiaamo po ceni onega dne, ko nam doepe poslani denar v ro^e.
U*
ir.sk i
i'ila informirana
države je Scotland
dosti korajže. da IjI dodal gazo-linsko sijf, k sili svojih nog, ga; t"nim niesecem sploh ne maram.	i VIa<la I>roM
fiolf* < "<-!i dan lovite žoirf> po travniku. Zvčer j»a zop<«t spravite tO žogo. Imeli ste jo zjutra j, j pl-K'njeni pri irskih republikan-
ki ste j»rič»di le-tati j>o travniku.
Če bi vzeli samokolnico. lopato i republikanci napasti vodovodne
; Varda. da kažejo dokumenti, žari irskih republikancih v Londonu, da s*, nameravali
ter pričeli gnojiti svoj vrt. iii bdi deležni vsega telesnega gibanja, ki je potrebno, ter bi obenem o-pravili nekaj koristnega dela.
Petsto trgovcev in industrijalcev. ki so se vdeležili 1>anketa. j-1
naprave, elektrarne in plinarne, da so hoteli oprostiti vse republikanske jetnike, ki so v različnih ječah ter hoteli tudi zavrafno u-moriti visoke angleške uradnike.
Čeprav j.' Earaon d« Valera.
skočilo na noge. ko je Vauclain fUvar republikancev, še vedno izjavil-	' Prost- so voditelji proste irske dr-
Samuel Gompers pravi, ila s<
žave vendar mnenja, da se je
Pariz, Francija. 15. aprila. —
Mir s Turčijo najbrž ne bo sklenjen do časa, ko bo dala Turčija zagotovial, da se ne bodo petro-lejske in rudarske železniške koncesije, d;: ne ameriškemu podad-miralu ' "liester. umešavaLe v obljube. katere je <lala turška vlada francoski leta 1'J14 v povračilo za novo posojilo.
Ministrski predsednik Poincare pričakuje polno poročilo glede položaja od generala Pelle in celi prihodnji teden namerava posvetiti razpravam s .svojim kabinetom ter uplivnim: parlamentarnimi voditelij. «la določi, če je sploh umestno nanovo otvoriti koncem
FRANCOZI IN JBELGUCI VZTRAJAJO
Ministrska predsednika Belgije in Francije sta nanovo izjavila, da bodo zavezniki zapustili Rulir okraj šele potem, ko bo Nemčija plačala vojno odškodnino. — Obljube jim ne zadostujejo.
Pariz, Francija. 13. aprila. — Francija in IVluija sta v polnem soglasju glede okupacijo liuhr okraja iti sicer na temelju dva dni trajajočih UonlVivne. ki s., j.jv /aključc-re včeraj s ponovitvijo izjave, ki je hila podana v iiriisclju pretekli mesec, da Ho RtUiV okraj izpvax.nj«*n !«• ;>olaLroma. v primernem razmerju z rcjiaracijskitni piačili Xt*mčij»'.
Izginili so vsi dvomi, ki s<> lotili licl-ijecv vsled zadnjega obiska Louis LouHiciirja \ Londonu, kn jti Heli^ij«*i so domnevali, da so njih ]>r<'dnostne pia\ '«-•■. ka-^re s., dobili na temelju versaillsko mirovne pogodb", n^i-oženc « l novega načrta za uravnavo, ki l»i prijel ti;<ti Angliji. Belgijci so tudi zuuigali s svojimi zaiiievami. da naj oba /a-vezuika })ojasnita Nemčiji, da bosta držala ozemlje zasedeno, dokler ne bo Nemčija kapitulirala, brez ozira na načrte, katere bi mogoče imela la dva zaveznika glede uravnave, ko bi se Nemčija udala.
A' ugotovilu, ki je bilo izd alio | <> i za k ljučeiiju konference. se glasi:
A'Obe vladi sta potrdili bruseljsko resolucijo, v kateri se glasi, da ne bosta izpraznili Kuhi- ozemlja ter nanovo zasedena ozemlja na desnem bregu Rena edimde na temelju nemških obljub, temveč da bo>ta progresivno iz-l^raznili ta ozemlja, ko bo Nemčija zadostila svojim repa-racijskim obveznost iiii/*
S to svojo izjavo hočeta ie<"i obe vladi celemu svetu, da je okupacija Ruhr okraja ter nadaljnii o/« ml j ie si-ed-stvo, ne pa konečni eilj.
Pariz, Francija, 1">. aprila. — Belgijski ministrski predsednik Theunis. ki je odpotoval včeruj zvečer v Bruselj, je označil konference, ki , >t \ ; i!.- tukaj, kot "sestanek sveta ravnateljev zasedenih < i n Ij".
"TeiVips" i>ravi. da je bilo včeraj zv«-«"-er v fi-ain-oskem zunanjem mini si i-stvu dogovorjen««, da Morajo francoski in belgijski člani reparacij-ke komiki i«* >kupiio proučiti pogoje, katere mora izpolniti Nem'-ija. ko <e bo konečuo udala.
tega meseca mirovno konferenco f deeembroua t«-
Berlin, Neiu.'ija. aprila. Francoska vb. d • j«- baj" |»< --1..'.< Nemčiji po><lani<- ■. \ ka:<-ri protestira proti !!porabj bes.-de * -
vražaiik". kaiir-- s,, j,. j,.,sli!;'I! kancelar Cum • \ dr/ ivnem /i» -ro lekom spomin>kf slovesnosti /.a delavce, katere sa ustrelili francoski vojaki \ Kruppovib napri-j vah v Essenu.
Nemški zni-anj: tira<l .i«- danes objavil vsebino brzojavk, katere je izmenjal s pokojnim nemškim poslanikom .May rj»"m v Parizu Jter Karlom lierurmanom nn-d
AMUNDSF.N BO KMALO POLETEL PROTI SEVER. TEČAJU.
Nome. A! i^-ka. t:!, aprila. Kapitan It iaM Aai iuds'-n. znani j>o.
arn: raz.sk«-»d pot(»val* v ■dkfwler b <
;o severne-ra
ilee
b«i dare pokrajiin i»oleteti pri na N o v--s!;
bodo pripetile strašne stvari, če i število njejrovih pristašev v zad-bomo dobili open shope. Moj Bo?!' nj''m r'asu tako ^^čilo. da je dr-Ali je kdo med vami, gospodje, že i žavljanska vojna praktično kon-
ke<laj videl Samuela Gompersa ? it ana* Ali mi hočete povedati, česa se je f
treba bati?	KOLIKO UTJDI SO UBILI AV-
25.000 mož dela za mene v neki	TOMOBILI?
topilnici na iztoku. Rad bi videl (	-
onega unijskega delavskega vo- Iz točne statistike je razvidno,
ditelja. ki bi hotel kaj pričeti med njimi. Ko je izbruhnila stavka železničarjev, je prišlo par delavskih delegatov v napravo. V dvajsetih minutah so bili vsi v ječi, z. povedali so mi. da nimam nobene pravice spravih jih v ječo. "Jaz sem rekel:
Ssedaj so v jeei. kaj ne! Pojdite ter jih izpustite. Hitro morate nastopiti. kadar vam preti kriza.	•
(Te izjave predsednika Baldwin Locomotive Workrs kažejo, kako strašno nazadnjaški in oholi so se vedno nekateri glavni
da je bilo v letu	po Združe-
nih državah 14.000 avtomobilskih nesreč. Leta 1921 jih je bilo 1(J00 manj.
HAMBUBSKA PAKOPLOVNA
DRUŽBA IŠČE POSOJILA.
Berlin, Nemčija, 15. aprila. — Hamburg American L/iiie namerava najeti v Ameriki večje posojilo. Todzadevna pogajanja se že vrše.
in kako samozavestno in oholo se obnašajo, kadar govore o organi-
v Lausannu. kot prvotno določeno.
Najprvo je treba ugotoviti, če hoče ustrajati turška vlada na svojem stališču, o katerem se glasi. v vseh krogih, da je sovražno interesom Francije na Bližnjem iztoku, brez ozira na priznano dejstvo. da nimata niti Francija, niti Anglija zadosti {denarja, da bi se poslužili katerihkoli koncesij v tako velikanskem obsegu kot jih določajo Chesterjevi načrti.
liist Liberte je objavil danes zvečer članek, v katerem pravi, da je turško stališče '" boljševiško na zi ran je glede mednarodnih odnosa jev7' in da je vsprieo razmer kot prevladujejo sedaj, brez koristi podpisati katerikoli dogovor s Turčijo, dokler ne bo slednja rešpektirala ali uvaževala dogovor, katerega si> sklenile prejšnje otomanske vlade.
V političnih krogih prevladuje splošno utis. da se bodo morala vršiti dolgotrajna pogajanja z Angoro glede Chester je vih koncesij, predno bodo Francozi pripravljeni podpisati mirovno po-irodbo.
januarjem
teko-
čega leta. Te brzojavke se tičejo reparaeijskih predlogov, katere je stavila Nemčija, katerih pa zavezniški ministrski predsedniki niso hoteli sprejeti.
Nemški zunanji urad je dne 3. decembra naprosil dr. Afayerja. naj obvesti francosko vlado, da je nemška vlada izdelala re pa racij-ski načrt, katerega hoče izvesti s podporo nemških bank t<*r vele-industrija U*ev. Poslanik je »lobil naroČilo, naj n;ipro>i zaveznik«-, da bi smel nemški zastopnik predložiti načrt konferenci zavezniških ministrskih predsednikov.
I>r. Mayer je odgovoril bil francoski ministrski predsednik Poincare dne 31. decembra preveč zaposlen in prav tako dne 1. januarja ter ga vsled te^a ni mogel sprejeti, da pa je neki član štaba * ministrskega predsednika sprejel na znanje obvestilo nemške vlade. Karl Bergman je dobil nato pooblastilo, da predloži nemški načrt v obliki spomeniee v slučaju, da bi ne mo-rel u^tmeno nagovoriti konference.
ČEH OSLO VAŠKA PROTI NEMŠKIM ZRAKOPLOVCEM.
Pariz, F".	1 !. aprila.
V d o-j: v ki bil sklenjen med (Vho.si »vas!-:.» !i Francijo, s - določa. da ne smejo imeti Nemci nobenih zračnih >taj na < -dio-slovaškem "ji da ne mu-jo niti le-tfiti preko eehoslovaške republike. Ta d'-irov<>r bf težko izvesti.
sevefla skrajno
MUSSOLINI SE ZOPET ŠČEPERI.
Rim. Italija. 1 ">. aprila. .Mi
nistrski predsednik Ijo innd pti-h-aln,;i torek -sestanek s štirimi elan": svojega kabineta, ki pripadajo kai'1 -ki stranki. Vprašal la jej jih bo. • nameravajo ostati verni njegovi jiolitiki ali če se .smatrajo vezanim na rexdueije. ki so bile sprejele na zadnjem konirrestr klerikalne stranke v Turinu. poi^ predsed-tvoin I> »i Luigi fStruzff-ja, generalnega tajnika italijanske klerikalne stranke.
Te resolucije izjavljajo baje, da smatra klerikalna stranka-se-danjo fašistovska vlado le za pre-ho{lno.
y W. VA. NAMERAVAJO ODPRAVITI IttŽAVmB KOHftTA-BLERJE.
Washington, D. C., 15. aprila. Iz West Virginije poročajo, da se je vršilo v tamošnji državjii zakonodaji glasovanje, če naj se odpravi državne konštablerje ali ne.
Večina je glasovala za odpravo kogštabl^rjev,
Bergman je dne 2. januarja br-' zojavil, da ima malo upanja, da bodo Francozi dovolili Nemčiji predložiti pisane predloge, katere pa mora formalno predložiti nemško poslaništvo.
Zunanji urad je brzojavno sporočil finančne podrobnosti načrta svojemu poslaništvu v Parizu dne 3. januarja, a konferenca ministrskih predsednikov se je dne 5. januarja razšla, ne da hi dovolili Nemčiji predložiti načrte.
