KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P, |>, b» LETO XX / ŠTEVILKA 42 CELOVEC, DNE 17. OKTOBRA 1968 CENA 2.- ŠILINGA Po občnem zboru DR. REGINALD VOSPERNIK predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Živo zanimanje za slovensko narodnostno problematiko Po dobi triletnega delovanja je potekel mandat, ki ga je dobil osrednji odbor Narodnega sveta na zadnjem občnem zboru ’• oktobra 1965. Ta leta so bila za ožje sodelavce Narodnega sveta napolnjena z odgovornim delom na vseh kulturno-politič-nih področjih. Vsakdo izmed sodelavcev se le po svoje iskreno trudil, da bi vpraša-nja, ki so nastala s študirajočo mladino, s programskim osnutkom in ostalimi narodnostnimi problemi, približal zadovoljivi rešitvi, če je nedeljski občni zbor v svoji večini kljub temu v tajnem volilnem glasovanju izpovedal željo po spremembi v vodstvu Narodnega sveta, potem je treba vzroke iskati v tem, da nekateri dosedanji prijemi v narodnostni politiki ne odgovarjajo več docela pluralistični družbi, v kateri rastemo tudi mi Slovenci. Študirajoča mladina ima upravičeno svoje poglede na svet in jih je treba, v kolikor ne gre za brezplodno revolucioniranje in za zgrešene oblike v izpovedi tega gledanja, pozdraviti. Vendar naj bo ob izpovedanem takoj pribito: na fundamentu Narodnega sveta — to sem poudaril že v svojih zahvalnih besedah po izvolitvi — se ne more kaj spre-meniti in se tudi ne bo kaj spremenilo. Krščanstvo je slej ko prej bistveni del slovenske osebnosti, ki jo hoče ohraniti ali pa uresničiti Narodni svet. Vendar ta pot (b> človeške bitnosti ne izključuje širine; nasprotno: šele dozorela osebnost, ki je na-„ a svojo duhovno domovino in se v njej U|ti sigurno, bo morala tvegati širok pogled v svet. Ta miselnost na verski podlagi lf bistvena za vsa področja človeškega živ-Ijnnja in bo narekovala odločitve kultur- nega> političnega in gospodarskega življenja. Narodni svet se je v zadnjih letih z uspe-mm trudil, da bi razširil kontakte z vedskim narodom. To mora biti naša skrb tudi v bodoče. Mi koroški Slovenci naj se v polni meri zavedamo, da smo enakovre-tlni člani družbe, v kateri živimo. Imamo razveseljive dokaze razumevanja s strani zastopnikov večinskega naroda; tu je treba sodelovanja. Čeprav dobro vemo, da še mn°gi krivično sodijo o Slovencih, nas ta °cjstva ne smejo razorožiti. Pobra soseščina v deželi ne izključuje prisrčnih kulturnih kontaktov z zastopniki matičnega naroda. Odprta meja, ena naj-‘°lj odprtih v Evropi, kakor je bilo izre-(en° pri nedavnem državniškem obisku predsednika Jonasa v sosedni Jugoslaviji, j1' odprta tudi nam koroškim Slovencem, ^ naj bi bili po mnenju politikov v naši nrzavi in v sosedni deželi most prijateljstva m miru. N odprtem reševanju narodnostnih pro-1 banov na osnovi krščansko dozorele osebnosti, v plodnem kontaktu z večinskim na-'°dom in v aktivnem vključevanju v vse-‘lvstrijsko življenje mora Narodni svet tudi ' bodočnosti videti svojo vrhovno nalogo. sodelovanju z vsemi, ki so dobre volje, tudi s tistimi, ki so na občnem zboru bili *a drugačno odločitev, mora biti naša bodočnost. Novi odbor se bo moral potruditi, ( a bo vreden izkazanega zaupanja, pri ti-stlh pa, k; ga v voiitvah niso podprli, bo rn°ral to zaupanje pridobiti. To nam bodi P1 ograrn za prihodnjo dobo. Dosedanjemu predsedniku dr. Inzku se Za njcgovo nesebično in požrtvovalno delo najprisrčneje zahvaljujem in ga izrecno Prosim, da bi nudil podporo iz svojih iz-senj v delu za narod meni osebno in vscmu odboru. Z OBČNEGA ZBORA NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV Odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je sklical, za nedeljo, 13. oktobra, t. 1. svoj letošnji redni občni zbor, ki se je začel ob dveh popoldne v prosvetni dvorani Mohorjeve družbe v Celovcu; udeležilo sc ga je nad 150 delegatov in gostov z Žile in Gur, iz Roža in Podjune. V začetku občnega zbora, ki ga je vodil g. župnik Avguštin Čebul, je predsednik Narodnega sveta gospod dr. Valentin Inziko pozdravil vse udeležence, predvsem prvake verskega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja koroških Slovencev. V spominski minuti so se spomnili udeleženci vseh tistih nekdanjih članov in sodelavcev NSKS, ki so umrli v dobi od 3. oktobra 1965 naprej. Bili so to g. prelat dr. Rudolf Bitimi, g. dipl. trg. Dolfej Piccj, ki je bil tudi tajnik Narodnega sveta, g. Janko Olip iz Sel, bivši logoveški župan Matevž Rainer, Avgust Blažej ter pred nekaj dnevi umrli Franc Rehsmann iz Ledine. Nato je sledilo predsednikovo poročilo, ki ga objavljamo v izvlečkih posebej. Tajnik NSKS dr. Reginald Vospernik je v svojem poročilu podal pregled o tematiki sej, omenil pa je tudi težave, ki so nastale v zadnjem času. Ker je blagajnik, g. Bernard StrauB zbolel, je prof. dr. Janko Zerzer kot preglednik računov poročal o finančnem stanju. V nadvse živahni in zanimivi diskusiji, ki je sledila tem poročilom, so se nekateri udeleženci zahvalili dosedanjemu odboru, hkrati pa tudi predlagali, naj ostane predsednik isti, drugi pa so si želeli pomladitve in spremembe v vodstvu. Tehtna je tudi problematika »Korotana«, po drugi strani pa predvsem neposredno delo NSKS na Koroškem ter prijave otrok za dvojezični pouk. Po diskusiji je bila izpovedana razreš-nica odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bilo oddanih za 1. listo z nosilcem dr. Valentinom lnzkcni: 57, za listo 2, katere nosilec je bil dr. Reginald Vospernik, 75 veljavnih glasov. Novi ožji odbor NSKS sestavljajo sedaj: predsednik prof. dr. Reginald Vospernik; 1. podpredsednik žiivinozdravnik dr. Marko Dumpelnik; 2. podpredsednik dvomi svetnik dr. Joško Tischler; tajnik prof. dr. Janko Zerzer; blagajnik prof. Jože Wakounig; namestnik tajnika g. Roblek Franc iiz Sel; preglednika računov -g. Kuchling Janez iz Želinj ter g. Janko Tolmajer z Radiš; Nadalje so še v odboru č. g. župnik Lovro Kašelj, Hodiše, g. Čik Herman, Libuče, g. Golavčnik Jože, Dobrla ves, g. Ignac Do-mej, Rinkole, g. Wutti Franc, Ločilo, g. Sticker Joži, Št. Peter pri Št. Jakobu. Vodja občnega zbora je čestital novemu predsedniku in mu orisal težavne naloge, ki ga čakajo. Novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev se je zahvalil udeležencem občnega zbora za zaupanje, hkrati pa se je tudi zahvalil prejšnjemu predsedniku za ves trud in ga prosil za sodelovanje. Poudaril je tudi, da se pri osnovah Narodnega sveta ne bo spremenilo nič ter da bo ostala v temeljnih stvareh kontinuiteta v delu ohranjena. Treba pa bo pritegniti vse, predvsem mladino in podeželje, da bo mogel Narodni svet delovati tudi vnaprej res v prid koroškim Slovencem. Iz delovnega poročila dr. Inzka V delovnem poročilu se je bavil dr. Inzko najprej z obširnim delokrogom uprave in uredništva »Našega tednika« ter priznal, da je bilo možno premostiti vse finančne probleme v zvezi z izdajanjem lista le ob iskrenem sodelovanju med Narodnim svetom in Mohorjevo družbo. Ko je govoril dr. Inzko o naših nalogah v občinah dvojezičnega ozemlja, se je dotaknil vprašanja pridobivanja članov Narodnemu svetu koroških Slovencev. V preteklih letih je bilo možno mrežo zaupnikov še razširiti, kar je dokazala vedno udeležba na zborovanjih Narodnega sveta kot tudi udeležba na zadnjem občnem zboru. Delo v organizaciji je treba čim bolj poenotiti ter idejno jasno usmeriti. V ta namen je bil pripravljen osnutek programa Narodnega sveta, o katerem je dr. Inzko dejal: »Osnutek je omogočil široko diskusijo o naših narodnostnih prilikah ter politično močno razgibal koroške Slovence. Z večmesečno diskusijo o programu —■ tudi polemikami — je bila pripravljena slovenska koroška javnost na obdobje, v katerega stopamo trenutno kot manjšina z mladim intelektualnim naraščajem, ki se začenja vključevati v narodno-politično delo koroških Slovencev s kritičnimi pogledi na svet ter deloma novimi idejami o sožitju ter reševanju problemov sodobne družbe. Na dinamiko, ki so jo demonstrirali naši visokošolci v zvezi z dogodki okoli visokošolskega doma »Korotan«, je bil teren po politični diskusiji zadnjih mesecev pripravljen. Politični stil je postal torej ostrejši, kar bo odpornost in budnost manjšine le ojačilo. Oboje je za nadaljnji manjšinsko-politični razvoj nujno potrebno. Za stvarno izražanje v politični debati se nam ni treba bati. K temu prisili vsakega vsakdanja realnost. Debata o programu Narodnega sveta je pokazala, da je življenjska volja koroških Slovencev kljub nad stoletni germanizaciji in stalnemu poniževanju našega človeka in naroda nezlomljiva. Manjšinski problem je bil večinskemu narodu predočen v vsej širini in globini. Predsednik je omenil, da so se predstavniki v Narodnem svetu zastopanih organizacij — ko je bila diskusija zaključena — pri redakcijskem postopku ozirali pri besedilu programa tudi na stvarne predloge iz vrst večinskega naroda. Da je levica, torej Zveza slovenskih organizacij, program odklonila, je razumeti le tako, da se v polni meri zaveda, kaj pomeni svetovnonazomo jasno usmerjen Narodni svet, kar velja tudi za predstavnike režima v Jugoslaviji. Glede na vseslovenski značaj programa pa je dr. Inzko dejal, da se moramo koroški Slovenci še bolj kot doslej pripravljati na naloge v okvirih, ki jih narekuje politika srečanja v prostoru Alpe—Adrija. Zavest, da smo živ del slovenskega naroda, je treba spričo asimilacijske nevarnosti v našem ljudstvu ohranjati živo.« Nato se je dotaknil dr. Inzko v svojem poročilu političnih odločitev koroških Slovencev ob priliki zadnjih državnozborskih volitev, volitev v Deželno kmetijsko zbornico, omenil je skupna prizadevanja glede slovenske kmetijske šole ter ukrepe v zv ezi z našimi gospodinjskimi šolami. Dotaknil se je vrste vlog državnim in deželnim oblastem, prešel nato na vprašanje delnega priznanja slovenskega uradnega jezika ter na trenutno stanje realizacije člena 7 državne pogodbe. Dosledno se je zavzemal Narodni svet v preteklem delovnem obdobju za naše pravice na področju materinega jezika pri verouku ter je v tej zvezi izdal v nemškem jeziku brošuro »Za verouk v materinščini«. Obširno se je bavil dr. Inzko tudi z vprašanjem odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo ter Koroško in Slovenijo. V to sodelovanje se manjšina ni le vključila, temveč ga s svojo politiko in zadržanjem soomo-goča in pospešuje. Kljub nemiru, ki ga povzročajo v koroški in avstrijski javnosti akcije »Heimatdiensta«, napreduje prizadevanje po čim širšem sodelovanju med prebivalstvom v naši deželi ter prebivalci tostran in onstran meje. Dr. Inzko je zaključil: »Kot v preteklih letih, tako bo moralo narekovati tudi v bodoče koroškim Slovencem politiko stremljenje po reševanju odprtih vprašanj na podlagi vsestranskega sodelovanja vseh, ki soodločajo o življenjskih interesih slovenskega prebivalstva na Koroškem.« Olimpijski ogenj 1968 plapola Točno ob 19.33 po srednjeevropskem času, je v soboto, 12. oktobra, mehiški predsednik Gustav Diaz Ordaz odprl XIX. olimpijske igre v Mexicu. Veliki olimpijski štadion v središču univerzitetnega mesta je dajal zares veličastno sliko. 108 zastav dežel udeleženk in 7871 športnikov predstavlja pravi rekord v zgodovini sodobnih olimpijskih iger. Fanfare so zadonele in pet olimpijskih krogov, v obliki balonov, se je dvignilo v zrak. 340 godbenikov je ves čas olimpijske parade igralo koračnice. Na govorniški oder (v obliki petih krogov) je najprej stopil predsednik organizacijskega odbora arhitekt Pedro Ramirez Vasquez, takoj zatem pa je predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage po krajšem govoru zaprosil predsednika mehiške republike Diaza Ordaza, da je odprl XIX. olimpijske igre. Župan mesta Tokia Rio Kisi Minobe je predal Brundagu belo olimpijsko zastavo s krogi, njegov naslednik v vlogi organizatorja, župan Mexica Corona del Rosal pa je v spremstvu skupine kadetov, dvignil zastavo na glavni olimpijski jambor. Istočasno je mlada mehiška atletinja, 20-letna Enriqueta Bazilio, rekorderka v teku 80 m ovire, kot prva športnica v olimpijski zgodovini pretekla še zadnje metre v olimpijski štafeti in prižgala olimpijski ogenj, medtem ko je mehiški maratonec Pablo Garrido izrekel v imenu vseh udeležencev iger olimpijsko prisego. Šeststo golobov miru, ki so jih spustili ob koncu slovesnosti, je izpričalo privrženost vseh udeležencev ideji miru. N Politični teden Po svetu... PORTUGALSKA IMA NOVEGA PREMIERA Portugalski predsednik admiral Americo Thomaz je imenoval profesorja Marcela Caetama za novega ministrskega predsednika, ki bo nadomestil Salazarja. Marcelo Caetano, novi predsednik portugalske vlade, se je rodil v Lizboni leta 1906. Po končanem juridičnem študiju je leta 1929 vstopil na finančno ministrstvo. Štiri leta pozneje je dobil stolico upravnega prava rta univerzi v Lizboni, kjer še sedaj predava. Poleg drugih del je avtor portugalskega upravnega kodeksa, objavljenega leta 1936. Prav tega leta je pričel tudi svojo 'politično- kariero, ko je bil izvoljen za člana sveta kolonialnega imperija. Leta 1944 je podal minister za kolonije, tri leta pozneje pa predsednik skupne zbornice. Bil je :zelo blizu ministrskemu predsedniku Salazarj-u ,in v njem so že dolgo videli človeka., ki -bo napravil še nadaljnjo kariero. Leta 1955 je prevzel zelo važno funkcijo ministra v predsedstvu, toda tri leta pozneje je zapustil to mesto, češ da se namerava posvetiti zgolj profesuri. Postal je tudi rektor univerze, aprila 1962 pa je podal ostavko v znak protesta -proti policijskemu nasilju nad študenti. Pred skupščino je novi predsednik izjavil, da b-o nadaljeval Salazarjevo 'politiko. Tako je med drugim ugotovil, da je bila dežela dolgo časa navajena »da jo vodi genij«. Dejal je da bo ohranil glavne politične in ustavne značilnosti, da bo komunizem še vedno prepovedan in izrecno je omenil »oborožene sile, ki moraj-o voditi borbo v prekomorskih področjih«, kot tudi da v 'notranjosti »portugalska demokracija zadeva na tolikšno nerazumevanje«, zaradi česar je tireba tudi žrtvovati določene svoboščine. DRŽAVNI UDAR V PERUJU Skupina osmih generalov in 'sedmih polkovnikov je izvedla pred kratkim državni udar ter odstavila predsednika republike in prevzela oblast. Predsednika republike Ferdinanda Belaunde Terryja.-so s silo odgnali na letališče, od koder so ga odpeljali z letalom v Buenos Aires, kjer je izjavil, da ni zaprosil za politično zavetišče in je protestiral, ker so ga prisilili na odhod. Sestavili so revolucionarni vojaški odbor, ki ga vodi general Juan Velasco Alvarado, ki je predsednik odbora načelnikov glavnega štaba. Uradn-o so javili, da tudi policija podpira oborožene sile, ki so prevzele oblast, in skrbi za red. Zadevno sporočilo pravi, da vlada v vsej državi mir. Vse ministre, ki so po državnem udaru odločno poudarili, da predstavljajo zakonito vlado, so aretirali. Ko so zapustili vladno palačo v spremstvu policije, so ministri zapeli državno himno. Vojaški odbor je objavil sporočilo v katerem pravi, da je prevzel oblast za nedo- ločen čas. Odbor obtožuje vlado, da je hotela kriti skupino brezvestnih ljudi, ki se niso ozirali na potrebne sloje v državi in so obogateli s pomočjo gospodarskih ukrepov. »Revolucionarna vlada,« je rečeno v sporočilu, »bo branila suverenost in narodno dostojanstvo, vzpostavila bo ugled oblasti in skrbela za spoštovanje zakonov.« Najavili so tudi vrsto gospodarskih, socialnih in kulturnih reform ter »obnovitev pravičnosti in moralnosti -na vseh sektorjih dejavnosti«, dalje pravi vojaški odbor, da bo spoštoval mednarodne sporazume, ki jih je podpisal Peru, ter bo podpiral tuje investicije, ki pa bodo- podvržene perujskim zakonom in interesom. Takoj -po udaru se je -sestal parlament na izrednem zasedanju iin je obsodil vojaški udar. Objavil je izjavo, v kateri pravi, da so- ukrepi vojaškega odbora neveljavni in nični, ker samo svobodne volitve lahko nadomestijo odstranjene osebnosti. Kot -poročajo iz Caracasa, je predsednik Venezuele R-aul Leoni 9. oktobra sporočil, ■da so pretrgali diplomatske odnose s Perujem. K-o-t razlog je omenil državni prevrat ■v Peruju. SESTANEK MED DE GAULLOM IN KIESIN G ER TEM V BONNU Francoski predsednik de Gaulile se je pred kratkim sestal .z zahodnonernškim kanclerjem Kiesingerjem v Bonnu. V' Parizu pravijo, da je sestanek med de Ga-ullom in Kiesingerjem potekal tako, kot so pričakovali: brez sprememb in razburjenja. Dva državnika sta izmenjala mnenja, poudarjala soglasja in.se izognila stvarem, v katerih nista enih misli, odločitve za morebitne nove poteze pa sta odložila na poznejši čas. Predsednik de Ganile je v Bonnu poudaril, da ne namerava spremeniti politike popuščanja. Kiesinger je prav tako poudaril, da tudi Zahodna Nemčija ne namerava spremeniti svoje politike miru, čeprav je po mnenju pariških komentatorjev okupacija Češkoslovaške vidno spremenila besednjak, ton in smisel tistega, kar je povedal Kiesinger. V Parizu poudarjajo, da je de Gaulle priznal Kiesinger ju, da položaj Fra-ncije in Zvezne republike Nemčije ni ena,k niti v zemljepisnem niti v političnem, prav tako pa tudi ne v moralnem pogledu. Razlike so do neke mere razumljive, vendar oiso takšne, da bi ogrozile sporazum o glavnih stvareh delovanja obeh dežel. Vsi pa so opazili, da niti Kiesinger niti de Ganile nista prepričana o svojih ocenah o tistem, kar bodo prinesli prihodnji dnevi. »Če se bo današnji položaj tragično razvijal, bomo v vsakem primem skupaj,« je izjavil de Gaulle. Kiesinger pa je poudaril, da brez Francije ni evropske politike. To pomeni, da se Zvezni republiki Nemčiji ni treba bati, da bi se ji Francija izneverila, pa tudi Francozom se ni treba bati, da bi Zvezna republika Nemčija skušala brez njih organizirati ali reorganizirati Zahodno Evropo. To je tisto, kar so poudarili. Vse drugo so dali v oklepaj. Celo razširitev skupnega trga. Nemci so sicer skušali Britance -približati klubu šestorice, toda de Gaulle je kot vselej zdaj odločno vztrajal pri svojem. Na Kleši,ngerjev predlog, da bi trgovinski sporazum z Britanijo šteli ,za iprv.i korak na poti k vstopu v skupni trg, je de Gaulle odločno odgovoril: sporazum o trgovini morda, vendar ne k-o-t/korak k članstvu. Pri tem je tudi ostalo. Pogovarjali se bodo z Britanijo in se verjetno tudi sporazumeli o izboljšanju medsebojne trgovinske izmenjave, toda pogovori o s-prejemu se -morajo začeti neodvisno od trgovinskega sporazuma. Odmevi v Evropi na francosko-zahodno-nemške pogovore so takšni, da je videti, kot da vsak govori o nečem drugem. Britanci se jezijo in pravijo: »De Gaulle nam je še enkrat zaprl vrata pred nosom.« Italijani trdijo: »V Bonnu ni bilo sporazuma!