PLESALA E 65 UR IN 29 MINUT
Houston, Texas. 15. apria. — Miss Madelaine Williams je pre-' segla svetovni rekord s tem, da je plesala neprenehoma 60 ur in 29 minut. Plesala je dva dni in tri noči ter porazila vse svoje tekmovalke.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V
združenih drŽavah.

GLAS NARODA, 16. APR. 1023
"GLAS NARODA
M^VtMIAM MlkV)
H
WwnM an* 'uOntnM w*
PnbliiUsf
(A Csrparation)
««»sn MKMH
t L A • NARODA** t Vata« mf ttm pw>
Evmt Day	aiX HalMay.
Za Maw Varit
C« totl
Subscription Vaarty WJ>

2 K«/«^" tohtj« vukl dan iivitmil
*ia Ira podplat ta oaabnoatl aa na prioMoJ«)«. D«>f h Bfooar Orttr. Pri iprtanM kraja naroMkar. tnd* prOtaJ* birtiiK« wa«nanl. da hltrejo najdai«
"O LAS NARODA" •erausli of Manhattan, I
r al« p Hon«: Corttandt
>3>eh ljudskega zdravja, je umrlo nice in saiiatoriji v vzornem redu. o<l lakote. — Lekarnarji se iiaha-! Povojne razmere so tudi na tem jajo v težavnih razmerah vsled polju pokazale svoje strašne vpli-pomanjkanja denarja, ki jim one-i ve. Muo«o bolnie se je moralo za-mogoea pravočasno nabavljanje preti. Od leta 1918. pa do danes
Peter Zgaga
zdravil. Tudi ocstaja ljudstvo v le-
se je moralo zapreti za javnost
kamah na dolgu. Izkušeni starejši javnih bolnie. 151 zav<Hl<>v farmacevti ne Wed zahteve po; za "iiejrovanje dojenčkov t*»r 15rč zvišanju plače odpuščajo iz služb zavodov za druge zdravstvene na-in nadoniea-ajo z mlajšimi manj meie. Seveda s tem še ni vse kon-vrednimi uiočmi. ki služijo za vsa-1 čan o. ka jt i_vlada joči položaj žabo eeno. Farmacevtski in meili- j hteva v. vsakim dnem novih žrtev cinski naraščaj vsled pomanjka-' Qll liem;kt.„a ,Klroda. Pičle vladne
nja instrumentov in druirih po-	.
^ , , p- -dpore v tem ožini ne morejo p<_»-treliscm ne more študirati, kakor
bi bilo treba, da se mojatmko iz-j ma^atl	ilM>zeimM Pa l*jsta"
obi-azi v »voji stroki. •	iaJ° ^j *4skopi'* nego so bili v
Pred vojno so biie nemške bol-] zadnjih let Hi.
Iz Slovenije.
MOGOČNIM POMAGA DRŽAVA
\ ka. * , da ima država nalogo podpirati in braniti j 11;, \ i. m i ;-.< nili, da /utirajo in izkoriščajo slabe. Kdor si i,.- 111 m pomagati, nima nobene pravice, da bi zahteval poli .«• >plo>|lo>1 i.
J%» j«- bistvo zadnje odločitve najvišjega zveznega soil Združenih držav.
To -odi-če je namreč odločilo, da je minimalna mezdna j -i; \;t v okraju Columbiji, katero je uveljavil kongres, i . ustav a. S to odločitvijo je jvostala dvomljiva pravo-u ? -i sličnih postav v več kot ducatu nadaljnili držav lil nhrlielll le tlilo onemogočeno uveljavljenje sličnih po-m .»\ v uadaljnih državah. *
>.. /adnjaska >m«-r najnovejše odocitve najvišjega soil « Y razvidna predvsem iz dejstva, da je tej odločitvi
1 ...oval <•«'to skrajno konservotivni predsednik tega! .
-	i , citZ«
• a. ? r - -m predsednik 1 aft. ki se je zavzel za do-
Slabo izdelane cigarete.
Kadilci *** pritožujejo, da so nove cigarete, zlasti pa "Vardar", ki naj bi brle nadomestek za egiptovske, včasih do polovice prazne. Trafikanti ne morejo nič zato, ker že sami »prejmejo tako škandalozno polnjene cigarete. Xe ve se. ka
vod premeščen j u zadnji celjski dogodki; dasiravno jo celjska policijska oblast, pod tir. Sent koviče-vim vodstvofu poestopala tako korektno, da jo je polivalila celo "Cillier Zeitung". je vendar moral pasti Senekovir kot žrtev, da lahko opraviči pokrajinski na-
tera tovarna izdeluje vardarske, mestnik svojo blamažo na zgoraj, gotovo je pa, da ji taka nesolid-nost in zanikrn ost gotovo ni v čast, kaor tudi ni v čast jugoslov. monopolski upravi.
Razne tatvine v Ljubljani.
Neki 201etni mladenič je ukradel v Rušo vi gostilni Pred igriščem okoli 3000 K denarja v raznih bankovcih in nato neopaženo izginil iz lokala.
Neznani storilci so vlomili v klet zavoda Josephinum** in se polastili za preko 3200 kron raznega prek a j enega mesa.
Babici Matrrji Suhadol, stanu jo-Zeleni jami, je zmanjkala z jo volno nabasana žimniea.
Pretkan goljuf.
V Mariboru je bil aretiran bivši
i takih ]M»stav in varstvo zaposlenih žensk in čeprav ji v drugih ozirih skrajno reakcij ona rt^n. V.a t.. j. 11 i U i j m hI jetnikov in izkoriščevalcev pa so zma-
«h!| i avili v><* ovire, ki so bile stavljene vsled tej apen t Viktor šunko iz Ljubljane, •vil .„ ja/.iu- zakonodaje.	| katerega so že dalj era zajdedo-
i • :	k...__vali zaradi raznih goljufij. Šunko
s. i .ki i a i\ i-i« t:a sodisca se ne brigajo za nic uruge- . . i -u	i-
1	1	tje tekom zadnjih mesecev ogolju-
! i ! 111; t k t n o ju.rstost d«lav«-ev.	; fal približno W> tvrdk tu obrtni-
•(M ,,sl< / 11 s U < • SM postavilo v prav istem položaju kot kov na ta način, da je nabiral in-K. d:s!* -kb pa jo k«»litrakte*\ se jilasi v odločitvi. j serate (o«;la«*>) z* neki izmišljeni o" je ino-.H-e to veljavno. V resnici ]>a neI 'Obrtni adresar". Za vsak Ime-
. '	,	v ......i,	rat j«- zahteval predplačilo 100 do
.->, „.. »-..-k.- v ...kak,-... l.rezzra. ne... prosto u. % ]6)) knm	j(. M (a ^
I. razpravljalo o enakosti spolov ter enakosti	iS0000 ^ro,,, Xabrani <lenar
!i \ j m ■«1-<1 )oj nih odnošajili ine<l delavci in pod- ; j*, ššunko suise poral»il. za adre-j j	. sar ]>a ni dalje brijral. Izročili
iV.-ti-t koiit rak t a in osehna prostost j^siiiiienika j ~ mariborskemu sodišču.
i, I.i «-n j »i in v razrednem boju. ki divja danes, megle-,	eksporitura y Morirju<
,ln,a. Vsa k ^.si.meaii delavec. * »ozkega aH ženske- ? oddjritvijo mj^^va za no-].. .la. j«• v sedanjih razm» rah izkoriščan od svojega de- tranje posle je poverjeno defini-, al' i. Kdinol«- ].ot<>ni organizacije je l>ilo <lelu de-jrivno vodstvo po<itične ekspozitu-1 -vMvn tU"'	izogniti se ix»pdnt diktaturi podjetnikov j re v Mozirju okrajnemu koniisar-
'! i ,vhi razmere, ki so količkaj odgovarjale kontrakt-Ja"ku ^ ^ ki je zarad
t«-ga premetšcen <wl okrajn.*jra prla-
za j ren
la j r»i s
t
IVI
li p^ jodbi niin odnošajeni.
Zdravstveno propadanje nemškega naroda.

\	|ir.,!ii'i Nastavlja in ob-
.	t.-Mke. ki nam ka/^jo.
■ » ,i tudi lunniki nar.ni v / li t\>!»o n oxxu j>"»tal zrtrv s\ • •	.» Nedavno je v avli
l ■■ I ■	\ r /r ]M-edaval »Irav-
% a • :k <lr. Krohneo zdrav-\< m , . l -. a.iu v lučiji tf-r p t. i i» »l.il ii<-kaj f;ik'h jM»r«K*il. .s	. . ; .lč \Tt* Ina in d«.\«>l j
1 ' l.i Ii iMiiiati<uiemr».
•	-.ka blokadi! Nemčije
• i \ Tiein^keinu n«»-
r.nlu r. t -1	t is« »č življenj.
1'- •	lju.ii je oboleli» na
•	••;» 'iemijah. ki m* morajo
tn;itf.iti /i posledico slabih pre-hiMit »en it n drugih ni/.iner. I*o lft'11 svetovne Vf»jne m1 jt1 seveda /<lr;i\ t\« ! •< st;uije nem^ke^a na-i /x>	je, tla
I". .. > i-, ii.j /<>|». t ttornialiitt. 1	!• ' I'llfl* |»>menjn v zHrav-
Ktve'i o/ u /a ncii'^'a nan»d zopet ^ ! O :<eM'e. e Med vojno je M ..-' i "it.* iou<V,ila nabavljanje življt h p T refuse in v dovoljni meri. !ai:i ]>.i j»- |v»p>.:alo nabav-i.4nj»- i ! ti ' >ma i»eint»;^i»ce v-»!»-tl ]»• lili tj!v.:i.ja ti,*iiaija.
Ljudje t"?» j<» p-.piiianjkaiija na navadnih ]»r iirahtUeinli sredstvih. N*imajt» v /ad<»>tni meri maščobe, ndeUa i«je, kruha in f»Jo krompirja. < ••«»- in iua>t, ma^o in olje - » se »Iviirnile <J«» neverjetne lie. Stirn'laiwka tlružrua potrebuje ]>ri skromnem življenju v n ji h razmerah saam> za »abelo na leto nad ]x»l miljona mark. Odkod naj toliko denarja vzamejo nji s!, jif C'isfto nara\TK>. da « u takih slučajt-N- mora izeimiti gla-
varstva v Hrežieah v Mozirje. Do-sedanji začasni vodja imi^novane l>olitieue ekspoziture, okrajni ko-; mi«yir dr. Anttvii Farenik je z<»pet : dodeljen a* službovanje okrajnemu
___j grlavarst\*u v Celju.
dovna j. tika. Tudi skorbut se j4>.
vsled nezadostne hrane wlno raz j Persekucije uradništva
š?iil.	'"Jutm" piše: Iz Celja v Ljub-
V najžakerfnejsem pohižaju se liano je nenadoma premeščen i/, nahaja naras'aj neniAke^a naro- službenih ozirov poLicijski svetnik da. I»e«-a ne more prehranjevati j dr. fvan Sene^ovič. Ker je to že z mlekom. <»k<»l»» ."»O'"; otn»k mora • tretje premeisčeiiie vzonnijra de-stalno lrjx-ti delnt> pomanjkanje.! la^vnetra uradnika tekom »-netja le-(H;wi.	v vojnih letih	'ta, mora |Mxstop.-ni je pokrajinske
n l'»17.. s«» |M»sebn«» podvrženi; uprave vzbuditi v vseh krogih u-»iisjM /ieiji /a jetiko. Na tis»>če in radnlštva veliko vznemirjenje in ts.«r ntptk se vsled trza ni moglo ogorčenje. »Jasno je. da so dali po-
ruz^iti, kar se zlasti opaža pri <lo-; rasčeiiL Ofrtx-i <r<tajajo majhni. Slu«";jji sušiee s«» svsletl vojne znatno pomnožili. 1^'ta lc»lS. je v1
Nemčiji umrlo vsled jetike .>."»,000 oseli. t. j. dvakrat toliko. kak»»r! v pred\f»jnih letih. Vsled pomanjkanja premoga umirajo ljudje za-j r;uli prehlatlov. pljučnic ittl. 1*0-' mauikniijt* |»»-rila. vs]«-«! r-.'sar v« m*>ra iw.fJJa.'cnjt' kjV-iti m negovanje telesa zanemarjati, zmanjkuje fizičjio ndiH>rm»st ljudi proti ltohvrni. Kožne I^Hezul so jako razširjene.
Ljudstvo je torej bedno. A tudi! zdravmki sc ne nahajajo v polo-' žhju. da bi se mogli uspešno riti proti vsem tem omejevaleem j in pokončevateetu ljudskega j zdravja. Ztlravniki, lekarnarji ter sploh vsi. ki se pečajo s higrijeno in zdravstvom, žive v jako bednih razmerah, i t nogo aadraviiikov je opustilo poklic ter se posvetilo drugemu zvauju. V Poruhrju dela več zdravnikov čez zdra\-nikov čez dan v rudnikih. j>onočt pa služijo kot natakarji v restavracijah in kavarnah. Mnogo zdravnikov, ki so celo življenj« delovati v pro-
HRANITE LABEL NE
MAG NOLI A
IN
STAR MLEKO
2A DRAGOCENA DARILA
IMEJTE NEXAJ KAN V SVOJI SHRAlfBL
. PlSlTE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAM SEZNAM DARIL
"Izplača se hranili tabelne".
Dr. Senckovič si j« stekel ob prevratni dobi v Marilnuni /. ener^ir*-nim nastopom proti pnvtidržavnim elementom za našo severno mejo velikih zaslujr. V Celju je. postopal vodno taktno, zlasti «»1» zadnjih celjskih dogodkih in je preprečil tako vsako vef-je poškodovanje tujega premoženja in krvo-prelitje. Storil je edino napako, da ni dal nekaj Slovencev postre!jati.
Aretiran vojak.
Redov 'k artilerijskega -»»Ikri v Beogradu Prane Feinlinger je bil zadnji čas na dopustu v Mariboni. Nagovarjal je novinec, ki so bili vpoklieani v akti\*no vojaško sln-/.1k> ter hujskal. da naj ne ^redo k vojakom, ^služit opank»>". Kei-Irnger je bil aretiran in oddan komandi mesta v zapore.
251etnico službovanja
v	Preski je obhajal duhovni -svetnik župnik Janez IJrence. (>') tej priliki so. mu priredili farani pri-srčno proslavo.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je nenadoma umrla Jeraci Kukelj v vi- »ki star >ti 7*J let.
Xa Zidanem mostu j<- umrla ža-lezničarjeva soj»r<»^-a Helena I)r«*-melj po do.l<n in in u en i bolezni. I»ila je vrla žena in dobra mati.
Iz Kadeč poročajo: Pokopali smo Toneta Kstu. ki je naglo pr-d-legel želodčnim kK-em. Pokojni je bil (»dlrK-en narcxlnjak in navdušen Sokol. čt^rar ustanovitelj je bil tudi on. Udeležili s<> <e ]><>irio-ba Sokoli v kroju, kakor tudi mnogo drugega občinstva. Ako Ri bila zdravniška jmmoč pravočasno na mestu, bi m* bilo iše gotovo ohranilo mlado življenje. Skoraj pol leta smo že brez zdravnika.
Na Veliki Lc ki pri Trebnjem je umrla Marija Strajnar po dolgotrajni devetletni bolezni, ki j<i je preživela v postelji. Pokojnica jc bila d<»bra mati in goespodinja.
Na Vrlitrebnjein v župniji Trebnje umrl Jf»ž<«f Xova>k ]>o-domače ^lartin. Rojeai je bil 21. januarja IS'iT Ln je torej dosegel častitljivo stan rs t 86 let. Ilil je mož stare korenine, pa se je živo zanimal Zti vse dogodke po domovini in po širiit-iu svetu. IJil jt- ud družbe sv.	ih| njt-uejra
začetka in let ključar jx»druž-IV,v? sv. Jakoba na Vrhtrebnjem.
V	l^rseah je umrl i>osestnik Ivan Žark. Bil je mož stare korenine in kremenit značaj, ki je užival splošni* spoštt» va n j e. M"d vojno je opravljal težavno funk eijo žuiKina ljudstvu v najvt**"-j< korist.
V	Polhovem gradeit je umrl posestnik A. (irašie. Vixlno. če je
za napredek kmetskega ljudstva,
b*l pfrkojni l!raši."- vedno pravljen. da posveti temu namt-nu vs*» svoje izrodne zmožn«»sti. Knict<ka misel je izgubila ž njim odličnega borca.
V	!>»lu pri Tržišču je umrl posestnik J. Flajs. Pokojnik je bil vzoren gospodar.
V	Zagrebu je umrl Valentin I.a-] pajue, tehniški svetnik v i>okoju-
Kexnani uxmovici
vi	vlomili v hišico celjskega tr-govea Ureka v ]>iscah in mu odnesli za 7500 dinarjev raznega blaga. Tatvine je osumljena neka organizirana tatinska družba, ki je kvrfila v celjski okolici v zadnjem eSMi mnogo vlomov.
^Uad lahkoživee je pripovedoval svojemu prijatelju:
—	Moj oče bo pa moral v kratkem dve ženi rediti.
—	Kako toAli se bo ločil od svoje sedanje žene. tvoje matere.'
—	O ne. Ampak jaz se bom oženil.
* ♦ *
Proletarec" ima naročnike in čitatelje v vseh delih sveta, kjer žive Slovenci in drugi Jugoslova-1 ni. Zahaja v štiri dele sveta.
Koliko je resnice na tem, ne i vem.
Yean le to. da ima v največjem mestu na svetu, v New Yorku. sa- j mo enega naročnika.
In še ta naročnik — ki je ^lu- j čajno kraljevi priseljeniški ko-
misar, ga dobiva brezplačno.	!
* * * j
Ne\vvorška i>olicija pravi, tla par mesecev ne bo .v New Yorku j nobenega roparskega umora več. >
Newyorška policija ima preveč dela s starimi umori, katerih še ni razrešila.
* * *
Podjetniki poročajo, da bo kamen za zidanje hiš letos dražji kot pa prejšnja leta.
Povsod je opažati pomaujka-j nje materijala za zidavo.
Premogovne družbe so namreč}
ihtgoslnumiska
Ustanovljena L 1898
&atiu. ilcDitnta l
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
Olavnl »dbornikl.
RUDOLF PBRDAN, 9SS E. lSolh BC. CUT«lmaC O PouprwiMdnlk. LOU 18 BALA N'T. Box 16« Puri At*_ Lormla. O. Tajnik: JOSEPH PI8HL.ER. Ely. Minn. Bacmjnlk: CEO. Lu BROZICH. Ely. Mina.
■ta«mjnlk nelspUfanl* cmrtoln: JOHN MOVEKN. «11 — IStfe iT«. Daluta. Mlna.
Vrhovni rtrifnlk • Sr. JO«. T. QliHlf, ««t ■ Ohio Btraat. N. Plttakarsk. ra.
Naaxopni tiber:
ANTON BBAfiNIK. Room tM Bak*w«U BMw~ 9or. Dkaoa« amM
Btreeti, Pittsburgh. Fa. MOHOR MLADIC. 1SS4 W. 1« Street. Chleaco. DL FRANK BKRABCC, ««1« Wuhlncton Btr—U Denvar. Ctki
Porotni oaaor. LBONARD BLABODNTK. Boa 410. Xly. MInm. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Waab. PRANK EORICH. «217 8t- Clair Ave.. Cle^alaa«.
Zdrulawalnl adbor. TALENTIN PIRC. TS« London Rd.. N. ■„ ClaralaaC O. PAITLINE ERMENC. Ul — Srd Street. La Salle. UL JOBTP STERLE. 404 E. Men Avenu««. Puablo. Col«. ANTON CELARC, «38 Market Street. Wauke*an. IlL
Jednotino ara dno fltallo: "Glas Naroda**.
▼aa stvari tikajoče sa uradnih sader kakor tudi denarme yodnjatre ■a] sa podlljajo na Jlavnefa tajnika. Vse prltoftbe na] se podllja aa predsednika porotnega odbora. Prošnje sa ■prejem novih Članov la bolallka splCevala naj se poftllja na vrbovneca sdravnlka.
Jasoelovaneka Katoliška Jednota ee priporoma veeni Jufoalovanoa aa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se sglasl tajnika bUtnjega društva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovj s « člani ali članicami.
Zgodovina mučenja.
Splošno se mis.1da je tnnčeiije ■ipeeiaLiteta sr»iln.ji'«ra veka. Toda prodale s premogom v red na sto-i to ni točno: mučen.jo izvira iz tisoče t«m kamenja.	' ^tare Urške, odkoder ->.. j. pr.m -
* ^ *	:-lo ]>o/.neje v Kim. Mučenj * j«' n;i-
Nesrečen zakonski mož jo t:lI,>	]»' slrdiea suženjstva.
vzkliknil: I)h. nedelja bi bila dan Sllžn-'i ,,Jl -^»diiiji	m..srli -
>ati tako kakor njihovi go^je dar-i1. se j«1 smatrali*, d.i ^> njihove izpovedi vedno lažnjive. X;tt«•
počitka, če bi ne bilo žene doma.
< V s<- boče povprečen detektiv tako izpremeniti. da <ra ne bo nihče spoznal, mora pokazati na svojem obrazu nekoliko inteligence.
so ii])orabljali bič, da bi se dogna* I;l res.niea. Tako pravita lz«>k!-;it in Demovtcn ,sle<leče: "Najbtdje '•redst vo, da s.* i/v*' od sužnjev resnica, je mučenje." *	! V Ii<i mi ii sužnji in <rla«liato>j
— Koliko časa je že tvoj mož Sp|4,h ujs, mogli poprej pričati Irez dela.' — s.» vprašali slanini-	^nlniki. pred no niso bili iim-
karieo v Downtownn.	čeni. Toda njihov gospodar ni bil
— Ne vem. -ne spominjam s»va se poroeila.
je rekla, natančno.
— Se kda i
dolžan, da jih zda -oilmen, dokler ni dohil od oneg;i. ki je zabt«*v;d njihovo prieevanje. z;nlo»tiio jji si-
* ^ *	stvo. da mu bo ooviiiil .šk<> lo. .i!:«>
i ... . Brinjev grm ueaka starost S(X)j'»i sužnji pri "pričevanju" p..d-
](If	JleL'li iiir.kam. ;i!i pa bili ;ur -no po-
Dandancs je pa težko dobiti bri- ck'v;m'- T°lla	^ P' '-
njevee. ki bi bil dva meseca star
Pravijo, da ima slovenski jezik trideset tisoč besed.
Marisikat eri rojak, ki prihaja zvečer pozno domov ter dobi ženo ču.iečo pri mizi. b<» priznal, da
jih ima najmanj tristotisoe. * *
*
Človek ima trikrat do Štirikrat več nio/^an kot pa opica.
V splošnem pa ni razlika prav posebno velika.
*
Najvi-vja nevarnost "preti današnji eivilizaeiji od današnje ei-vilizaeije.
čeli niifeenje uvajati tudi za sv -
hodne državljane. Najjvrej ^irer ! y.nii • za	o katerih -.e j«- su-
lllllo. da hočejo potvoriti resnico, pr^neje pa za vse brez razlike.
se morali radi kake »t vari za-govarjati pred - »d	Slavni
Pjcero je zato ostro ol>siti,il ]""--topanie Atiniana n K'-diami. '--i -ta pričela *tiv;i iat i nnie« nje t«-di Za -v«||xMJne državljaiie.