« Belgijci pravijo, da je ostalo vse tako, kot je bilo, medtem ko Nizozemci pravijo, da še ni nič znanega. ... in pri nas $ Avstriji AMNESTIJA ZA JUBILEJ REPUBLIKE Za- 50-1 e trtico avstrijske republike bodo izvedli precej obširno amnestijo (pomilostitev), ne bo pa ,nobene vojaške parade. Zvezni predsednik Franz Jonas je z ozirom na spremenjeni položaj in zaradi varčevalnih ukrepov preklical jubilejno parado (slovesen obhod). V krogih avstrijske ljudske stranke so odločitev državnega poglavarja sprejeli z zadovoljstvom, kajti mnenja za in proti paradi s-o bila tudi v vladi deljena. Amnestija se ne bo omejila le na kazni. Zvezni kancler dr. Jose-f Klaus je na seji ministrskega -sveta minuli teden predlagal, da bi posamezni ministri predložili zveznemu -predsedniku prošnje tistih uradnikov, katerim bi se lahko oprostile ali olajšale disciplinarne kazni. Po tej poti bi ustavili tudi zalčeto disciplinarno preiskavo. V zakonskem osnutku, ki ga je izdelal .pravosodni minister prof. dr. Hans Klecat-s-ky, -predvideva amnestija 'brezpogojno oprostitev -kazni do treh mesecev. To bi se zgodilo brez prošnje. Prošnja bo potrebna pri kaznih do enega leta in -pri izbrisih .gotovih kazni. Dalje pri -tako imenovanih pogojnih -obsodbah, naj bi se po zakonu mladinskega sodstva dokončno izognili kazni in obsodbo izbrisali. Izvzete so ugodnosti za one osebe, ki so bile v zadnjih petih letih več kot enkrat zaradi podobnih kaznivih dejanj obsojene, ali ki so bile poslane v prisilno delavnico. Tu je treba zabeležiti omembe vredno stališče preclarlske deželne vlade, ki ga je zavzela v zvezi z osnutkom amnestije. Le-ta -namreč- zagovarja večjo vzdržnost v tem vprašanju, ker bi se oskrbovanje kazenskih zadev pri posameznih pomilostitvenih dejanjih zanemarilo, pri čemer bi kršili načelo enakega obravnavanja. Zato predlaga deželna vlada le enkratno oprostitev kazni do dveh tretjin. Na seji ministrskega sveta pretekli 'teden n-o silo ter vest oblastnikov in večinskega naroda. V papežih Piju XII. in Janezu XXIII. imajo manjšine najboljše zaveznike. Janez XXIII. oblastnike očetovsko opozarja, naj se posebej ozirajo na šibkejše državljane, ki si sami ne morejo dovolj pomagati: »Včasih lahko razlo-gi pravičnosti in primernosti terjajo, da se državni oblastniki posebej ozirajo na šibkejše -državljane, ker se -ti ne morejo sami dovolj poganjati v obrambo svojih pravic in zakonitih koristi«. Seveda se m-orajo oblastniki ozirati na šibkejše državljane toliko bolj, kolikor večja je njihova nemoč in kolikor večja nevarnost jim od -močnejših -državljanov grozi. Narodne manjšine so po navadi v zelo neugodnem -položaju nasproti večinskemu narodu. Njihovo obrambno moč določajo različni dejavniki: njeno število, sorazmerje s številom večinskega naroda, obseg in oblika ozemlja, strnjenost naselitve, gospodarska in politična moč, zgodovina, kultura, narodna zavest, zaslomba matične države, stiki z matičnim narodom, zaščita mednarodne -pogodbe, razvitost čuta večinskega naroda za -pravično ureditev -manjšinskega vprašanja i. p. V večini primerov ne manjka razlogov za izredno zaščito. (Konec) Razprava o slovenskem manjšinskem vprašanju na Koroškem Sestavil: Dr. Anton Podstenar Zato ima prav dr. Tischier, ko pravi: »Za manjšino je -teoretično zagotovljena enakopravnost premalo, kajti ona zaradi majhnega števila te enakopravnosti ne -more uveljaviti«. Niti veliko številnejša južnotirolska manjšina, ki ima za seboj na desetine milijonov Nemcev, ne more izsiliti svojih pravic. Karl Ritscherl pravi v zvezi s pariškim sporazumom (Gruber — de Gasperi), da zaščitne določbe, ki so v njem, ne zadostujejo. To so pokazala prav zadnja leta, kajti manjka pripravljenost, da bi bile lojalno izpolnjene. Se manj zadostuje 6. člen italijanske ustave, ki pravi, da mora Republika ščititi jezikovne manjšine s posebnimi zakoni. Kljub temu členu so Beneški Slovenci v narodnem oziru brezpravni, kaj šele zaščiteni. Tudi 3. člen posebnega statuta za Furla-nijo — Julijsko Benečijo priznava v mejah dežele enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, pa naj pripadajo katerikoli jezikovni skupnosti, in pravi, -da so njihove etnične in kulturne značilnosti zaščitene. Vendar imajo Italijani v jezikovnem oziru v deželi vse pravice, Beneški Slovenci pa nobene. Podobno je v primeru Lužiških Srbov. Leta 1948 je vlada Vzhodne Nemčije izdala zakon v pravicah lužiškega srbskega naroda, a zakon je brez moči, kajti vladajočim je več na tem, da Srbi postanejo komunisti, kakor da ohranijo narodnost. Tudi tržaški Slovenci kljub londonskemu sporazumu še ne uživajo popolne enakopravnosti z Italijani. 23. V primerih narodnih manjšin, ki nimajo matičnih -držav (Lužiški Srbi, Baski, Bretonci) ali se matična država zanje dosti ne briga (slovenske manjšine) ali matična država nima moči, da bi jim uspešno pomagala ( Južni Tirolci), le-te-m zaradi brezbrižnosti velesil in OZN za probleme narodnih -manjšin, dotlej ko bo človeštvo imelo neko naddržavno ustanovo s primerno zakonodajno, sodno in izvršno oblastjo, -poleg drugega prizadevanja za uveljavljenje svojih pravic ostaja še ena možnost: sklicevanje na nauk papežev in apeliranje na moral- SLOVENCI dama La po laetu Ob jubileju akademika prof. dr. Alojza Tavčarja Letos v avgustu je praznoval svoj petdesetletni delovni jubilej na področju genetike in žlahtnjenja rastlin slovenski rojak iz Ljubljane, akademik dr. Alojz Tavčar, univ. prof. na fakulteti za kmetijstvo v Zagrebu. Akademik prf. dr. Alojz Tavčar je bil rojen 2. marca 1895 v Ljubljani. Po končani realki v Ljubljani 1913 je študiral agronomijo na tehnični visoki šoli v Pragi, kjer je diplomiral 1918, leta 1921 je prav tam promoviral za doktorja agronomskih ved (disertacijska tema je bila „Variacijska statistična raziskovanja kvantitativnih lastnosti pri fižolu”). Naslednje leto je postal predstojnik zavoda za genetiko (nauk dednosti) in žlahtnienje rastlin na zagrebški fakulteti za kmetijstvo. Dve leti kasneje je bil na fakulteti izvoljen za docenta. Leta 1926 se je v ZDA izpopolnjeval v genetiki pri prof. Emersonu in dr. M. Demerecu, po rodu Hrvatu na biološkem inštitutu ,,Co-rnell University” v Ithaci. Po vrnitvi v Zagreb je bil najprej izvoljen za izrednega, potem za rednega profesorja (1933). Na fakulteti je delal 42 let, do upokojitve 1. 1934. Tudi po upokojitvi ni opustil dela zlasti na področju ci-togenelskih analiz določenih lastnosti, ki jih želimo spreminjati na rastlinah. Da bi slušatelji laže prodirali v skrivnosti genetike, je napisal znanstvenik dr. Tavčar štiri univ. priročnike: Temelji znanosti o dedovanju; P.iometrika v kmetijstvu; Temelji genetike; Plemenitenja rastlin. Kako visoko se je prof. Tavčar povzpel na znanstvenem področju, najbolje dokazuje 80 znanstvenih razprav, ki jih je objavil v vodilnih domačih in tujih publikacijah ter več kot 20 tehtnih referatov, ki jih je imel v tem obdobju na mednarodnih kongresih znanstvenih organizacij. Znanstveno poglobljeno in obsežno ustvarjalno delo prof. Tavčarja na področju genetike in žlahtnjenja rastlin so kmalu spoznale akademije dela in akademije znanosti in umetnosti. Leta 1924 je postal član Massarykove akademije dela v Pragi, leta 1927 član „Cornel! University” v Ithaci v ZDA; leta 1950 je bil izvoljen za rednega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, leta 1953 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Dušan Mauser režira v Nemčiji Dušan Mauser je odpotoval v Frankfurt, kjer bo v radijski postaji Hessischer Rundfunk re žiral radijsko igro Andreja Hienga „Cortesova vrnitev”. Na letošnjem Tednu jugoslovanske radijske igre v Ohridu je vzbudila „Cortesova vrnitev”, ki je bila ocenjena kot najboljše delo v celoti, veliko pozornost med inozemskimi gosti. Zaradi tega uspeha je Hessischer Rnndfunk povabil Dušana Man serja, da tudi zanje režira Hiengovo radijsko igro. To je prvo gostovanje slovenskega radijskega režiserja v tujini. nis-o obravnavali le vprašanja proslav republike 12. novembra, temveč so razpravljali tudi o države-m prazniku 26. oktobra. Od petka, 25. oktobra zvečer, do -ponedeljka, 28. c-kto-bra zjutraj, bodo Okrasili vsa državna poslopja z zastavami. Prebivalstvo se naproša, da bi v tem času na svojih hišah razobesilo zastave. PONOVNO KONFERENCA V INNSBRUCKU O JUŽNO- TIROLSKEM VPRAŠANJU Na velikem sestanku v Innabru-cku je avstrijski zunanji minister dr. Kurt Wald-heim p-o-r-očal predstavnikom tirolske deželne vlade in predstavništvu južno tirolske ljudske stranke iz Italije o trenutnem stanju razgovorov med izvedenci za manjšinska vprašanja obeh vlad. Sestanka so se udeležili poleg avstrijskega zunanjega ministra še vidni avstrijski deželni funkcionarji in diplomati, za SVP (juž-not -rclsko ljudsko stranko) pa njen tajnik in deželni glavar dr. Sillvius Maginaigo ter izvoljeni poslanci in senatorji j-užno-tirolske ljudske stranke. Po sestanku je Waldheim dal avstrijskemu radiu izjavo, v kateri je rečeno, da je »manjšinsko vprašanje vedno prisotno kot eno poglavitnih zunanjepolitičnih vprašanj avstrijske vlade«. O razgovorih je dejal, da so »zares uresničili neki napredek«. Sedaj se razpravlja o tem, ali na,j- Avstrija prizna mednarodnemu sodišču vlogo končnega razsodnika. Južnotirolski deželni glavar dr. Silviu’ Magnago pa je dejal, da zaenkrat nima še osebnega mnenja in je torej neposredno povedal, da je glede napredkov -bolj skeptičen. »Figarova svatba" v Mestnem gledališču Za začetek gledališke sezone 1968/69 si je celovško Mestno gledališče izbralo Mozartovo opero »Figarovo svatbo« (Die Hoch-zeit des Figaro). Redkokdaj poprej so za gledališče storili toliko propagande kot pod novim upravnikom, sila aktivnim gledališčnikom Herbertom Wochinzem. Figarova svatba, ki sodi poleg Don Juana in Čarobne piščali v vrhunec Mozartovega umetniškega ustvarjanja na opernem področju, je med temi deli najbolj priljubljena in najčešče izvajana njegova opera. V sebi združuje bleščečo Baumarchaisovo francosko duhovitost in genialno ustvarjalnost glasbenika, ki je znal Beaumarchai-s°vi komediji dati ustrezno glasbeno podo-°b bleščečih barvr. Dramska zgradba Figa-tove $>72(1)0 je polna duhovitih situacij in zapletov, ki ves čas držijo poslušalca v napetosti. Po izvajalski zahtevnosti je preizkusni kamen vsakega opernega ansambla. Poleg svojih kvalitet je Figarova svatba odličen študijski primer za pevski in igralski razvoj mladih pevcev. Vsebina opere: I- dejanje: Figaro se pripravlja na po-r°ko s sobarico Suzano. Veselje mu kalita -le dve stvari: prvič, grof ima do Suzane lus pririiac noetis (pravico prve noči), dru- doktor Bartolo zahteva, naj Figaro iz-P0,lni obljubo in oženi staro Marcelino. Izmisli si torej odposlanstvo, ki se pride Šrotu zahvalit za širokosrčno odpoved stave fevdalne pravice. Ves zmeden se grof res odpove pravici na prvo poročno noč, od cigara pa zahteva, da poroko odloži. Še eno neljubo zadevo reši danes grof: pažu Kerubinu, o katerem šušljajo, da ljubimka z grofico, izda