Jurist i iz sre^Injega veka ^ '•<>-parali ee|o rimsko za! onodajo / vsemi njenimi dobrimi in slabim.; stranmi in - > sjnejeli tudi lot i uro. Njih« vo |M>-topanj»- je v •,rot'<v«*m I »►Zirii <>]»ra v;•'! ji ' Ua j! i v v-a i i še neor^an zirani držav i -» ]»ri!iii-
'-tali večinouia nekaznovani in so se morali tedanji sodniki posluževati zato mučenja, da so prestrašili druge. Da hi bil vzgled čim učinkovitejši. - > seicda gledali, da je bila kazen čim rasaiejša. Toda tudi sr» dnji v«'k je delal izjeme, l.ndovik X. je bil leta	do-
volil da se noben• «ra plemiča ne -me nuieiti. ah"! za dejanje, kat"-io je izvrš i ni <lol«H'eiia smrtna kazen. Pozneje je znana inkvizicija uvedla mučenje za vse -voje nasprotnike, hod Vi plemiče ali ne. Celo otri-ei nis i bili zvzeti. V 14.
sloletiu pripovedu je. tla je ne-';<• dete priznalo zločin, radi katerega je bil olw\jell njeirov oče. Šele potem, ko je bilo izvršeno mile- rije !>ečkll je bilo komaj !> let. Ali rakih miselnih sredstev -e je p <!u:>eva!a -a m o sredi: jeveška eei I;vena iukvrzieija.
Vesti iz Avstrije.
p . p..r<"'-iiih dunajskih listov \ i »a rla men t a.rnih i * i vladnih krogi ii živahno razpravlja o prodln-iru. da v s vrh« ► ŠT eden ja zinanj-
ia -<tevilo p< »slji!i«-ev avstrijskega ]Mirlaiiu-nta od	na 11M>.
Avstrijska vla«la namerava v sin sin «!iiaeijškili zalnmov v prvi polovici tega leta otlpustni TlHOD dr iivnih naiu«*ščejieev.
Odprava gostiln v stanovanjske " s vrhe.
PeČušk ain«*stna uprava j«> odtegnila licenco 40 gostilničarjem in gostilniške prostore nakazala v stanovanja. V Peeiihu .T'' '»stalo
t i vilo [»olieijo vo važni prestopki kljub temu še 1(H) gostiln.
Značilno j<\ da pri volitvah nobena stranka noče priznati svojega poraza.
Le poglejte starokrajske lihe-; ralec.
še nik«lar ni n«>bena stranka tako grozno pogorela pri volitvah.; kot s<» oni.
P u kljub temu pišejo x velikimi črkami : Sijajna zrnata naše mi-
sli.	I
Spo<laj pa drobno pristavljajo:!
Nasprotniki so sicer dobili večino. pa kaj zato.
* * *
Jako značilna je naslednja definicija dragega rojaka:
Če je viski dober za bolniku.* zakaj bi ne bil za zdravega, če j dober viski
«i * ». IJ1, > X
Ja
|OJAKE o po-zarjamo, da je cena z a "Slovensko-Ameri-kantki Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite" nam to in naslov tvojega prijatelja v starem kraju In poslati mu bomokitfigo narcur-
Poletje.
PoUrtjf donnšn nnvt- dneve in jinve potrebe.
\'asi v domovini, ki |»ol rebujojo »lenarilo podporo za obdelovanje zemlje in druge domače jxdnd)eT ki v tem času za-hfevajo Vaso ponio'". bodo to pomoč najprej in iiajtoenej.še prejeli, ako se za Vase denarne pošiljat ve poslužite naše tvrd-ke.
Ne držite svojih prihrankov mrtvih! — Dajte jim življenje, vložite jih pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili boste vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	: New York City
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
k..- ,. tr ,
GLAS NARODA, 16. APR. 1923.
Ljubice Habsburžanov.
DOM SLAVNEGA FRANCOSKEGA SLgCABJA.
(Nadaljevanje.)
h
i»r.
v a/J ea.
k«
lu ilaii jim j je minil v najlepšem soglasju.
V	d<»bi. ki je tema sledila, je bilo Janezu le rcilk« mogoče pril i na Dunaj in obiskati svojo nevesto. Njegova pisma vt >ieer pri-
edno. vendar niso mogla ita nadomestiti njegov* vti. Da^i v,, j,. Milka t.-leiu. da Janeza za<Lržuje-• dolžnosti njegovega }»o-vendar jo je mučilo tiho In zraven je prišlo >e ne-uiregi.
V	Stuhlovo liik*i je hodil ie delj časa mlad umetnik. ki s.- je /.animal /a Milko. Gospa Stublova je
v mnenju. da bo Milko komaj do-lelfiit T*ka sreča, kakor naj-ta-rejio hčer z Kpr»n<»« Kuersten-bergom. podpirala njegova prizadevanja. zakaj na dane/a Ortha se ni • ♦i" zanašala. \" njenih očeh je bil tiezvestnik. in v t. nv mnenju ,i«> j*' potrdil še nesrečen shiraj. dane/, Orth si je dal Mdična pisma |*.šiljati v (iinun<I>'li in v-led slučajnega fmvpraševanja e-ne M i ličnih sester s.. je jn.kazalo, »la v iSiuiindcnu ni nobenega dr-••nirja Janeza Ortha. ila /a M d ko tem bolj r je mati tiščala va-i- ji sestri smejali. — i trenutek dvomila «> jepa snubca, a ven-•nela uiranki prrti na
lavnega Ta vest bolestna
/Vi
in sta •r ni n
hr
Tu pridi- nekega dne l»rzj«avka da s.- J ud*'z Orth š- tisti dan vrlo*.
Ta brzojavka je zbudila veliko veselje in še večja je bila radost, ko s«« je v resnici prikazal. Vprašanj ni bilo ne konea ne kraja iii Janez je imel do^ti truda, da je na vse od«»o\orif. Moral sr
spet rad ali nerad izgovarjati. , da ima v. iiko del«. Tudi uganko I .s pismi j«* znal Janez |mjao»iti.
—	tilej. v Gmundenu sem
nio malokdaj, največ se potikam j po okolici, zdaj tu. zdaj tam; za-i to si ilajeiit pisma pošiljati v —
G m umi en, odkoder mi jih prina - ;
Milka j.- jokala.
—	Kaj sem vedela, da v tem ni nič sumljivega. T«*la mati je vsak dan bolj huda name ?n me silt.I naj se zaročim z drugim.
na Rivieri poleg drugih, kateri so tam na solnčni obali morski iskali izgubljenega zdravja in našli neizprosno >mrt.
V 1 istem ča^u se je izpraznil na Bolgarskem knežji prestol po A-le k sand m Battenbergu. za katerega >e je izganjal tudi nadvojvoda Janez, ne meneč se zato. da te reči na Dunaju niso nič radi videli. Vsled delovanja, ki ga je v Tej smeri razvijal in katero se je proti vilo nameram vlade, je še bolj zraslo nasprotstvo med njim in dvorom. Zaman no ga prestolonaslednik Rudolf in drugi prijatelji izkušali odvrniti od njegove namere; a slednjič jih je vendar ubogal. Zato pa se je med tem bolj vneto poganjal za princa Ferdinanda Koburškega. le ita sp.-r proti nameram vlade.
Stublovim j,- najel na iJnnajn primerno stanovanje. Najprej jc mislil, da bi se .Milka z materjo nastanili v Linen, a kmalu je opustil to namero, da bi Milka ne b?-!a izpostavljena malomestnim čen-eam :n obrekovanjem. Poleg te*ra bi pra v Linen nazadnje s|H>ziiali in s tern bi bil namen preselitve Stublovih po|»olnoma uničen. — M ! k a in njena mati nista mogli razumeti, zakaj ju Janez ne mara imeti v Lincu in zakaj se toliko trudi, da bi opustili misel na preselitev v to mesto. Vohali sta v teui tajinstvenost. ki ju je dražila u napejala njuno rado ved-j nost. Namenili sta s,, zato. ko ma- : ti u i nehala siliti k temu. da [mi- j i-i-rla Janeza tudi proti njegovi | \oIji v Lincu.
K.isšna j»a je bila preplašen«»sf 1 •jospe Ktnldove in kakšna bolest se je polasti!;) Milke, ko sta v Lin-■u zaman jiovprašvali po inženirju Janezu Orthu. katerega tam nihče ni poznal! Tu jima je pri-še! ie h >te na mi.se! ]>ol poza bi jeni < ir.».|ek s pismom in Milka je me-:: ;.t !aj. <1;* je vemiarle varana.. Slueaj ju je peljal okoli vojaške-•ra vežbalLšča. na katerem se je I
vršila pravkar velika parada. Obstali sta, da bi videli vojaške fur-bode, in če bi jima bila sreča nu-la, da bi od blizu videli nadvojvodo Janeza, o katerem se je v zadnjem času na Dunaju mnogo govorilo.
—	Tamle je, — je dejal nekdo v bližini, kažoč na malo skupino jezdecev.
—	Nadvojvoda? — je vprašala Milka.
—	Da. nadvojvoda Janez. — in v tem trenutku je skupina prijezdila v smeri proti Milki. Tu. ko je bil blizu, je dekle takoj spoznalo svojega ljubljenca Janeza Ortha — žavpilo in omedlelo. — Tudi mati je prebledela. vendar si je ohranila še toliko sile, da je mogla omedlelo ujeti.
Nadvojvoda je to opazil. Obrnil se je k istublovira in spoznal svojo ljubico. Takoj je vedel, ka^ se je zgodilo. Brez pomisleka je skočil s konja in stopil k dekletu ki je ležalo še zmerom v oniedle-viei in k njeni materi.
—	Kaj delate tu? — je strogo vprašal g«»spo Stublovo in ne «la bi čakal odgovora, je poklical svo-je^a kočijaža. tla popelje dami v liadvojvodovo palačo. Potem je sk(Mv-il na konja in oil jezdil med vojake dovršit svojo parado.
S kakšnimi občutki je izvršil nadvojvoda ti*fi dan svoje vojaške dolžnosti, ni težko ugeniti. — Hal s., je najhujšega, namreč da sta s,- Milka in mati odpeljali in da je konec ljubezni. Obenem ga je mučila misel, ali more dekle ljubiti nadvojvodo ravno tako kakor navadnega inženirja.
Ko je bila vojaška parada pri
kraju, se je odpeljal nadvojvoda hitro v palačo. Njegovo prvo vprašanje je bilo. če sta se dami pripeljali in če sta še tam; ko je dobil j »o vol jen odgovor, je hitel v svoje sobane, da se preobletc in nekoliko umiri.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Jugoslavije.
Jane njegov
pogled je i besedami ie vernost, iti »tublova, j« keijo.
rva prisotno pravila, ali ki
I
je zmračilo in' vzplamtel. S
J! je očital ko je prišla tudi <Jof>iia
Odkup privatnih pošt.	Grd zločin
V Jug<wdaviji se nahaja še okoli j«' zagrenil v novos.adski okolici mmi | ..stnib postaj v privatnih ro- kmet Marko TVivič. Povabil je ne-kah. Ministrstvo jx^te in brzojava koliko prijateljev na večerjo, a v je členilo, da s»» v I m-d oče v v.sa- veselem razpoloženju je prišlo do koletui proračun vstavi posebni preiplrov. Trivičeva žena je začela /.n«1-«za odkup teh postaj.	izganjati pijano družbo iz hiše in
t«» je Tiiviča tako razjezilo, da jc jxigrab-ii pitško in nameril na ženo. lioteč jo ustreliti. To so sicer XT' -st i (preprečili a Tri vie je ven-
Ortbova pris, »t rt'»st je sicer vr-liko popravila, ali grenkega tl<>-podka. ki se je medtem pripravljal. ni mogla zadržati. Gospod Ftiibel je nevarno zbolel in nevarnost je hila večja nego je rodbina »lulila. Poklicani zdravnik j r Janezu izjavil, da gre tu za je-» tiko, proti kateri je vsa k a pomoč zaman: edino, kar bi utegnilo se |M»nia tr.it i. bi bilo bivanje v Opa-| tiji ali na Uivijer:.
Jane/ se je brez pomisleka od-j ločil, da zaprosi daljšega dopusta
da more s Stublovimi na Riviero. Najstarejša hči je med tem spre-! jela mesto v Draždanih.
Ker je bil nadvojvoda na K i vi-1 eri dosti znana <»seba, se je kar \ najbolj ogibal družbe. da bi nio- ' gcl z Milko nemoteno živeti. — ^dclo se je. da smehljajoče se nebo in s.dneno ]K»dnebje vpliva na ' irospoila Stiibla zelo blagodejno.; zakaj oeividno se mu jc jelo vračati na bolje. A to je bilo samo zadnje plapolanje. Kmalu se je po pol noma ftoslabšab«. Moči so hitro pešale in bruhanje krvi se je ponavljal«;. Se eno, in bolnik je mora! dotrj»e*i. In tako se je zgodilo. Prekrasnega po/ne»ra jh>-jnddne je oče Stubel izrazil željo, liaj ga peljejo k morju. Čutil Je ie enkrat, da mu je tako dobro, kakor že davno ne. Tam na klopci je nastala katastrofa. Stubel Je drža! Milične in Janezove roke % •vojih. ko *je zadnji stresljaj napravil konec njegovemu življen-j ju. Janez je uiogel prerainulema j batno še zjULsiiiti oči. — Potrti preostali so se čez teden dni vrnili
Zverina v človeški podobi.
1 iletna Ana Vairo je prišla te dni a ISeograd in je hotela obiska- dar -prnzll puvko in enega izmed
ti ue ;o s rmlnieo. Ker je bila v mestu p«jKonoma tuja. je vprašala ]►:• hofehi '"Slavija" v službi -ttoje-e*»t orožnika z^i Vasino u!i-
Ois»žnik je takoj dobil slabe
g< st< v težko ranil, nakar so drugi ir^Ht.i hitro 'kI^H. Neki sosed je pa slišal strel iz puške in je prišel k Trivi.-u. Ko je tam zagledal teiko ranjenejra. je rekel triviču, da ara n si j j,- svetoval dekletu, naj j naznanil, ta je pa hitro i>c.teg-Mialo p »čaka. ker 'n. ktnalu zame-j nil nož b ga zasadil so«a^du narav-njan v sliižln i:i potem jo sam od-jpoM v srce. tako da je bil la takoj
. t
tia Dunaj, pustivni dragega očeta
pelje v Vasino ulico. Dekletce je br' . \ .-selo. k-r ie bilo lačno in jc k«»maj čakalo na večerjo jn-i stv iinln ei Orožnik je bi! roi kmalu zamenjan in jc odvedel deklico — pa ne proti Vasi ni ulici, temveč p i" 'ti K aradjortl jezera u parku. Ko s < bila sama, je stavil dekletu *• pre.l!(p«". ki ga je to odklonilo, nakar je «»rožink dekleteii kratko-inalo zamašil tista, da m* bi mo<>Io \ piti. Ko se je nesrts-uiaa vseeno / vs « nu čjo branila, jo je zverin-človek neusmiljeno do onemoglosti pietepel. potem pa zadostil vvoji pohoti^ Po izvršenem zlo-čiuu je o«lvedel zverinski ]>oh«t-než deklieo v neko gostilno na večerjo: kdo ve, kake namene je še imel / njo. Ljudjo v gostilni so pa sumili, da pri čudnem paru nekaj ni v redu «i so obvestili najbližji policijski komisitriat. Oba. pahot-než ia nj«*gova žrtev, sta bila <»d-P«djaua na |>«»lifijo. kjer je dokle vse povedalo in končno tudi oi\»ž-ntkn ni preostajalo dni srn. kakor -voj zločin priznati. Zaprli s<i ga *.n |»t š»'l sevtsla pred »nlišče.
V zaporu okn»žneira sodišča v SiilN»tiei je umrl neki Novak, ki je bil pred tremi meseci obsojen na smrt. ker je umoril svojega očeta, mater in brata. Po obsodbi je b»! močno deprimiran ter je u-mrl «sl strahu pred smrtno kaiziii-j<». J.i, ko človeka peče vest!
mrtev. Po umoru je Trivič odšel «nl ti ma in se sam javil oblasti.
Nesreča na železnici.
V	tunelu iH-i Labinu v Dalmaciji je vlak povozil dve ženski, kateri sta nosili drva in nista vedeli, da virtk že prihaja. Eni je stroj odtrgal desno nogo in roko, dru-gi pa desno nogo. Obe >»ta bili prepeljani v splitsko bolnico.
Aeroplanski poštni promet.
Iz Beograda se poroča, da namerava ministrstvo pošte m brzojava urediti zračni poštni promet moti Beogradom, Zagrebom. Sarajevom tu f-etinjcni. Poštni aero-plani naj bi prevažali tudi potnike. Zračna vožnja iz Boograda v Sarajevo bo trajala 'J m j»ol ure, rz Sai-ajeva v Cetinje :{ ure.
Smrtna kosa.
V	Sisku je umrl v visoki starosti 78 let dr. Grga Tuškan. bivši pn»dse<tnfk sinisko-hrvatske koalicije. član hrvatskega sabora, delegat v ogrskem parlamentu in po usvobojenju član začasnega narodnega prcds-t a vništva v Beogradu.
Legar v Otijeku.
Kakor se iz Osi jeka poroča, razsaja tamkaj legar ♦"I>idemičiio. slej je ugotovilo nad 400 slučajev, med njimi že večje števila -Jučajev k .smrtnim izidom.
Izvanredna inteligenca raznih živali.
Trditev, da so živali navadni stroji. je izgubila veljavo. Skoraj sleherna žival je obdarjena z nekako inteligenco. Morski pes je sviral na vijolino.
Slavni francoski filozof Descartes je v svoji teoriji o živalih nekoč rekel, da so živali navadil? stroji, ki s,, premikajo s pomočjo peruti, popolnoma brez vsake in-j teligence in občutljivosti. Ta Des-eartova teorija je morda veljala takrat, toda sedaj je nedvomno zastarela in naravnost netočna. Po naših nazorih so namreč živali. kakor ljudje, obdarjene s sposobnostjo. /a učenje in imajo rav-j notako gotovo inteligenco, sicer ! zelo primitivno, vsekakor pa zadostno. da s,. izpojHdnjujejo. ; Ali niso morda izvežbane in do-i bro dresirane živali, ki jih vitli-nio č<*Kto i*. cirkusih, najboljši dokaz njihove obstoječ«' inteligence? Ali ni konj. ena izmed najbolj inteligentnih živali, istotako dokaz živalske inteligence.11 In izvež-j bane mačke, goske akrobatinje. i kenguruji boksarji, ki se nahajajo j*> pariških cirkusih. Kolikrat
--j je bilo že videti v cirkusih večje-
Francija bo najbrž dobila novo i ga psa v fraku igrati valček skup-svetnico in sicer neko Terezijo n<» s kakim malim psom v haljici. iz Liseux, koje prizadevanja so ali pa. kako so kakega malega !;o-baje pomagala Francozom, da dra. znanega nevarnega izmikav-so premagali Nemce.	! ea. aretirali in privedli pred dve
--' opici, oblečeni v orožnike.
Iz Pariza poročajo: Karmelit- Pred nekoliko leti so imel r i..* i. i . i--	,	Terezija iz Liseux. majhnega Francozi priliko, da so v nekem
.sal kot kak milijonar. 8 fantom . .	.... „	; ..	...,,,.
-•	, - i-i	ii	j Kraja par mil.j-izven Rouena. bo i večjem vargeteju ploskali 'slav-
Slika kaže rojstno hišo slavnega liane, slikarja Millcta. Njegova slika "Angelovo češčenje" je znana po vsem »vetu. Pran voska vlada je njegov rojstni dom nekoliko prevredila ter razstavila v njem njegove najlepše slike. Hiša je v zapuščeni vasi Borbizon. kamor zahaja posebno poleti veliko turistov.	>
Zagonetno, toda resnično.
Sleparji na delu.
Pred nekaj dnevi smo objavili ne delnice. Fant je povedal File-
umiram na cestnem vo-
izjavo mladega Ben Burmaua, ki [ ju. da je zaprt v neki newvorski pobolj- galu. ševalnici.	_ Moj Bog — to je strašno —
O drugi stroki svojega slepar je rekel File. Možak se je obna-jenja pripoveduje naslednje
Neumnost še ni in še ne bo izmrla.
Par tednov sem "prodajal", vred je odšel na cesto, sedel v av- j "''V mesečnike in tednike ter pripove- tomobil, ter se pripeljal k meni.	^
4 1 1-*i I w1 O **l m	<1 < ki vi- >.L 4	.. ..	r ■ -	"	T T	t «■ »	v
prihwlnja svetnica Krati- ileum iirraleu" na mamlolmi
doval starim, dobrohotnim žen-1 .skam. da si služim denar za šolanje. Tedaj sem bil star 17 let ter sem moral izročiti svojemu gospodarju File-ju. (ki je sedaj tudi zaprti ves zaslužek. Prav posebno dobro nis'em znal lagati. Ko je potekel teden, sem imel v žepu le nekako dvajset dolarjev ter tiar kosov kruha. File me je strašno
pretepel.
—	Ti nisi y.:i uie - je kričal. —
Kaj pravzaprav misliš? Izirubi se! Ce ne boš zaslužil vee denarja. te bom ubil. Še istega večera mi je rekel: Naučil te bom novega posla. Ce ne boš dobil dovolj denarja, jo j tebi!
Učil sem se pet ali šest dni, nakar sem se lotil dela.
Poznal je mladega prenašalea denarja, ki je skoraj vsak dan nosil večje svote od brokerja v banko ali nazaj. Ue gre človek po ee*ti. si ne more nikdar misliti, koliko mladih fantov prenaša naravnost velikanske svote denarja. Dotični fant je bil pošten, a ravno tako mlad kot jaz.
Z mojim gospodarjem File-jem sem šel na izprehod in pri tej priliki mi ga je pokazal.
Naslednjega dne sem šel na cestni vogal v dolenjem delu New Yorka. File mi je povedal, da bo prišel fant mimo ob določenem času. Uakal sem ter se hlinil jako bolnega .Namazal sem si oči z medicino. Fantu sem ne smilil. Prišel je k meni ter me vprašal;
—	Kaj ti je?
—	Bolan sem. — sem mu odvrnil. — Niti hoditi ne morem.
—	To je strašno. — je rekel fant.
Jaz sem pričel zopet stokati:
—	Pomagaj mi. pomagaj! iSeveda ti bom pomagal —
mi je rekel. — Par minut imam časa.
* * *
Potegnil sem iz žepa vizitnico na kateri je bilo natisnjeno ime "James C. Derber".
—	To je moj oče — sem mu r''-kel. Na vizitki je tudi njegov naslov. Povej mu. da me je zopet napadel krč. Prišel bo ter me spremil domov.
Pri tem sem potegnil iz žepa dolar ter ga dal fantu. To ga je strašno razveselilo, kajti označeni naslov je bil le par blokov vstran. Bil sem dobro oblečen, in brez dvoma je mislil, da Sem sin kakega bogatega brokerja z Wall Street ta.
Odšel je v označeni urad. kjer ga je pričakoval File. Dotični u-rad je bi llast nekega Filejevega
—	To je dober dečko, oče, — sem rekel iPileju — pomagal mi je.
—	Res je dober. — je odvrnit File. — Najbrže ti je rešil življenje.
Dal mu je bankovec za pet dolarjev.
cije. kajti po mnenju naroda za-' morskemu |>su. Te dni se zopet vzema takoj drugo mesto za De- zabavajo na Dunaju z neko mae-vieo Orleansko^ Prvi koraki, ko- ko. ki svira v MusikhaLlu na vio-.jih namen je njena beatifikacija j lin-eclo. ali proglašcnje za blaženo, so bili
NAZNANILO IN VABILO.
Vljudno s,, naznanja vsem članom Slovenskega Doma v I*itts-Inirirliu. Pa., da s,- dn,- 2**. aprila PI2-! vrši glavna letna s»-ia in vo-
, Množica več kot 30.000 limli se i ^ 1111 Vt*a wl,M>ra je zbrala iz vseh sosedn jih vasi in	v,,1,k"	s,Vi,ri za rv"
. -jiri s,, t..m potoni
ravnokar storjni. ko so izkojiali \ Liseux njene k^sti, v navzoč-j , .	. , , , , nosti visokih katoliških dostojan-!