nalog za odhod v vojsko. II. dejanje: Da bi si spet pridobila grofovo ‘jubezen, grofica poskuša vse mogoče. Po-duži se zvijače in v Suzaninem imenu poš-,'je 'grofu pismo, v katerem ga vabi na sestanek, poleg tega pa podtakne tudi Keru-• sinovo pismo, ki je dozdevno namenjeno grofici. Grof išče besen Kerubina vsepov-sr>d, tudi v grof ičini sobi, a zaman. Kerubin ic skotil pravočasno skozi okno, v grofičini ' , 1 Je Suzana in grof se je prisiljen opro-sa . l>() kratkem vmesnem dogodku z vrt-,ldrjem Amonijem, ki se grofu pritoži, da ntu je nekdo poteptal cvetje pod grofičinim kROini, je grof pripravljen privoliti v poroko Figa,ra in Suzane. A prikažeta se Mar-- lina in Bartolo in poroka je spet odgo-dena. II- dejanje: Suzana po grofičinih navo-) 1:lih pristane na tajni sestanek z grofom. r.teni pri sodni obravnavi ugotovijo, da je ' egaro Marcelinin sin. Nobenega zadržka n' torej več za poroko Figara in Suzane. dejanje: Na vrtu: Grofica in Suzana zamenjali obleki lin tako Kerubin dvori uzani-grofici, grof pa grofici-Suzani. Lju-osumni Figaro se hoče maščevati Suzani, ,er je odšla na sestanek z grofom, in izjav-Ja ljubezen grofici-Suzani, za kar si p risi u-11 krepko klofuto. No, mlada zaljubljenca sc kmalu pobotata in skupno nadaljujeta jgro. Ko grof sliši, kako Figaro dvori »gro-'lci<<, hoče v dokaz ženine nezvestobe zbob-natl okrog sebe činiveč prič. Izkaže se, da L bi la vse skupaj le spretna igra in grof /lora osramočen prositi ženo za odpuščanje, togaru pa odobriti poroko s Suzano. F-elovški operni umetniki so nam tokrat pripravili res lep operni večer, saj že leta nazaj nismo videli tako uspele operne inscenacije kot tokrat ood veščim vodstvom upravnika Herberta Wochinza. V njegovi 'eziji sc zrcalijo izkušnje Špitalskih iger, dasti dela »Veseli dan«. PROGRAM MESTNEGA GLEDALIŠČA i 2a nadaljnjih šest dni je na sporedu gle--‘‘dišča takole: Danes, v četrtek, 17. oktobra, 19.30 bo premiera Nestroyeve burke .um,p aci v a g a b u n d u s « (»Potepuh Lumpa-Clj*)- — V petek, 18. oktobra, ob 19.30 bodo Uprizorili Mozartovo komično opero v 4 'Ti anjih »Figarovo svatbo« (Die Hochzeit P8 Figaro). — V soboto, 19. oktobra, ob ' °0, bo repriza Nestroyjeve burke »Po-tlrPuh Lumpacij«. — V nedeljo, 20. oktobra, T 15- uri, bo ponovitev opere »Figarova »vatba«. — v sredo, 23. oktobra, ob 19.30, ‘ <>tl° ponovno ponovili burko »Potepuh -jUnipacij«, in v četrtek, 24. oktobra, ob -’0 bodo peli Lortzingovo komično ope-r° »Car in tesar« (Zar und Zimmermann) ~~ Premiera. Muzikalna interpretacija pod dirigentom Fimvieserjem je bila vzorna. Saj je orkester igral tako, kot se pravzaprav mora: kadar poje pevec, naj orkester stopi v ozadje in obratno. Nastopajoči so presenetili z nekaterimi pevskimi in igralskimi interpretacijami, ki so bile visoko kvalitetne. Celotni izvedbi pa je do neke mere manjkal zadnji odtenek bleska in skrivnosti, da bi delo popolnoma zaživelo. ?viladi pevci so bili bržkone spričo polne hiše in prvega nastopa v prvem dejanju igralsko in pevsko še zadržani. Že v drugem dejanju pa so se igralci sprostili ■in igrali ter peli v temipu, ki so ga stopnjevali do konca opere. Med nastopajočimi gre v prvi vrsti priznanje nosilcu naslovne igralski talent in lap glasovni material je pokazala Ingeborg Bremert, ki je vskočila za obolelo kolegico. Izredno plastično je poustvarila vlogo paža Kerubina. Suzana (Annelies Hiickl, sopran) je bila pevsko in igralsko očarljiva osebnost. Trinidad Paniagua, ki je kreirala vlogo 'grofice ima liričen sopran, kateremu ne manjka tudi dramatičnosti, je svojo vlogo odlično ipodala. V manjših vlogah so še nastopili v -vlogi Marceline Lilly Porner (mezzosopran), ugodne glasovne dispozicije je pokazal Franz Pacher (bas) kot doktor Bartolo, Sandor von Szaiay kot Basilio, Giinther Kropi kot Curzio, Hubert Trat-nig kot komični Antonio in Rita Ratay kot Barbarina. Zbor, ki ga je naštudiral Wetz-■ler, je dobro opravil svojo nalogo, čeprav je v tej operi določen le manjši del. Scena in kostumi (Matthias Kralj) so bili Na sliki v ospredju Jonel Pantea kot Figaro in Annelies Hiickl kot Suzana v ,.Figarovi svatbi" vloge Figara (jonel Panteu) s svojo prepričljivo igro in temnim, čeravno ne velikim, basom. Wolfgang Schellenberg kot grof Aknaviva je svojo baritonsko partijo odpel še kar dobro, igralsko je prepričljivo -predstavil lik lahkoživega fevdalca. Izrazit izredno lepi iin učinkoviti. Tudi koreografski vložek je (tretje dejanje) ugajal. Premiera opere Figarova svatba je bil zares lep začetek in pomeni prijetno osvežitev kulturnega življenja v Celovcu. B. L. Tekmovanje pevskih zborov v Gorici Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Gorici, (tekmovanje je bilo dva dni, in sicer 21. in 22. septembra), ki ga vsako leto priredi domači pevski zbor »Cesare Augusto Seghizzi« v spomin svojega ustanovitelja, so bili tako prvega kakor drugega dne nosilci pevskega dogajanja člani študentovskega pevskega zbora iz Brna na Češkoslovaškem, ki so v polifonski in folklorni glasbi odnesli kar štiri od šestih prvih nagrad. Izreden uspeh so dosegli tudi jugoslovanski zbori, ki sicer niso zasedli nobenega prvega mesta, pač pa vrč drugih ter so s tem ponovno dokazali, da sodijo v sam vrh zborovskega petja. V nedeljo, 22. septembra, sta bila na sporedu dva koncerta, eden dopoldne, drugi -popoldne; zvečer pa so razdelili nagrade (denarne nagrade, pokale, diplome ter medalje). Po dva najboljša zbora iz vsakega tekmovalnega razreda pa sta sodelovala na koncertu. Poslušalci, ki so v nedeljo z živim zanimanjem spremljali tekmovanje, so popoldne zlasti pa zvečer docela napolnili veliko dvorano UGG v Gorici. Koncerta so se polnoštevilno udeležili tudi najvišji predstavniki tamkajšnjih oblasti. Letošnji program so nekoliko spremenili ter se ni izvajal po doslej ustaljeni praksi. Izkazalo sc je namreč, da za polifonijo ne vlada tolikšno zanimanje kot za folklorno glasbo ter so zavoljo tega sklenili izvesti polifonski del v soboto, ko je običajno manj poslušalcev, medtem ko je bil folklorni sirored v nedeljo. S tem so prireditelji nudili možnost številnim zborom, ki gojijo narodno pesem, da so se udeležili nedeljskega dela tekmovanja. Petje v soboto Prvega dne (v soboto) je nastopilo 12 zborov. Peli so obvezne skladbe »O sacrum conviviinm« Bruna Coltra (mešani zbor), obvezno skladbo prof. Uba.lda Vrabca »Lcctor et Auditor« (za moške zbore) ter obvezno skladbo »Laudate Domfnum« Materina Miollija (za ženske zbore). V vsaki izmed teh treh kategorij so zbori dodali še dve svobodno izbrani polifonski skladbi. V' prvih treh kategorijah polifonskega petja so nastopili naslednji zbori: G. P. da Palestrina iz Maniaga, S. Cecilia iz Verone, Maša Pijade, mešani zbor iz Zagreba, ženski Univerzitetni zbor iz Brna, moški zbor Antonio Illersberg iz Trsta, mešani zbor nemške manjšine iz okolice Bočna, ženski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, mešani Univerzitetni pevski zbor iz Brna, ženski zbor Rondinella iz Padove, moški zbor Eimes Grion iz Tržiča, ženski zbor z Jesenic ter,mešana zbor G. Tartini iz Trsta. Po prvem dnevu tekmovanja so bili doseženi v polifonski glasbi naslednji uspehi: V tekmovanju mešanih zborov je zasedel prvo mesto univerzitetni zbor iz Brna (Češkoslovaška) z 93,5 točke, ina drugem mestu je zbor »Tartini« iz Trsta, 90 točk, na tretjem mestu »Mola Pijade« iz Zagreba 88,3 točke, na četrtem mestu zbor nemške manjšine iz okolice Bočna s 83,3 točke in na petem mestu zbor »Palestrina« iz Maniaga pri Pordenonu z 68.2 točke. Med moškimi zbori je zasedel prvo in edin-o mesto zbor »Ermes Grion« iz Tržiča s 87,2 točke. Med ženskimi zbori je ponovno zasedel prvo mesto univerzitetni zbor i,z Brna (češkoslovaška) z 90,7 točke, na drugem mestu je zbor »France Prešeren« iz Kranja z 87,9 točke, na tretjem mestu ženski zbor z Jesenic s 84,5, na četrtem mestu »Santa Cecilia« iz Verone 83,6 in na petem mestu »Rondiinella« iz Padove 73,4 točke. Na sobotnem nadvse uspelem prvem dnevu pevskega 'tekmovanja v polifonski glasbi so pokazali visoki razred umetniškega podajanja zbori iz Brna, Zagreba, Kranja in z Jesenic. Pevski nastopi v nedeljo V nedeljo dopoldne je nastopilo 12 zborov, ki so izvajali pesmi svojih narodov, popoldne je .nastopilo ostalih 13 zborov. Dopoldne so sodelovali zbori iz: Morara, Padove. Dinjana v Istri (zbor italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji), Pordenona, mešani zbor iz Brna, moški zbor Monte Sabotino i.z Gorice, ženski zbor Mo-ša Pijade iz Zagreba, mešani zbor iz Verone, moški zbor iz Roviga, ženski zbor France Prešeren iz Kranja; popoldne pa mešani zbor iz Basiliiana, moški zbor Ermes Grion iz Tržiča, ženski zbor Glasbene matice iiz Ljubljane, moški zbor Antonio illersberg i:z Trsta, zbor iz Pordenona, ženski zbor z Jesenic, mešani zbor Tartini iz Trsta, mešani zbor iz Gradeža, univerzitetni ženski zbor iz Brna, mešana zbor Moša Pijade Iz Zagreba, zbor iz okolice Verone, mešani .zbor nemške manjšine iz okolice Bočna ter ženski zbor iz Verone. Zbor iz Zagreba je vodil Emil Cosetto, iz Brna Lubomir Mati, iz Kranja Peter Lipar, l Jesenic Milko Škaberne, zbor Glasbene matice iz Ljubljane pa Igor Lavrič. V razsodišču, ki mu je predsedoval prof. Rodolfo Lipicer, so bili: skladatelj Radovan Gobec iz Ljubljane, Romano Samarini iz Benetk, Mario Mačehi iz Trsta in Pietro Pezize iz Vidma. Triumf češkoslovaških pevcev V nedeljo so češkoslovaški pevci odnesli dve prvi mesti: v kategoriji ženskih zborov in pa v kategoriji mešanih zborov. Med moškimi zbori je zasedel prvo mesto »Illersberg« i:z Trsta. Pevski zbor Moša Pijade iz Zagreba je bil drugi v treh kategorijah: med ženskimi, mešanimi in moškimi zbori. Zanimiva je lestvica mest ženskih zborov, kjer je bila kokurenca zelo huda. Za zborom iz Brna in iz Zagreba, ki sta zasedla prvo in drugo mesto, sta še zbora »France