—	Ne livala. — je rekel sleil- .	....
~	,	, stvenikov. vključno os>ebne<ra od-1
ii.>i. — Tega ne zasluzim.	.
s.- .	,	,	. 1 poslanca papeža.
iNato se je obrnil tile k meni,;
rek<M" :
—	Edvard, daj svojemu mlade-,	,	, , -
• • + - . , , prepevala je verske lunine, ko so
mu prijatelju ime m naslov, da ga boš vzel enkrat v geldališče.
siti. s,, tem pot o 111 pr- -»i. da se ...	...	. .-ak član Slov. Doma ti-s.- i«- ude-
spravili zemeljske preostanke i i	. ,
. ... 1 .	ie>.:. in - «-er toeno tvb l?. uri popol-
I\ i ... fkarmelitkc v posebno knpto nove	i.,, t. . • i. i ,
Uai sem mu naslov in napisali, »- , .	(,n< caikalo s,* ne l>o nic. i . , , „ . i Karmelitske cerkve. Zvonovi so njegov naslov v malo beležnieo. , . r
s- , ,	.	! potrkavali. mo«ki so se razkrili in
Naslednjega večera sva sla v . ,	. . , ..	, .
i -	..	,	i ženske so pokleknile, v prah. ko
kinematograf. V enem tednu sva'	' . . , .
. , . t i u	-- . i-	. i s<> molile za duševni pokoj "male
»ostala dobra prijatelja. Polago-1 .	^
. . ; .	® nežne sestre Tet
ma sem izvedel oil njega vse gle- ,, ,	. , .
i	, t , .	* eio gibanje, kojega namen i
de njegovega posla. Izvedel sem.
Odbor Slovenskega Doma. 2x 1G&P)— 1
svetovne vojne, ki so vedno nosili s seboj njeno sliko, prilepljeno na identifikacijske karte. Vera v njeno pomoč je bila tako močna med francoskim vojaštvom.
,	, , .	, . proglasiti Terezijo za svetnico, so
da jirenasa dva mala kovcega, ki	.... ..	.
_ • , .	, I povzročili Irancoski veterani iz
pa nista pristna m da ima denar
v posebnom žepu svojega telovnika. Izvedel sem tudi. kdaj prenaša denar. .Sestala sva se skoraj i vsak večer. Jaz sem vedno plače-i val zanj. File mi je dajal potre-'T . . .
i „ , , »»	- .	. , . da je vojni department dovolil
ben denar, rant mi je povedal, da .
nese vsako soboto v banko pri- 4 ^	,T°	|
bližno deset tisoč dolarjev.	! Iofkefa	r>" prenosu nje-'
j i -	n'n telesnih ostankov v novo tx-»-
lo sem povedal mojemu gosjio- v-i	. ^ eivalisee.
dar ju. Njegov jiartner Sam in še'	.....
noL(. i_„ * . - , , .. ,	Terezija je živela tekom pre- j
nekrlo drugi sta čakala fanta, ga , , , ...	. 1
i -1	.	. „	teklega stoletia ter stopila v kar-
zgrabila ter mu vzela denar iz ze-	, . .	1
. „ - i	i , -- .	melitski red v starosti sestnaistih)
l>a. se predno je mogel zakričati.	, „ , . , .	. ' »
(Konec prihodnjič.l	! 1 'Ma,a HplosU<,
_ '	na pri ul>ogth in nabogljenih v i
v jl	j^. my , majhnih vaseh Normandije. L'mr-1
— »- j- t	i J*" za pljučnico v starosti štiri-l
Kaj vodi ljudi k samomoru. • , • \ , ......
m dvajsetih let. ker ie sredi zime •
V kakem razmerju vi med se-j obiskala ponoči neko umirajočo' kij rarf,eni vzroki, ki privedejo fitaro žeQsk^
^'aomorov. skuša dojma-j Ko j<?	j(J rek]a: Grem
POZOR ROJAKI
1'reeejsiie šn-vilo rojakov se Zfcla-silo in j«osIalo aro za pa mik
"Paris"21 l6Lma'a
in :iko j'e s«> kateri, ki zeli tedaj jmi-tovaii, naj nam nenituloma pošlje
$50.00 aro za II. razre.l ali SIO.OO za III. razred, ker bi želeli dohiti poseben oddelek, čisto zase na j>ar-niku xa tin še rH>rntlir. zato je skrajni eas /-t prijrlasiter. posebno za /»ne, ki žele poiov.iti v druerm razredu.
Frank Sakser State Bank
New York
v nebesa, da olajšam življenje onih. ki so še vedno na zemlji. i
Lakomna umetnica.
Slovita francoska ifrralka Ra ( chel je bila ravmotako talentirana!
ti n.'ki francoski stalistik na jx>d-lagi 7<XJ0 pobliže preiskanih slučajev samomora. Na prvem mestu Moji kakor povsod kot vzrok samomora pomanjkanje. Vsled bede se je usmrtilo od onih 7000 905 i
mož in 511 žensk. Družinske raz-!	,
mere so -nale v samomor 72S mož i kot sko,,a' XekeSa Je bila 1>°', in -VJ4 žen. Mo^ki sjm»1 je v tej	v '^tc k enemu na j bo-!
točki občutljivejši nego ženskiJ £rate^l!l 1>ari^klh J'«»kirjev, ki jej
njeno umetnost visoko eenil.
Ke!' so prišli ob premoženje, je iz vršilo samomor -522 mož in 2.T5 zeiis'i. Vsled igre je bilo .samomorilcev :$00 in sicer ]>oloviea mo-'kih. Vsled alkohola je balo samomorov pri moških 2S2 ni pri ženskih 208. Vsled ljubezenskih težav se je usmrtilo 157 žensk in 97 im«ških.
Madžari o pokojnem Boroeviču.
Vi lova bivšega avstrijskega generala Svetozarja R*>roe^'iča je napi-osila budimpeštanfidko oln-ino, da ji dovoli bivanje v Budimpešti. .Mestna ndvina je to prošnjo odbila z motivacijo, da je njen niož sodeloval pri revolneijonamih od-
inrijatelja. ki je prodajal ničvred- iw*rih za ustanovitev Jugoslavije!
Na
mizi je stal lej> šop cvetlic in Rachel vzicltfkne: 4,Kako lepo!^ — '"Madame'', ]>ravi bankir s pravo l francosko uslu/nostjo. 1 • če vam je všeč. vam šopek podarim." Obenem je vzel cvetlice iz težke srebrne vaze. — "Srčna hvala, a uii-< slila se m na vazo". j»ravi Ha-!
Potovanje v Jugoslavijo.
- Kdor nsmerart potovati to »pomlad v stari kraj na oblak aU
za stalno, priporočamo, da se odloČi za parnik "PARIS*', največji in najnovejši parnik francoske pa rob rod ne družbe, ki odpluje la New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška sveža preko Francije. Švice ln Avstrije zelo izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa če s pa mikom "PARIS*' in se pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa. ki potujejo v zasedeno ozemlje, peljejo iz Pariza naravnost v Trst.
8 tem parnik om pot oje tedaj tudi naš uradnik, ki ho spremljal potnike do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki ITI. razre<la so nas-
chel. — "Tudi ta je vaša", se j»la-
.....	_. , > hi pomiKi 111. razre<ia so naa-
S! vljudni odgovor: na tako dl-(U tanjenl na tem parnlku v kabl-reiktno vprašanje pač bankir ni mogel drugače. Obed je končan. I Začelo je pa deževati, zato ])r<*ti Rachel bankirja, naj jo da zape-, Ijati domov v svojem vozu. Ho- j vpodar ji ust reže. jo spren* do vo-. za. jo tpozdravi in ji proseče reče: ''Kaj ne, voz mi bi*5te pa vendarle poslali nazaj?"
nah po 2-4-6 v eni kabini: kedor JEeli potovati takrat na tem parni len. naj nam dopoSIJe čim prej *10.00 are za III. razred In $50 za drosd razred, da mu preskrbimo dobro kabino Se sedaj, da ne bodo boljSt prostori vsi oddani.
Fraak Sakser State Bade N(w York, N, T.
__
GLAS NAKOPA, 16. AFB. 1923.

SKARAMUS
Spisal SafMl UMUnl.
St "(Bas Vareda" potlovsmfl O. P.
i	(Nadaljevanje.)
Nu svujrui prvem *«*>tanku 7 11 j«» pred enim mesecem, se je po-
odkritosrčnosti. Povedal ji je poln«)
1z Pariza poročajo: Nekoč Garibaldijev prostovo-Jjec ter *4junak", a sedaj navaden jetnik pred francoskim kazenskim sodiščem. — to je žalostna usoda Uemetrija Poggija, ki je obdolžen ropa in sleparije.
Poggi je bil navdušen pristaš polkovnika Garibaldija. sina zna-
>lužil napram nj»*j največje
resnico trlede motivov, ki <ra onega večera privedli v gledišče FVvdau. Hotel j<., je prepričati. «1« jt* krivično ravnala /. njim. Re* j nega italijanskega patrijota, ki je «•. tla ni dalje.	organiziral Ga ribald i jev bataljon
Trk-m zatlujejra vt-Manku. |»red štirinajstimi dnevi. <ra je spre- ; tekom svetovne vajne. Garibaldi tela / odkrito prijaznoM.n«. Res je. <la je bila nekam visoka. ne»lo- je pričal o dobrem obnašanju Pog Htopna. a to je moral |iričakovaii vspričo vsega. kar je pripe-j gija kot ka]»tana legije ter rekel, t ij0 __I da je bil večkrat ranjen.
Pol "a»u«»/avest i. ki se je [»orodita iz razvalin obupa, je prišel j Sodišče pa jt* izjavilo, da je bil onega nedrljakegii jutra \ Meudon.	j Poggi član družbe mednarodnih
Vr.tclo se .it- ra/'jovar.ial in kramljal z M. de tvercadioiijem I tatov, ki so uganjali svoje zločine medtem je eakal v -><« 1<>nu na jf«Kspo«Iično. Kekel je. da j«- overjen o sreim U»l"i'novT: dežel-. 1*<» iijejr-»vem mnenju -o pričela Tui/iratijsi /e ix]»r«-uiiiijaTi n zavia<l;ii jr- ••■»Ij zin*-reii t«*n. Narod je pričrl -«p. i/iia va t •. kam jra ve.di pustolovska .Irlial zakotndi ol-
ii L. i.
Starch bo dobil Noblovo'
nagrado.
f
1
Internacionalizacija porenskih pokrajin.

Kretanje parnikov - Shipping News
Med Parizom in Londonom se
„	.	U. Mauretanla:
vrse živahna posvetovanja, ki jih Mauretania. Cherbourg Chicago. Hav-je sprožila Francija. Želeč napra-i"*'
viti konec sedanjemu nevzdržne-' *pr"a:
. . ..	I Franc«. Havre: Tork. Bremen: Prea.
mu stanju, hoče rrapcija. da 01 Garfield. Cherbourg; B*lsenland. Cher-
se oklenil medzavezniški dogovori*™^ Tyrrbeilia- Cberbour« m Ham-
ki bi v svrho stralegienega varstva Francije internacionaliziral
Z Dunaja poročajo: Profesor Hvgen Steinach. i znaj-tli tel j zdravniške metode za prenos žlez, bo najbrž dobil letošnjo Noblovo nagrado za medicino, v priznanje za njegove zasluge, katere si je stekal tekom eksperi- "Idejno ozemlje med Frarfhijo in mentov, kojib namen je bil po_. Nemčijo. Tozadevnih načrtov je m la jen je ljudi. Ko bo nagrada iz- j haie veliko. Mi>li se ua internaei-pre-menjena v avstrijske krone.: onalizacijo poriuskega in porur-bo dobil približno dvatisoč mili-1 s^ega železniškega omrežja, na jonov kron. in s tem denarjem bo j demilitarizacijo levega renskega lahko nadaljeval s svojim znan- j "brežja. na ustanovitev antonom-stvenim delom.	i ne "puferske" državice itd. itd.
burs.