Prešeren« iz Kranja ter Ženski zbor z Jesenic, ki je na 'tekmovanju Seghizzi v Gorici prvič nastopil pred občinstvom ter se zelo dobro odrezal. Zbor je pričel z rednimi vajami šele 15. avgusta Na večernem koncertu zbori niso samo ponovili pesmi, s katerimi so tekmovali, ampak so dodali še nekatere, tako da je bil program zelo pester in tudi na višini. Moški zbor »Illersberg« iz Trsta je na primer v svoj program vključil Gotovčevo »Jadovanko za teletom« v italijanskem prevodu, mešani zbor Moša Pijade iz Zagreba pa živahno »Lbnsalata italiana« ter skladbe ob spremljavi tamburaškega kvinteta. Župan Martina je ob zaključku ocenil vokalni koncert za izvrstno manifestacijo združevanja ter utrjevanja odnosov med ljudmi, ki težijo k miru. Tudi predsednik »Seghizzi« Gocianni je poudaril pomembnost te manifestacije, ki se je pričela pred devetimi leti v zelo skromni obliki ter so za njen sedanji vzpon zaslužni predvsem tajnik Sergio Simone, Rudolf Humar, Bruno Antiči, Alfredo Petroni in Giuseppe Michelutti. Maughamova zapuščina Napovedano dražbo v londonski dvorani Sotheby so izvedli v znatno okrnjeni obliki. Na seznamu dražbenih predmetov je bilo tudi nad sto pisem pokojnega pisatelja Somerseta Maughama. V pismih, naslovljenih na pisateljico in novinarko Barbaro Back, ki je bila mnogo let Maughamo-va prijateljica, so odkritosrčne kritične opazke o zasebnem življenju žensk in moških, s katerimi je imel Maugham stike in ki jih je nekaj še živih. Barbara Back je dala pisma zbrisati z dražbenega seznama, potem ko je izvedela za določilo v Maughamovi oporoki, da po njegovi smrti ne smejo biti njegova pisma niti objavljena niti prodana. Z Maugha-mom si je Backova redno dopisovala nad 35 let. Kjerkoli sta se zadrževala, od povsod sta si v pismih sporočala najnovejše čenče in take reči, pri čemer je Maugham uporabljal za skupne znance pogosto le začetnice. Kljub temu lahko takoj spozna »žrtve« sarkastičnih pripomb, kdor ve, s katerimi ljudmi in krogi je bil pisatelj v družabnih .stikih. Na dražbi pa je bila naprodaj velika zbirka podpisanih prvih izdaj Maughamo-vih del skupno s še preostalimi umetninami iz vile Mauresque, Maughamovega bivališča na Cap Ferratu. Njegova zbirka impresionistov in modernistov je bila prodana že pred petimi leti. n nas naJiomkem Pevski zbor „Slavček“ iz Trbovelj bo gostoval na Koroškem Vsem ljubiteljem petja se obeta v soboto, 19., in v nedeljo, 20. oktobra, ob gostovanj u pevcev iz Trbovelj posebno pevsko presenečenje. Naš celovški zbor »Jakob Petelin Gallus« je gostom .iz Slovenije v medsebojni kulturni izmenjavi organiziral dva pevska nastopa, in sicer v soboto zvečer v Ločah in v nedeljo popoldne v Pliberku. Trboveljski »Slavček« bo v kratkem slavil že dvajsetletnico svojega delovanja. V zboru, ki šteje 50—60 pevk in pevcev, sodelujejo delavci, kovinarji, rudarji, uslužbenke in uslužbenci, gospodinje, prosvetne delavke in delavci. Zbor je 17 let uspešno vodil dirigent Jože Škrinar, ki pa je moral zaradi bolezni prekiniti svoje plodno delo. Za njim je začasno prevzel vodstvo zbora prof. Milko Skobme, bivši dirigent komornega zibora radia Ljubljana. Na 10-dnevni pevski turneji po Bolgariji septembra lanskega leta pa je zbor kljub svoji mladosti nadvse uspešno vodil sedanji dirigent prof. Tomislav šopov. Pod njegovim vodstvom bo »Slavček« nastopil tudi pr.i nas na Koroškem. Bolgarska kritika je »Slavčkove« nastope izredno ugodno ocenila, kar je še posebno razveseljivo zaradi tega, ker je zborovsko petje v Bolgariji na izredni, zavidanja vredni, visoki ravni. Pevski zbor »Slavček« pripravi vsako leto nov koncertni spored in gostuje z njim po raznih krajih Slovenije. Naštudiral je že tudi več operet in dve operi. S Forsterjevo opero »Gorenjski slavček« je zbor nastopil ob otvoritvi kulturnega doma v Trbovljah leta 1956, Gobcevo opero »Tremerski dukat« pa je pel v krstni izvedbi. Na svojem gostovanju pri nas bo zbor pel tudi skladbe Jakoba Gallusa in poleg slovenskih tudi narodne pesmi drugih narodov. »Slavček« pa ne nastopa le sam, temveč tudi spretno organizira nastop drugih zborov v Trbovljah. Redni letni gost je postal že pri njih Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki ga poznamo tudi pri nas, dalje je gostoval pri njih visoko kvalitetni mladinski zbor »Bodra smena« iz Sofije, ki je nastopil s prodornim uspehom že tudi na mednarodnem pevskem tekmovanju v špitalu na Dravi. Vrsto gostov bi lahko nadaljevali še z naštevanjem zborov iz Bolgarije, Poljske, Sovjetske zveze in Francije. V Trbovljah so nastopili že tudi zbori slovenskih izseljencev iz Francije in Amerike. V prihodnjih mesecih pa bo prišlo tudi do gostovanja našega Gallusa v Trbovljah, ko bodo koroški pevci vrnili »Slavčku« pevski obisk in Trboveljčanom prinesli v pozdrav našo pesem. Gostom iz Trbovelj želimo obilo uspeha pri njihovih nastopih v Ločah in Pliberku, vsem ljubiteljem petja, ki jih bodo prišli poslušat, pa prijetnega kulturnega užitka. t Tratnikov oče Na Tratnikovem domu se je v torek, dne 15. oktobra zbrala velika množica žalujočih, da spremi Tratnikovega očeta na peč-niško pokopališče. Dolga vrsta pogrebcev iz domače fare in sosednjih občim ter številnih znancev iz vse Koroške, mož in žena je spremljala Tratnikovega očeta na zadnji poti. Pred Tratnikovo hišo je domači g. župnik Markič oh asistenci g. župnika Kariclja iz Št. Jakoba in g. župnika Pipa i:z Šenki a viž a pri Dravi opravil molitve za pokojnim in domači moški zbor mu je zapel poslovilno pesem. Pečniška cerkev ni mogla sprejeti vseh pogrebcev, ko je domači g. župnik bral mašo zadušnico. Pogrebni sprevod je vodil rožeški dekan g. rnsgr. dr. Hornbock ob asistenci šestih duhovnikov. Ob odprtem grobu je spregovoril g. župnik Markič besedo zahvale možu, ki je stal med farani v prvi vrsti, možu, ki je bil tudi v občini med prvimi, možu, ki je bil s svojim družinskim življenjem vsej fari vzor. Vsakemu sosedu je stal ob strani z nasvetom im dejansko, pomočjo. Za gospodom župnikom je prikazal g. župan Armeitz Tratnikovega očeta, ki je bil nad četrt stoletja občinski odbornik, bil pri vseh načrtih občine udeležen, naj si je bila to napeljava elektrike ali modernizacija obrežja Baškega jezera. Vzornemu možu v javnem in zasebnem življenju je izrekel g. župan toplo zahvalo. Zastopnik domačih gasilcev je govoril zahvalne besede ustanovitelju društva gasilcev. Veterani koroškega pešpolka sedem iz av-stro-ogrske monarhije in zastopstvo sedanje avstrijske vojske so .se poslovili od svojega tovariša iz prve svetovne vojne. Mihi Baumgartner je izrekel besede zahvale posoj ilniičarj u in zadružniku ter tovarišu iz izseljeništva. V imenu Narodnega sveta pa je izpovedal prisrčno zahvalo Tratnikovemu očetu g. Tolmajer. Ta zahvala pa je še prav posebno veljala spominom, katere je Tratnikov atej objavil v Našem tedniku. V teh spominih je pokazal kos krajevne zgodovine in naslikal usodo izseljenstva leta 1942 do 1945. Poslevodeči predsednik Zveze slovenskih zadrug g. dr. Mirt Zwitter j.e naglasil zasluge pokojnega Tratnikovega očeta kot zadružnika. Dekan g. dr. Hornbock pa se je blagemu pokojniku zahvalil v svojem imenu in v imenu vseh pečniških duhovnikov za vso naklonjenost, katero je Tratnikov oče v svojih osemdesetih letih izkazoval pečni-škim duhovnikom in pečniški cerkvi. Pečniška fara je izkazala častno spremstvo možu, ki je stal ob rojstvu krajevnega prosvetnega društva, ki je bil soustanovitelj domače Hranilnice in posojilnice, ki je bil med početniki domačega gasilskega društva in pcibudnik raznih gospodarskih načrtov, ki so bili odločilni za vso občino in faro. Vzorno pa je urejeval družinsko življenje, ki se nadaljuje v družinah sinov in hčera v duhu pokojnega, očeta. To pa bo ■pokojnemu očetu najgloblja zahvala za vse nauke, ki jih je polagal v srca svojih otrok. Uredništvo Našega tednika izraža žalujoči družini globoko sožalje. APAČE Že precej časa je preteklo, odkar se v Tedniku nismo več oglasili.. Kot se spominjam je bilo zadnje poročilo bolj žalostno, namreč slovo od rajnih, ki so nas .zapustili. Danes pa prinašamo novico, ki smo je iz srca veseli. V čast si štejemo, da smo kot majhna fara dobili svojega lastnega župnika g. Jožefa Buteja. Že kot študent je rad prihajal med nas in posebno v počitnicah z nami preživel marsikatero srečno urico. Torej stari prijatelji. Že tedaj., bilo je pred 43 leti je povabil na svojo, novo mašo v Lečne apaške cerkvene pevce. Do zdaj je g. župnik oskrboval dolga leta obširno faro v Št. Petru na Vašinjah, ki ima več podružnic. Leta tečejo, moči pa pešajo, zato se je odločil za našo majhno faro, ki jo bo lažje opravljal. Dne 8. septembra je bila prva nedeljska služba božja. Globoko v srce so nam segle prekrasne in izbrane besede in marsikatera solza se je utrnila, ko nas je vse in tudi sebe tako toplo priporočal v varstvo naše božje matere Marije. Želimo mu mnogo uspeha in božjega blagoslova, posebno pa še mnogo zdravih in srečnih let med nami. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so kakor koli pripomogli, da smo spravili župnišče v red, napeljali centralno kurjavo in drugo, kar .je bilo potrebno. Prav prisrčen bogplačaj pa g. župniku Lampichlerju iz Šmarjete, ki je poleg svoje tako obširne fare skozi vrsto let upravljal tudi našo poldrugo uro oddaljeno faro in prav po očetovsko skrbel za nas. Sicer pri nas ni nič posebnega novega. Z letino -nismo prav zadovoljni, ko nas je obiskala slana, toča in deževje. No, pa zaradi tega še ne obupavamo, ampak se tolažimo s tem, da bo prihodnjič boljše. SVEČE Nepričakovano je v Svečah umrla gospa Marija Waldhauser. V torek, 1. oktobra, jo je v jutranjih urah vnovič zadela kap, tokrat je bil udarec smrten. Rajna je bila rojena v spoštovani Haupt-manovi družini na Otožu, v fari Št. lij. Starši so jo dali učit za šiviljo. Postala je samostojna šivilja. Poročila se je v Sveče, kjer sta z možem zgradila prijeten dom. Nešteto deklet se je pri spoštovani šivilji učilo šivanja. Zraven dela je veliko prepevala; rajna Mici je bila dobra pevka in vneta prosvetna delavka. V njeni hiši so se zbirali pevci in prosvetarji. Vsa leta je bila članica prosvetnega društva Kočna v Svečah. Pomagala je predvsem pri proslavah za ma- terinski dan. Tudi v slovenske liste je dopisovala. Bila je Slovenka z dušo in telesom. Njena pogosta pot je bila 'v cerkev. Še zadnjo nedeljo pred smrtjo je bila pri sveti maši. Potem, ko je stopila v pokoj, so jo obiskovale razne bolezni, zgubila je moža, čisto sama je ostala v svoji hišici, v kateri je bilo včasih toliko življenja. Njeno življenje se je steklo, ko je bila stara 73 let. Številni sorodniki z Gur in domačini so jo spremljali 3. oktobra na sveško pokopališče. Naj rajna v miru božjem počiva; sinu, hčeri in sestram z družinami pa iskreno sožalje. LIPA pri VRBI (Blagoslovitev zvonov in romanje) V nedeljo, L septembra, smo imeli v fari veliko slovesnost in praznik. G. prošt Tra-besinger je prihitel k nam in je blagoslovil tri zvonove: velikega za farno cerkev, ki nosi latinsko ime Marije Kraljice, in dva mala za podružnico Konatiče. Hvaležni farani se g. proštu Trabesinger-ju prisrčno zahvaljujemo, da je opravil blagoslovitev ter da nam je pridigal dvojezično: slovensko in nemško. Pri blagoslovitvi in romanju smo imeli, hvala Bogu, zmeraj lepo vreme. Letos smo romali kar trikrat: prvič v Podjuno in St. Paul — zadnja poibožnotst je bila v Dolini (Nadaljevanje na naslednji strani) ^^Naše prireditve Pevsko društvo JAKOB PETELIN GALLUS, Celovec, prireja PEVSKI KONCERT Ob svoji 20-letnici poje Mešani pevski zbor SLAVČEK, Trbovlje, umetne in narodne pesmi. Sobota, 19. oktobra 1968, ob 20. uri: LOČE - BAŠKO JEZERO, Kulturni dom Nedelja, 20. oktobra 1968, ob 14.30: PLIBERK, Dvorana »Schwarzl« Vstopnice v prodaji pred začetkom koncerta. PRIREDITEV DIJAKOV 8. a. RAZREDA Dijaki 8. a. razreda Slovenske gimnazije v Celovcu vabijo ljubitelje mladine na prireditev s pestrim sporedom: petje, recitacije in poskočne viže kvinteta »Veselih študentov«. Ta nadvse zanimiva prireditev bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 13. uri v Selah v farni dvorani in Št. Janžu, ob 19.30 zvečer (pol osmih) pri Tišlerju. Vsi prisrčno vabljeni! JUBILEJNA PROSLAVA Slovensko prosvetno društvo »ZARJA« v Železni Kapli vabi na svojo 60- LETNICO v nedeljo, 20. oktobra 1968, ob 11.30 uri v kinu. Spored: Ob 9. uri polaganje vencev na grobove predsednikov in odbornikov društva. Ob 10. uri sv. maša zadušnica za vse umrle člane društva. Ob 11. uri koncert na trgu, igra domača godba na pihala. Ob 11.30 v kinodvorani v Železni Kapli slavnostni govor, recitacije in pevski nastop. Društveni odbor KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA vabi na FILMSKO PREDAVANJE ki bo v nedeljo, 20. oktobra 1968, ob pol treh popoldne (14.30) v farni dvorani v Žvab eku in ob sedmih (19. uri) zvečer pri Voglu v Št. Primožu. Na sporedu: Zabaven film iz življenja na Divjem zahodu in primicija v Št. Jakobu v Rožu. Prijatelji smeha in mladine, vabljeni! ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega ljubljenega očeta FRANCA REHSMANNA v mesecih njegove težke bolezni obiskovali in mu v takem velikem številu izkazali zadnjo čast, izrekamo toplo zahvalo. Zahvaljujemo se častiti duhovščini, posebno g. dekanu msgr. dr. Hornbocku in domačemu g. župniku Markiču za tople in tolažilne besede. Zahvaljujemo se ledinskim gasilcem za njihovo spremstvo in cerkvenim pevcem za lepo petje na domu, v cerkvi in na grobu. Zahvala zastopnikom veteranov 7. pešpolka, zastopnikom avstrijske vojske; g. županu Martinu Ameitzu, zastopniku izseljencev g. Mihu Baumgartner ju, zastopniku Narodnega sveta g. Janku Tolmajer ju, zastopniku Zveze slovenskih zadrug g. dr. Mirtu Zv/it trn za njihove poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi vsem predstavnikom slovenskega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja. Naša zahvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so se rajnega spominjali v molitvi. Ledince, v oktobru 1968. TEREZIJA REHSMANN v imenu otrok in vnukov. Otvoritev hidrocentrale Bistrica — Bilčovs Slovesno so v petek, 11. oktobra, ob lepem vremenu odprli novo hidrocentralo (elektrarno na vodni pogon) na Dravi Bistrica1—Bilčovs. Svečani akt je izvršil minister za promet in podržavljena podjetja dipl. inž. dr. Ludwig We.iB. Za gradnjo te hidrocentrale so porabili 840 milijonov šilingov. Ta nova, sedaj že četrta dravska hidro-cen-trala bo dajala letno 390 milijonov kilovatnih ur. Na 115 kilometrov dolgem odseku reke Drave med Beljakom in državno mejo imajo v načrtu še gradnjo treh hidrocentrail, od katerih bodo pričeli najprej graditi tisto v Ro-žeku (načrt je pravzaprav že izgotovljen). Predsedstvo' Avstrijskih dravskih elektrarn (OeDK) upa, da bo dobilo še letos dovoljenje za začetek del. Na srednjem odseku Drave sta predvideni še dve, in sicer Borovlje in Ana most. Ko bodo zgradili sedemčlensko verigo elektrarn, bodo vse proizvajale okoli dve milijardi kilovatnih ur na leto. Z gradnjo hidrocentrale Bistrica—Bilčovs je nastalo novo umetno jezero, dolgo 15 kilometrov, v katerem je 50 milijonov ku- II JI Pri svečani otvoritvi hidro-centralc Bistrica-Bilčovs jc bilo navzočih tudi lepo število naših ljudi. Pri nas na Koroškem (Nadaljevanje s prejšnje strani) pri Pokrčah; drugo romanje srno imeli samo moški, im sicer na Sv. Goro pri Gorici; tretje pa v Marijino Selo (Maria Zeli), kamor smo prispeli zgodaj zjutraj, a že zvečer smo prišli nazaj domov. Najlepše se zahvaljujemo oib tej priložnosti našemu vnetemu g. župniku Jožefu Adamiču za veliko skrb in trud, Bog naj mu stotero poplača. Za vsakega farana, ki se je udeležil teh lepih romanj, je bilo nepozabno doživetje, saj je bilo vse združeno s pobožno molitvijo in lepim petjem. ŠMIKLAVŽ OB DRAVI Ko nas je KDO povabil na letošnje romanje h Gospe Sveti, smo začeli takoj s pripravami. Nekateri farani so se pr-otivili letošnjemu romanju h Gospe Sveti .iiz več razlogov: prvič zato, ker smo poromali že lansko leto h Gospe Sveti in že prej nekajkrat, zato so si za letos želeli spremembe m so dejali: »Pojdimo enkrat kam drugam, saj imamo še druga lepa naša. božja pota kakor na primer: Žihpolje, Greibimj-s-ki Klo-šter, Božji grob ali Devica Marija v Trnju, v Železni Kapli; drugi so se zopet izgovarjali, češ, saj smo bili letos pomladi na skupnem romanju pri Gospe Sveti; tretja sku-P;na in tudi teh ni bilo le malo, so se izgovarjali, češ imamo svoje vozilo din. bomo s svojim vozilom poromali h Gospe Sveti. 1 ako nam končno ni preostalo drugega, kakor da smo se odpravili na agitacijo od hiše do hiše, ozir. od osebe do osebe, da smo zbrali za poln avtobus romarjev, in sicer '16 po številu. Romarjev pa ni bilo samo za Stoggejev avtobus, ampak nekaj več, ker so sc nekateri peljali h Gospe Sveti tudi s svojimi vozili, nekateri pa tudi z vlakom. Kakor vedno, tako je bilo tudi to pot. h-o se je približal dan romanja so se zaveli pripravljati za romanje mnogi odlašava, tako da nazadnje res nismo mogli vseh vzeti na pot. Veliko se jih je to pot priglasilo za romanje h Gospe Sveti tudi zato, ker se je začelo šušljati med ljudstvom, da bo to romanje zgodovinsko važno za vse koroške Slovence, ker bodo tudi prevzvišeni g. nadpastir, v smislu lepaka celokupne Katoliške akcije v Celovcu, kjer se bo znova uradno razglasilo, da bivata na Koroškem dva naroda — Slovenci in Nemci, in da mora iti prizadevanje obeh narodov vedno bolj za tem, da se med seboj Spoštujeta in ljubita, kakor zahteva od vseh najvišja zapoved, ki nam jo ije dal Jezus, namreč zapoved krščanske ljubezni. In zares! Nismo se varali! Prevzvišeni g. škof je v svojem zgodovinskem nagovoru izrecno poudaril, da na Koroškem živita h'v’a katoliška naroda, Slovenci im Nemci, '!n da mora prizadevanje obeh iti stalno Za tem, da se medsebojno spoštujeta, lju-tuta in razumeta drug drugega. Tudi v mašnih prošnjah, ki jih je prebral g. prelat Aleš Zechner med popolnoma slovensko sv. mašo, je bila poudarjena ista misel, da naj se oba naroda, čeprav govorita vsak svoj jezik, in imata vsak svoje narodne običaje in narode, ljubita med seboj in pomagata drug drugemu. Ii Gospe Sveti smo romali zato, da prosimo Marijo, da nam pomaga v vseh naših osebnih, družinskih in narodnih zadevah, romali' pa smo tudi zato, da se Mariji, ki je S.rednica vseh milosti, zahvalimo za vsa njena posredovanja in dobrote. Ko smo poslušali pred sv. mašo naše prelepe Marijine pesmi, ki, so jih peli naši številni koroški slovenski pevski zbori, in med sv. mašo -naše mogočno ljudsko petje, se je naša ljubezen do Marije poglobila. GLOBASNICA (Nastop dijakov 8. a. razreda) V nedeljo, 13. oktobra 1968, so nastopili dijaki 8. a razreda slovenske gimnazije v Globasnici pri Šoštanju. Spored, ki so ga prikazali, je bil zelo pester in zanimiv. Najprej je zaigral kvintet »Veselih študentov«, nato je gospodična Irena Vavti pozdravila v.se navzoče občinstvo. Sledil je nastop mešanega zbora (pevovodja Janez Tratar), ki je zapel občuteno dve pesmi, in sicer »Kar v srce je mati dala« ter »Slovo«. Recitacije Milke Hartmanove in Valentina Polanska so zbudile pri poslušalcih odobravanje. V spomin na 50-letnico našega inajvečjega .slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in o njegovem obširnem delu sta brala in recitirala Rezika Schoffmann in Aleš Schuster. Zatem je fantovski zbor prepeval priljubljene pesmi. Po odmoru so spet zazveneli inštrumenti »Veselih študentov« im nam -zaigrali nekaj veiselih, poskočnih .melodij. Gospod profesor J-ožko Hutter -nam je vsakega nastopajočega dijaka 8. a razreda predstavil s humoristične strani. Sledila je pesmica »Razgovor«, katero je zložil Tine Habja-n, pesem o v-ojiski pa nam jie recitiral Peter