1«. aprila:
Taormlna. Genoa: Manchuria. Hamburg; Bayern. Hamburg.
SI. apt-it a:
Majestic, Cherbourg: Prea. Roosevelt Cherbourg In Bremtn; Ohio. Cherbourg In Hamburg: Antunia. Cherbourg.
8. aprila: Bremen, Bremen.
24. aprila:
Bereugarla. Cherbourg: Canoplc. Bra
Steinaeh je y zadnjem času ek-
na francoskih železnicah. Poggr je izjavil v svojo obrambo, da je kradel, d« zadovolji potratnost neke šjvanske dekliee. njegove — ljubice, ki pa je brez sledu izginila. kakorhitro je bil aretiran. šo«lišče. je odločilo, na.t ira pre-
\t-loik<»« Potegu I .i«- i* i-pa list ter prečit al rc-ki per»*e članek, pri-4ibče m nje ta. K.» s,, j.- gosp<M]iena konečno prikazala, je izroei list M. de Kereadi««u.
Metlnj! je <nl*el ua mi. ;i !»• tako dnin*. «la je mogel obdržati j iščejo psihiatri in če bodo prišli dvojico v i »čeh. k ii jt 1 t., je sinartra! *«> "V"j«- d«džn«»sT. — «"eprav sitdjiji du prepričanja, da ni du
ni nmg«! slišali, kt«j >ia ^>>v>»rila.
Marki J .?«- p«'služil prilik«-. ki 11111 je uu<Iil;<. k riu ho le kr:itkn 1'rav .nlkrilosreiio »t-
aprila:
Parla. Havre; ZeeUnd. Cherbourg: Kaj mislijo o tem Angleži, je da- ! Pr*m- Adama. Cherbourg.
s pea* imeni ira l v družbi dr. Holz- «es še težko reči; en del javnega j'^	FlnnlaQdi CUer. knechta, znane^ra dunajskega spe- ninenja je zn. znaten del proti oourg. eiaJiVta. glede uporabe Roentge-I seveda izjavljajo, da v za. aprila:
novih žarkov pri pomlajenju žen. kaj takga nikoli ne privolijo. ■	nZ^ČZ^
kajti telesni ustroj Ženske izklju- I Arthur. Cherbourg;	Albania, Cherbourf
čuje vsako možnost takih opera- Zborovanje železničarjev. \ln Har"hurc *	1 [	1. mala:
e i j. kot jih je možno izvršiti na' \ Mai .boni so sklicale vs*- <4ro- A^ultania, Chrbourg; Rylance, Cher
uourg In Hamburg. 2. maja:
Lapland, Cheibuurg; Ilaiiaovr. Kremen.
J ševiio normalen, ga bwlo poslali
ji i v t-« It«! je, j y uzil>
je :/.ra/il ter prosil Alino. naj •j.i s 1 »rejm •* uazaj.
lrospo<lieiiwi. ji .»•• rt-kel / glasom, ki s.- tresel od ginje-n.ia. ne m.jreie zanikati moje skrajne odkritosrčnosti. Ce bi mogla razumeti, kaj v>e sem pretrpel, bi s<>glašala / menoj, da selil se v polni uicri i>okoril /a s\»»j jireh.
Ozrla se je nanj r čuduiiu. zagonetnim pogledom.
—	(i os pod, ne dvomom <» vas. .]tl/. liwrnim o >ami sebi.
Mi.siite o svojih Oostvih napram luent?
—	iia.
—	To lahko razumem. Po -vst-m. kar je prijietilo . . .
—	Bilo je vedno tak<v gusjK»d. — ga je nežno prekinila. — Vi govorite t> me ni kt-t da ste me izgubili vsled svojega nedostojnega dejanja. To bi bilo preveč rečeno. Dovolite mi. da sem odkritosrčna / vamt. tiospod. nikdar še nisem bila vaša. da bi me mogli izgubiti. ZaveJaui sc časti, katero mi poklanjate. Cenim vas globoko...
—	Ln potem. je vzkliknil mi zelo zaupno. — vspričo takega prieetka . . .
—	Kdo mi /ag«tovi. da je to pričetek? Ali ni tudi lahko vse* Ce bi vam liila nkalonjena. gosjxwl. bi bila poslala j»o vas p* aferi, o kateri si«-* govorili. Vs;fj obsojala bi va sue bi. ne ila bi čula vaše pojasnilo. Kot je bila stvar . . . Skomignila je z rameni, se nežuo nasmehnila ter rekla žalostno: — Saj vidite.
Njegov optimizem ni bil s tem zdrobljen. j>ač pa podžgan.
—	S tem mi dajete upanje. gosp<»dičiia. Ce ga imam že toliko. Aaupno lalik « pričakujem š. več. Izkazal s,» bo 111 vrednim. To vam prisegam Kdo. ki uživa pravico. <la se nahaja v vaši bližin, bi ne ffktišal izkazati se vreilnim zaupanja T
predno je mogel dostaviti nadaljno besedo, se je približal obema M. de Krrcadiou. ra/.paljenega lica ter /. listom v r<rki.
Alirij je sko."-ila na iiMjr--. vznemirjena vsled razburjeoo»»ti atrica.
—	Kaj s»» z«»<k1i1o-
—	Zgodilo?
K'*ne«*ti'» je ititi'jcl M. de KereJidiou zopet govoriti.
—	Ta lopov. Ta brc/verni p»-s! Privolil sem v to. da pozabim na preteklo*! |M>d |M>goj«in. da se izogne v bodočnosti revolueijo-nami jsditiki. Ta	.i'* sprejel — in sedaj. — zamahnil je burno / listom. — me je zopet osleparil. Ni se le zojiet lotil politike, pač pa je postal dejanski član /.l»orniee ter se poslužil svoje morilne izurjenosti kot borilni mojster. Moj Bog! Ali ni res o.itala niti ena postava v Franciji?
Le en sam dvom je š«- ^ojil M. de la Tour d'Azyr v svojem vedno naraščajočem optimizmu. Ta dvom se je tikal Andre-Louisa ter njegovih odnošajev z M. de Kereadioujem. Vedel je. v kakšnem razmerju sta bila nekoč in kako sp je to razmerje v poteku časa iz-prem« nilo vded laMne nehvaležtiosti Moreau-ja. ki se je z vso odločnostjo obrnil proti razredu, kateremu je pripadal njegov boter ni dobrodelnik. Vedel ni le tejja. «la je bila medtem že uveljavljena sprava. Tekom preteklih mesecev namreč Andre-Lonis ni drznil približati se Meudonu in slučajno ni čul de la Tour d'Azyr imena mladega moža tekom svojih prejšnjih obiskov. Sedaj pa je izvedel za to spravo. Ob isteiu času pa je tudi izvedel, da je bil razkol obnovljen in da je postal še bolj nepremostljiv kot je bil kedaj }>o-
prej.
—	Gotovo obstaja postava. — je odgovoril. — Postava, katero ;e izzval ta mladi mož sam s svojo prenagljenostjo. To je postava meča.
Govoril je resno, skoro z žalostjo.
—	Ne smete domnevati, da bo brez konca nadaljeval s svojo karijero zla m umorov. Preje ali sleje bo na4etel na sabljo, ki bo osvetila ostale. Brez dvoma veste, da je moj bratranec Chabrillane m«d žrtvami tega morilca; »la je bil umorjen v tf*rek.
—	Ce nisem «la 1 izraza svojemu sožalju. Azyr, se je zgodilo to radilctfa. ker duši v tem trenutku ogorčenje vsako moje drugo čustvo. Ta lopov! Vi pravite, da bo preje ali sleje zadel na sabljo, ki bo osvetli« druge. Želel bi. da bi se zgodilo to kaj kmalu.
Markij mu je odgovoril mirno, a brez žalosti v svojem gla^u.
—	Mislim, da bo vaša želja kmalu izpolnjena. Ta nesrečni mladi človek ima za jutri dogovor, ki bo najbrž za vedno uravnal njegove račune.
Govoril je s tako mirnim prepri«**anjem. da so zvenele njegove beaede kot smrtna nh*a>dba. Te besede so naenkrat ustavile tok srda M de Kereadiou-ja. Z lica mu je izginila rdečica. Strah je zrl ix njegovih sinjih of*i ter razodeva! de la Tour d'Azvrju bolj ja*no kot b »mogle Vse besede, tla je bil vročekrvni govor de Kentadiou-ja le izraz nepremišljenega srda in «la je bila neodkritosržaa njegova žnlja. da bi zadela zaslužena kazen Andre-L#oui«a. Kjtkorhitro •e j« znašel pred dejstvom, da bo zadela zaslužena kazen onega lopova. *e je pojavila naenkrat prirojena dobrohotnost narave M. de Kareadiou-ja. Njegova ljubezen do dečka je priplavila na površino ia njegov greh, in naj je bil še tako velik, ni priiri vpoštev vspričo nevarnosti, ki mu jr pretila.
E.^^JL.h	OJiUiiršM^i ___
moških. Našel je. da dovede pra-!k«*vne železni carske organi»iieije Ailna uporab ateli žarkov «Jo slie-j v (jiitzovo dvorano zln;«rovanj" ž -n ib uspeiiov. katere se doseže pri } lezničai'jev, na katerem s. jutro- ■ maja. moških potom operacije.	ix*-.'ajenač<*litik Mohorko.	ThurinKi;1. cheiuouric in n^burg
ženske, s katerimi je eks^ri-1	jetnik Krajllik in drugi oi^olla, Cherboui« in Hamburg.
Harding. Cherbuurg in Uruuen; Iloter-
dam. Boulogne.
15.	maja:
IterenKaria, Cliurl/ourg: 1'iltsbui gh.
Cherbourg.
16.	maja:
lUtvre; I:«.- 1k«.- t. 1.* n»l. di<rl><»urg;
Conte Ki.^so. ijenoa; Sejdiilz. Bremen; SazonU. llaml-urs-
17.	maja:
KjouitUri'l. Cherbourg ii. llamLurt; Har.is.t. Hamburg.
19. maja:
Olympic. Cliertn >um: Rmisslllon. Havre; Geo. washington. Ctierbt>tug in Bremen; Ordun«, Ch«*rl>ourt; tr. r.nmen: Volen-ilan:.	Soxonia. cht»:bourg;
Andania, Chtrbourg.
22.	maja:
Aquitaiiia. Clierb<.*urg.
23.	maja:
Krai.i e. Havre: Z<H*lan<l. Thjrrhenia. Cherbourg 11 York. Bremen.
24.	maja:
Mam liun i, I'lic: K iii II inburg; Mount Clit.U'n. lluinluirc.
26. maja:
Homeric, Chcrltotir®. Pres Ch^-rljourg1 in Bremen.
29.	maja:
Maurctaii .i. ('!:• il«":rs K. I: i IwurK in Hi.nil .ri;. CiUn»S»»''. «-
Iiren:»-n, Bremen.
30.	maja:
l.ipland, Clurbourit.
31.	maja:
Rochambcau, Havi
nieiitiral, so se pomladile in ?nbe tin lieu mi ponavadi izginile.
1>oju ui-adjiikov in delavcev južti
Bose ali v nogavicah.