Waldihause-r. -Mnogo smeha in zabave je sprožila igrica »Kmet na -sodniji«. Mešani zbor je na-to zapel p-o-d vodstvom Janeza Tratarja »Pesem o rojstvu« s solistom Alešem Schusterjem. Za k-o-nec sporeda so ponovno .nastopili »Veseli študentje« s poskočit imi melodijami. Vsak, ki se je udeležil prireditve, je bil zadovoljen s tem, kar s-o nam predvajali marljivi dijaki. Koliko truda so morali vnesti v svoje delo, da so lahko naštudirali tak pisan program in n-ani ga tako izvrstno podali, kajti vsaki pesmici, prizorčku in recitaciji je sledil močan aplavz. V nedeljo, 20. oktobra, bodo isti dijaki (8. a razred) nastopili v Selah in Št. Janžu. N. B. bičnih metrov vode. Nekaj strojev je začelo dajati elektriko že 22. februarj-a, drugi del strojev 12. junija letos in sedaj 11. oktobra so pognali celo hidrocentralo. Pri otvoritvi v petek, se je Zbralo k tej slovesnosti najmanj 2000 ljudi, častnih gostov, uslužbencev podjetja Avstrijskih dravskih elektrarn in prebivalcev bližnjih vasi. Med vodilnimi osebnostmi so bili pri otvoritvi pole-g prometnega ministra dr. Ludvviga WeiBa še: deželni glavar Sima s člani deželne vlade, vsi trije predsedniki deželnega zb-ora s poslanci le-tega, celovški mestni senat, glavni zastopniki elektrogospodarstva Avstrij-e, zastopstvo jugoslovanskih Dravskih elektrarn Maribor, čla-ni -mešane avstrijsko-jugoslovanske dravske -komisije, na Koroškem zastopani diplomatski zbo-r, ter vi-dn-i predstavniki izvršne oblasti, gospodarstva, uradov in znanosti. Po govorih glavnega direktorja Avstrijskih dravskih elektrarn Kuglerj-a, -dipl. inž. VVernerja, zastopnika uslužbencev, načelnika podjetja Franca Inthala, gradbenega direktorja dipl. -inž. Lista, dipl. inž. dr. Puli-desa in glavnega direktorja dipl. inž. Hin-termayerja, je prevzel besedo deželni glavar Hans Sima, ki je med drugim dejal, da bo dežela Koroška storila vse, da bo dala gradbenemu -gospodarstvu nov-ih spodbud, ter izrazil upanje, da bi za nadaljnjo gradnjo dravske električne energije zasvetila »zelena luč«. Kar naše prebivalstvo in naše gospodarstvo potrebuje, je za vse čim cenejša elektrika. Kot zadnji govornik je prometni minister dipl. inž. dr. Ludvvig WeiB dejal, da priča nova hidrocentrala na Dravi veliko zmogljivost Avstrijskih dravskih elektrarn za Avstrij-o vobče, posebno še za Koroško. Minister je v svojem govoru načel glavno vprašanje električnega gospodarstva: gospodarskega reda v električni proizvodnji. Dr. Ludwi-g WeiB je v nadaljevanju dejal, da se mora električno gospodarstvo, njeni problemi i-n zakonitosti pres-oj-ati v zvezi celokupnega narodnega gospodarstva. Glavna naloga električnega gospodarstva mora biti, da prilagaja ponudbo energije vsakokratnim dejanskim po-trebam ter da daje elektriko v potrebni množini, pravočasno in poceni. Po svečani otvorit-vi je bil ogled -nove hi-d-rocentrale Bistrica—-Bilčovs. VRTNA OPRAVILA V OKTOBRU: Sadno drevje, sadno grmičje, okrasno grmičje Oktobra je zares najboljši jesenski- čas za saditev grmič in drevesnic, -torej vsega sadnega drevja, sadnega grmičja, okrasnega grmičja in tudi njenega najlepšega predstavnika, vrtnice. Prepozne jesen-s-ke saditve ne svetujemo, čeprav se da saditi, dokler je kopno, celo še decembra. Vendar je oktobra zemlja še vlažna in ne-koliko topla, torej primerna za rast novih koreninic. Izogibljimo se splošni napaki pri sajenju, pregosti saditvi. To se nam hudo maščuje pri sad,nem drevju že v osmih letih, pri okrasnem drevju že v treh, -pri vseh skupinah vrtnic pa v 2 letih. Ker je le hlevski gnoj najvažnejše i,n živo gnojilo, umetna gnojila pa le mrtev rudninski dodatek, bomo sadili ne potem, koliko imamo prostora, a-m-pa-k koliko hlevskega gnoja imamo ali ga moremo nabaviti. Čimbolj pre-rahljamo sadilno jamo, tem uspešnejša bo potem rast. Gnoja pa nikoli ne -namečemo na dno sadilne jame. Tja naj pride rušina, vaza, dračje, nezrel -kompost, na korenine pa odlična, močna prst in v kote sadilne jame, že pod njenim vrhom pa naložimo hlevski gn-oj, da bo grel zemljo in po dež-nici oddajal hrano koreninicam pod njim. Kmalu se bodo korenine same usmerile h gnoj-u. Vsako visoko sadno drevesce mora imeti kol na svoji južni strani, da bo zasenčeno pred zimskim soncem. Ne kaže pa voditi -v kmečke sadovnjake najžlahtnejših jabolčnih in hruškovih sort, če zanje ne bo dosti gnoja, vselet-ne nege in zaščite pred -boleznimi in škodljivci. Novejše sadne sorte so namreč zahtevnejše in občutljivejše, -so pa zato tudi donosnejše i-n kakovostnejše. Ta mesec je tudi zadnja prilika za nabiranje enoletnih -trajnih cvetlic. Pobrano seme označimo, p-resušimo in spravimo na -suh, varen kraj. j. K. Oltarne, meče 1 iz sebe: »Hudiča še enkrat! Če .pomislim, da bi bil sedajle lahko spodaj v kleti! Pa je menda vsaj tudi tu preskrbljeno za pijačo?« Brat Severin j,e s konti zgnil z rameni. »Kakor je ukazal gospod Henrik. Pet dni bo-m.o ostali tu, deset pletenk je ukazal pri-Hesti, pa si izračunajte, koliko pride na vsakega.« »Hudičevo malo!« je menil z dolgim obrazom šluteman. »Hudičevo malo! Brat, brat! jetra se mi bodo vnela, vode ne prenesem. Pa kar nič ne!« Motreč nesrečnega valpta je brat Severin pomežiknil; nato si je obliznil od .črnih jezdecev’ omaščene prste, stopil pred valpet in mu šepnil v uho: »Ali ste videli culo, ki jo je nosil Valti?« »Da, zakaj?« Obraz brata Severina je postajal vedno bolj skrivnosten. »In niste morda čuli, da Je v culi nekaj škrobotalo?« Gospod šluteman je nagnil glavo tako na stran, da je belo pogledal. Kazalo je, da se .ic v njegovi brezupni temni duši začela svetlikati plaha lučka tihega upanja. »Govorite, brat, govorite, kaj je škrobo-talo?« »Deset zatajenih steklenic. Rehberčan in 'štajnčan! Zakopane so za kočo v hladni zemlji in ko bo gos.pod Henrik zaspal, vzameva od njih en parček.« Brat ga je odrinil od sebe. »Ne tako glasno, gospod valpet!« je zašepetal in poškilil skozi vrata. »Gospod Henrik bi naju tttegnil slišati!« Pa j.e bila fra-trova skrb nepotrebna. Gospod Henrik se j.e mudil še vedno v lovčevi boči. Nanovo j.e obvezal Hajmovo rano in pritrdil roko v zadrgo, da bi ranjenec morda s kakim nenadnim gibanjem ne povzročil novega krvavenja. Potem je vprašaje pogledal okoli sebe. »Kje je dekle?« Pater Dezert je hitro stopil skozi vrata. Gitka j.e sedela na klopi pred kočo; solze so ji usahnile; izgubljeno je strmela v mlado noč. Pater Dezert se je dotaknil njene rame. Prestrašeno se je zdrznila in vstala. »Pojdi, Gitka, gospod Henrik sprašuje po tebi!« Prijel jo je za roko in jo odvedel v izbo. »No, morda bi rada videla, kako gre tvojemu varovancu?« je dejal prošt. »Pridi bliže din poglej, kako dobro in mirno spi!« V nemi zalivali je hotela gospodu Henriku poljubiti roko. »Pusti to, dete!« je rekel. »Kar sem storil jaz z:a njegovo rešitev, j.e bore malo. Hnjmo bi bil brez tebe izgubljen. Samo tebi se ima zahvaliti, da bo živel.« Vroč i.n radosten vzdih je razširil Gitki-nc prsi. S svetlimi očmi je gledala bledi Ha j mo v obraz; potem si je z drhtečimi prsti otrla vlažne oči in se obrnila proti vratom. »Kam pa greš?« je vprašal gospod Henrik. »Zdaj me ne potrebuje več,« je spregovorila. »Domov grem.« »Dekle! Saj je trda noč!« se je prestrašil pater Dezert.« »Ne bojim se. Nebo je v zvezdah, pot tudi poznam in prenočim lahko v stanih.« »Tam spijo hlapci,« je spregovoril gospod Henrik. Potem se je nasmehnil: »In pomisli, če se Hajmo jutri zarana prebudi in vpraša po tebi, kaj naj mu rečemo? Ali nočeš ostati?« »Če smem?« je zajecljala. »Poglejte, gospod, nikomur ne bom jemala postelje, stisnila se bom za ognjišče.« Hotela je oditi v svoj kot, toda gospod Henrik jo je pozval nazaj. »Gitka,« je dejal prijazno, »nisi več otrok, ne smeš taka hoditi okoli.« Pokazal je na njene roke, gole do ramen in na platneno srajco, pretrgano skoro do pa.su. Debelo je pogledala. »Odtrgala sem si rokave, ker sem potrebovala platno - .za obveze.« Tedaj je stopil k -njej, ji položil -roko na teme in rekel tiho: »Deo piacebis in nudita te tua.« In obrnjen proti patru Dezer-tu j.e nadaljeval latinsko: »Mar more knežja hči biti bogatejša z biseri in dragotinami ko ta beračica z zakladi srca?« Pater Dezert je molčal; njegove zasanjane oči so bile uprte v Gitko, ki je odšla za ognjišče, smuknila v jopico in tiho počenila v kot. Gospod Henrik je bil stopil k Ha j mo vi postelji in položil roko spečemu lovcu na čelo. »Mrzlica je pojenjala, spanec ga bo okrepil. Ima zdravo kri im trdno naravo; upam, da bo mož v treh dneh s.pet za silo na nogah. Pošljem mu vina, naj ga malo popije, kadar se ponoči zbudi. In brat Severin naj pri njem bedi.« »Prepustite ta posel meni,« je dejal hitro pater Dezert. »Brat je utrujen.« »Dobro, pa bedi ti.« Gospod Henrik je segel patru v roko, pokimal prijazno Git-ki in zapustil kočo. Pater Dezert je sedel na klop ob bolnikovem vzglavju. Tiho je bilo v koči. Gitka se mi ganila v svojem kotu, culo se je samo Hajmovo dihanje in na ognjišču je včasi še rahlo zapraskala ugašajoča žerjavica. Zunaj je žuborela voda, od gosposke koče se je v presledkih oglasila hrupna valptov a beseda in globoko iz Peščene drage je odmevalo petje hlapcev, ki so odhajali v stane k počitku: Srce, srce, oj srčece, kaj žalostno si, kaj ti je? Srce, srce je žalostno, bi fant imel rad deklico, oj lepo deklico, pa mu jo branijo doma — zato j.e žalost v srce šla! Čez nekaj časa je prišel Valti, da bi poklical patra k večerji; prinesel jo je tudi Gitki. »Ti, to je dobro,« je prišepnil dekletu. »Tudi jaz sem že smel pokusiti in kar ostane, bom dobil vse, je rekel brat.« Gitka se je dvignila in pričela jesti, medtem ko je pater Dezert zapustil izbo. Ko je stopil v gosposko kočo, je naročil bratu Severinu: »Pošljite dekletu tja kaj za pod glavo in kakšno odejo; revše ima trdo ležišče na golem kamnu.