Dunajski li.^sti pon<č-d.jo, da bo najnovejša ž«*iiiska moda |>«>let i prinesla — 1h»s*» ali v rožnate nogavice oblečene ženske. Nogavice postajajo namreč tako di-age, da je res liajbojj pametno hoditi poleta brez njih. Na letoviščih je ta iiixia Itak že nekaj sezon u v«-d en a hi nihee ne trdi. tla je grda. Ako iina žrtiska legje noge. jih lahko pokale. Zato tudi nova ' * rožnata nogavica ni nič drugega, nego skrivanje grde gole no<re. Nora nogavica mora imeti namreč čisto barvo ^olih n*»g. tako da se niti ne razločuje o<l ix>lti. Tudi plesalke nastopajo ze dolgo lx»^e. ako imajo le lepo. čisto, enakomerno |M>lt na meč ril in stegnili. Haletezo že da>~no bolj praktične, kakor nnodue dame. Trikoji iztrinjajo z baletnih odrov, davi s^i najnovejši trik«»ji ta»ko fini in se pinlcsajo tako tesno, da jih jedva opavaš. Tli ko ]wikrije vsask uedostatek polti u daje niu.skula.turi lepšo plastiko. To vedo tudi dame, ki nimajo eiste polti ill leipib DOK; zato !>odo i»««sile noga\ift» nu'SJie boje. Zlasti 1 >«> mestih. Xa letoviščih itak že popuščajo. Vprašanje je sedaj, kakšna bodi obutev. Glavno je, da se har\ i obutve in krila ne tepeta Uuja'.i čevlji ne vidijo k tenmo-modrwim krilu, neg-o č^rnii. A tudi beli čevlji ne spadajo k me-nii boji nogavic, pa«'- pa k liowim nogam.
Kakor s*' čim dalje opuščajo i-o-kaviee. tako pirlasroma opuste pat"' tudi noga\"iee. Ako hodijo dame samo dva meseca na leto bose. ^i prihranijo tisočake, ki jih lahko uporabijo pametneje. P«>časi s*' približujemo klasičnim Grki-njam. Troba le «e sandal in enako pametne toalete! Da Griči nje niso bile grde. vidimo lahko .se danes na k i pili in slikah, lil prav tako so se oblačile Rimljanke. Bile so ki*asne. zdrave, a toalete jih niao <tale nit« toliko, kolikor »tane danes ena sama nogavica! — Tako se priše ]>o ovropskih časopisih.
Barvilo Hi milo - povzročitelja raka.
S. maja:
.	.	. Ilomeric. Chirlx»urc: I^i Savoie. Havre;
zeleznsee V«*Č!Sfled pod.l*Ž<lvljan ju IS-t s«. Killm.H-e. «"h«Tl->ur|; II) Ur« men;
Orbita. Ohorlx urg in Kromeii; V«<-t:iLim. * f itoloiiKnc.
Cberboure; Hamburg«
»s<velt.
. Chcr-
rbouic:
K.riiau 1. Clt»*r-
8. maja:
31a.uretania. C1i« i l<ourg.
za -v«.jf praviee. So^la^no .l**te ro. -lue i je zahtevajo za urad-J ui>t\o in delavstvo v slučaju po-, diživljenja, da se ohranijo vsaj 9. maja:
i	, - . .	, , . , ., America, fii-noa Kt. Paul. Clu-rUiurj;
•l -elajlje birnitete. ShtHl Je bil | Gothland. Hamburg, zt i > <b^hn> obiskan.
IrfTjrg in Haml.uts; l^a^«•I^l. Il:i:..liv;rg.
2. Junija:
Majt-Utlc ClieilMiur« K
«>l>«o. cherbuu rc t.. I»!,-tm.
Chorion rt; m Itn-m'-Ji; .\cu
B. junija: Bmilgai A,
On.ta.
Ma\ re;
>n*rii...
r« r lam
"ClurlKMirg; «'
Doctor Moy
NAZNANJAM SLOVENCEM
v okolici La Salle, 111., da prodam
\y. Londona poročajo:	aJi ]y akrov zemlje, aj)0S0blie
Pojavila *e je kontroverza radi j za vrtnarstvo, oddaljene 1 miljo ugotovila Sir George Lenthaljod mesta, tovarne, rudnika. Last-Cheatela. odličnega kirurga Kings i liik Selieck, TU9 Webster St.,
College bolnice, da povzročajo po- i Ottawa. 111._ (1:2-18—4)
gosto barvila, prašek in druga; kozmetična sredstva, katerih se; poslužujejo ženske, raka. Sir Ge- j orge je objavil tudi, da so cigare-! te in celo nevarno milo prav tako [ nevarne in da so pogosto v^ok1 raka. On trdi. da sta barvilo in na- i vadili **powder'* prav posebno j nevarna, ker s-e zajesta v kožo in! prodreta v žleze pod kožo, kar pa ; povzroča iritaeijo ali razburjenje I ki je v vsakem slučaju prvi vzroki rak«.	' $ t
Velika prilika se nudi človeku, ki bi iznašel nadomestilo za milo.J — je rekel. — Telesna čistost je | sicer velikanskega pomena, a —i vsak pameten zdravnik bo odsve-j toval neprestano uporabo mila.i i'e morajo ljudje že kaditi ciga-' rete, bi jim svetoval, naj se po- j služujejo pri tem dolgih ustnikov i da ne bo dim tobaka razburjal živcev njih obraza.
6.	junija:
10. maja;	Farls«. Ilnvre; «=t. Paul. ourimur*;
Pros. \ViI.- n. Trst. Minnrkabda. Cher-	Fill m. .t-«-. Ch»rl. .ure in Uieiii.n:
btiiirj; ill Hamburg; .Mount Carroll. Ham- Albania. Cherbourg in Kremen.
7.	junija:
12. maja:-	Laconla. Cherbourg in Ilam'jarir: M«>unt
Majestic, Cherbourg; Lafayette, Havre. Clay. Clicrb4>u:K in Hamburg. Mongolia,
Orca. Clierbc-urs in lhimburg; Pr^sidtnt ChrrlM.urc in I Ii.:nbar|T-__
Je uspeino
zdravil na.
duh., božjastne na> pade, padavico, za-str idI jen je krvi vsled zaprtja, aretne jetrne, ledi£n« fn pljučne bolsznl; bo. le*nI v želodcu, glavi aH hrbtu: bolečine v prsih, unete odi. roke. noge ali hrbot; otekline, rev-matizem: koine bo-leznl. erbeCico, ogret, oslabelost, moiko ali ienako bolsznl ali elabo kri; brez operacije v najkraj-irm čamu po najnižji ceni. Urade ure: ob delavnikih: od dopoldne do 6. ivečer. Ob nedeljah in praznikih: od I. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FTJBY MOT
SOS GRANT STREET PITTSBURGH. PA.
ANCHOR
Ali boste dobili rojake v Ameriko?
iko!izt>l ZdruS.«-nib <lr*;iv v /,acre!»u y.e si»rojt*niii i>rosnjp za potne list«- iti vizeje 2u ti-1.-tno kvoto. cunardska plovba ! najhitrejša na »vetu. ri>tiiikoin s Cun.'iTil tiketi ni trebit i-akatl na rarnik, j i<f-r cunanl j>arjiiki thli»lujejo vsakih par dni.
Cunartl Trta s=c je p«.p<Klila z Jugoslavijo. \ c!a	j-oinikom s svojimi iislužltenei. i
ki jih s tem. <la jih vzamejo naravnost na paratk. zašfliijo pred nezpodam! in strr»ski. To delo je brezplačno. Za nadaljna pojasnila vpraSajte pri kateremkoli agentu u!i pri
CUNARD LINE 25 Broadway
N. Y.
Iz fašistovskega. dnevnika.
Mussolini in gospodarstvo.
Dne 18. m<irca se je v Rimu sešel drugi gospodarski kongres trgovskih isborriie. Ob otvoritvi imt4 Mussolini govor, v katerem je naglačal dve misli: Prvie. da država ni sposobna za gospodarske funkcije ter naj zato te funk cije prepušča zasebni podjetnost in opusti tudi monopole. Drugič, da je socializacija v praksi povsod i odrekla in da je gospodarska zgodovina zadaje dobe odločila na korist kapitalizmu, ki gre no vemu razvoju nasproti. S tem pa ni rečeno, da je izključen sporazum med skupinami in ravno trgovske zbornice imajo nalpgo, da delajo na to. da se v gospodarstvu dosežeta sporazum in ravnotežje. Najnujnejša zahteva je. da se zopet zbližajo dežele in celi kontinenti. T« aposnavajo tudi ameriški gospodarski krogi, ki so m koBgrestt	tntopiiii.
Bolonjski fašisti so te dni zažgali tridesettisoč izvodov milanskega lista "Corrierc della Sera" ker se je drznil kritilqjvati fašizem. Flo renski fašisti so st» izjavili solidarnim in pozvali Italijane, naj milanski "Corriere" bojkotirajo. — V Bologni so fašisti 39. marca na ulici s koli napadli delavskega tajnika Bentivoglio in ga težko ranili. — V Palermu so fašisti zasedli delavsko zbornico in vso opremo popolnoma uničili.
Zborovanje ital. republikancev.
V Ravenni se je te dni vršilo nepričakovano dobro uspelo zborovanje italijanske republikanske stranke. Govoril je ob velikem navdušenju poslanec Comandini, ki je rekel, da je skalnato trdno prepričan, da se bo morala Italija zgraditi na Mazzinijevih teorijah. To je pr\o zborovanje opozi-eionalnih strank pod Mussolinije-vo vlado.
25lstnica Kosmakove smrti
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
T7ELIKE važnosti za potnika Je,
" da je natanko poučen o potnib listih, prtljagi in drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskuSnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike. ki Imajo kabine t III. razredu.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam pi£U<> ker oo to v Vafio korist.
Tudi oni, ki ii niso ameriški državljani, smejo potovati v stari kraj ns obisk in fim js dovoljeno vrniti ae. Na ieljo dajemo vsakemu tozadevna pojasni*.
Kdor ieli dobiti sorodnike sU znance iz starega kraja, naj nam piše za navodila, kajti Število priseljencev je omejeno.
Za potne stroške Izplačuje po na« Sem naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortland* Street New Totfc Glavno zastopstvo Jsoronsks tanks.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite odioo pri:
NAVINŠEK-POTOKAR 331 Crecve St., Conama ugh. Pa.
PIŠI'1'JI PO CENIK.
New York. Plymouth. Havre. Parts
Hitra služba v Jugoslavijo.
PARIS ............ 25. aprila
CHICAGO ......... 28. aprila
LAFAYETTE ....... 12. maja
ROC H AM BEAU ..... 31. maja
Kal'inc z:i 2. 4 in t> f>f=«>!». umivalnica, j^lllni«-."!. Kadilnica. Vino iri pivo bn plačno. Tosj-lini via k do Trsta. Ogluvite ^e pri lokalnem ap^ntu all i>rt 19 State Street	New York City
VLAHOV
Harmonike
Ako želite Imeti res dobro In trpežno sloveislo, 'lemšKo ali kromatiino harmoniko, ob>-nlte se na znano tvrdko za pojasnilo ali pa pridite osebno.
LUBAS OVE
Harmonike vseh vrst imam tudi v zalogi in sem sedaj edini zaatopiuk teh Fifcite po cenik.
s© vam uljudno priporočam.
Anton Mervar
8921 St. Ctalr Avenus Cleveland, O.
ŽELODČNA
GRE N|C 1C A
Dela Jo In opravlja
v steklenice v ZADRU 4 Dalmacija) o d leta 1861
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vpeh
Lekarnah, delikatessh
In groterijah.
Edini ipntl ra Z1rs-žer.c drtave.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave.. De»». A. New York, N. Y*
Dne 15. marca je minilo petindvajset let. kar je umri v Procto-mtricah pri Znojmu proslavljeni mora v.ski pisatelj Vaclav Kosma k ploclovit novelist in romanopisec. Kosmakovi spisi imajo poleg u-metniške vrednosti tudi veliko naravno in izobraževalno vrednost. Pisal je za ljudstvo, ali med njegovimi spisi je dosti manjših slik. katere tudi mladina jako rada či-ta. Največ njegov lepih podob iz življtfija sta prinesla .v slovenskem prevodu "Vrtec" in "An-
Knjiga za dolge zimske večere.
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani potmi, poučnih člankov ia razprav, dfcinlem
Cena samo 40 centov. Naročite ga ae dnnea.
aU0V*N«C MWLICHINS ca m Csrtlahtft K. Nw Vas«
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<jLEŠKI BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
„ Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, eena s poštnino
$1.50

Slovenic Publishing Company
n Oortlandt Street	Hew Tork, 9. Y