« (Dalje prihodnjič) Narodni svet koroških Slovencev in Naš tednik sporočata vsem rojakom, da smo v torek, dne 15. oktobra 1968, položili k večnemu počitku na pokopališču gospoda FRANCA REHSMANNA pd. TRATNIKOVEGA OČETA Blagopokojnemu Tratnikovemu očetu se za vse sodelovanje Narodni svet in Naš tednik prisrčno zahvaljujeta. Mizarskega vajenca išče mizarski mojster Peter Hribernik, na Žihpoljah (Maria Rain). Hrana in stanovanje preskrbljeno. Kraljica lepote (Nadaljevanje s 7. strani) kone odbor za sprejem. O tem so pričali z-i, med katerimi je stala tudi belooblečena deklica s šopkom cvetja v rokah. Neznansko vzhičena spričo tako veličastnega in spontanega sprejema, se je Lilly zmedla in ni vedela, kaj in kako naj spregovori. Za vsak primer je stala minuto, dve pred vagonom ter z očarljivim nasmehom gledala ganljivo razpoloženo množico, nato pa je veličastno odšla čez peron in nalahno zibajoč se pristopila k odboru, medtem ko je množica navdušeno vzklikala: »Bravo, bravo!« Lilly se je obrnila do najdebelejšega in na j višjega moža s cilindrom na glavi. Stala je pred njim dn mu prisrčno ponudila roko. '»Zelo me veseli, mlada gospodična,« ji je dejal mož z izrazom začudenja na licu. »Oprostite, brž pojdite odtod, ker moramo zdaj pozdraviti našega nagrajenca! Glejte ga, že prihaja.« Lilly je udarila vsa kri v glavo. Počasi se je obrnila in se zagledala v kapo nekega mladega hotelskega uslužbenca, ki ji je mahal. »Gospodična Carin?« je vprašal. »Smem odnesti vašo prtljago? Tam čaka naš avtomobil. Veste, danes je tu vse narobe, ker je plemenski bik neke kmetije dobil prvo nagrado. Njegov lastnik je prispel z istim vlakom kot vi in zdaj ga bodo slavnostno sprejeli.« Lilly je pristopila do avtomobila in brez besede vstopila vanj; ko je prišla k sebi, je sedla v kot. V hotelu .se je takoj zaprla v svojo sobo in ves dan je ni bilo na spregled. Drugi dan zjutraj je zaprosila za brzojavni list in nato je odposlala svojemu prijatelju Romanu brzojavko: »Dragi! Strinjam se z številni cilindri, bele kravate in rdeči obra-vsem. Takoj pridi! — Lilly.« R. U. Televizija Ljubljana PETEK, 18. oktobra: 9.35 TV v šoli: TV vrtec -Šola in okolica — nižine — Analiza vesolja — Aktualnosti — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Francoščina — 15.25 Poročila — 15.30 Atletika — posnetek z olimpiade — 16.20 Propagandna oddaja — 16.30 Olimpijski filmski pregled — 18.00 Tiktak: Sanjica — III. del — 18.20 Mladinski koncert — 19.05 Na poti od Komende do Radovljice — 19.55 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Vija-vaja - 20.35 Visoki zid - češki film - 22.00 Atletika — prenos z olimpiade — 24.00 Poročila. SOBOTA, 19. oktobra: 9.35 TV v šoli: Nevidni sovražniki — Instrumentalna glasba srednjega veka — urbanizem — 14.15 Poročila — 14.20 Atletika — Posnetek z olimpiade — 16.20 Propagandna oddaja — 16.30 Olimpijski pregled — 18.15 Poročila — 18.20 Jurij Oleša: Trije debeluhi — mladinska igra — 19.30 Rezerviran čas — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Maksim naših dni — humoristična oddaja — 21.35 Muzika in še kaj — glasbena oddaja — 22.05 Veslanje — posnetek z olimpiade — 0.10 Poročila. NEDELJA, 20. oktobra: 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini - 9.25 Poročila - 9.30 Dobro nedeljo voščimo s fanti treh dolin — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Filmska matineja — 12.00 Nedeljska TV konferenca — 15.00 Atletika — posnetek olimpiade v Mehiki — 16.20 Propagandna oddaja — 16.30 Olimpijski filmski pregled — Ponavljamo za vas — TV kažipot — 18.55 Cikcak — 19.05 Serijski film — 20.00 TV dnevnik in športna poročila — 20.45 Vijavaja — 20.50 Oddaja za pomorščake — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Atletika — prenos olimpiade v Mehiki — evrovizija. PONEDELJEK, 21. oktobra: 10.30 Ruščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 13.55 Poročila — 14.00 Atletika — posnetek z olimpiade v Mehiki — 15.15 Plavanje — posnetek z olimpiade v Mehiki — 16.20 Propagandna oddaja — 16.30 Filmski pregled - 18.00 Po Sloveniji - 18.20 Propagandna medigra — 18.25 Zloženke in njih pisava — oddaja iz cikla — Slovenščina — 18.50 Na skali vas — kulturna reportaža — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja - 20.35 France Bevk: Kaplan Martin Čedermac — TV — Koncert resne glasbe — Poročila. TOREK, 22. oktobra: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.35 Poročila - 14.40 Plavanje - posnetek z olimpiade v Mehiki — 16.20 Propagandna oddaja — 16.30 Filmski pregled - 18.00 Risanka - 18.20 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino — 18.40 Propagandna medigra — 18.45 Novosti iz Studia 14 — zabavno glasbena oddaja — 19.15 Svet na zaslonu — veliki — 19.55 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.30 Vijavaja - 20.40 Celovečerni film — Kultura v komuni — oddaja iz cikla Trenutek 68 — Poročila. SREDA, 23. oktobra: 9.35 TV v šoli — 14.25 Poročila — 14.30 Plavanje — posnetek z olimpiade v Mehiki — 15.20 Propagandna oddaja — 15.30 Film-ski pregled - 17.05 Madžarski TV pregled - 17.20 Poročila - 17.25 Oddaja za otroke - 17.45 Kje je, kaj je - 18.00 Pisani trak - 18.20 Kuštravček -oddaja za otroke — oddaja za otroke — 19.05 Baletna lepljenka — 19.45 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Quiz 21.35 Serijski fibn - 22.25 Poročila - gimnastika, prenos z olimpiade v Mehiki bo ali ob 17.00 ali ob 23.00. ČETRTEK, 24. oktobra: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina - 11.00 Angleščina - 14.15 Poročila -14.20 Plavanje — posnetek z olimpiade v Mehiki — 16.10 Kolesarstvo — posnetek z. olimpiade v Mehiki - 16.20 Propagandna oddaja — 16.30 Filmski pregled - 18.00 Po Sloveniji - 18.15 Propagandna medigra — 18.20 V narodnem ritmu — 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja — 20.35 Dramatiziran roman — 21.35 Kulturne diagonale — 22.35 Poročila — 22.45 Gimnastika — prenos z olimpiade v Mehiki — Evrovizija. PETEK, 25. oktobra: 9.35 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Francoščina — 13.55 Poročila — 14.00 Gimnastika — posnetek z olimpiade v Mehiki — 14.50 Boks — posnetek z olimpiade v Mehiki — 16.20 Propagandna oddaja — 16.30 Olimpijski filmski pregled — 18.00 Mladinski serijski film - 18.20 Mladinski koncert - 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.55 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — z dodatkom — 20.45 Vijavaja — 20.50 Celovečerni film — 22.30 — Poročila — 22.40 Kajak — posnetek z olimpiade v Mehiki (do 0.10). Podjunski trgovski centa:-Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves-Eberndorf Peči na olje, premog in drva, televizorje in hišno opremo ugodno dobavi in na dom dostavi Bratje RUTAR in Co., Dobrla ves Telefon 04236-281 PETEK, 18. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Mestece Wilhelmsburg — 10.30 Čiste živali — dresura po želji — 11.00 Program za delavce: Bruselj po notah — 12.00 Prometni obzornik — 14.00 Olimpijska poročila — 18.00 Ivan in Helena — 18.20 Lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Olimpijski kalejdoskop — 18.50 Gotovo vas bo zanimalo — 18.56 Reklama — 19.00 Skok iz oblakov — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Rosalinde — 21.00 Časovna dogajanja — 22.00 Čas v sliki — 22.25 Prenos olimpiade iz Mehike 1968 in konec oddaje. SOBOTA, 19. oktobra: 14.00 Olimpijska poročila — 16.10 Za mladino od 11. leta dalje: Daktari — 17.00 Za mladino od 14. leta dalje: Klub — beat-lov (6. nadaljevanje) — 17.30 Za družino: boutique — 18.00 Lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.05 Od tedna do tedna — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Kjer raste vinska trta, Avstrija kot vinska dežela — 18.56 Reklama — 19.00 Očarljiva Ivana (21. nadaljevanje) — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Huga Portischa — 20.09 Reklama — 20.15 Dober večer v Avstriji — 21.30 športni žumal — 22.00 Čas v sliki — 22.10 — Devetdesetletnica — 22.30 Prenos olimpiade iz Mehike 1968 in konec oddaje. NEDELJA, 20. oktobra: 14.00 Olimpijska poročila - 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: Flipper — 16.55 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.10 Brez nagobčnika — 18.00 Naše nedeljsko pripovedovanje: Iz moje knjižnice (1) — 18.25 Lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.30 „Tvoje je moje srce”, opereta Franza Lebarja — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Možje v nedeljo — 21.40 Vroče četrt ure — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Olim-piada iz Mehike 1968 — evrovizija in konec oddaje. PONEDELJEK, 21. oktobra: 14.00 Olimpijska poročila - 18.00 Ivan in Helena — 18.20 Lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Olimpijski kalejdoskop — 18.56 Reklama — 19.00 Francoski zakon___in ljubi otroci — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Solo za O.N.C.E.L. — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Bog ima mnogo imen — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Posebno za vas; Revija in konec oddaje. TOREK, 22. oktobra: 14.00 Olimpijska poročila — 18.00 Walter in Connie — 18.20 Lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Olimpijski kalejdoskop — 18.56 Reklama — 19.00 Theo Lingen — 19.13 Iti s časom — nato pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Taka ljubezen, televizijska igra Pavla Kohouta — 21.45 Čas v sliki — 22.00 Olimpiada iz Mehike 1968 (evrovizija) in konec oddaje. SREDA, 23. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Princ Evgen — 10.30 O čaru števil in oblik — 11.00 Program za delavce: Seadia — 14.00 Olimpijska poročila — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Gašperček in lovec živali — 17.00 Olimpiada iz Mehike 1968 (evrovizija) — 18.56 Reklama — 19.00 Tammy (21. nadaljevanje) — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Prava zmota, veseloigra — 21.50 X minus 32 — 22.50 čas v sliki — 23.00 Olimpiada iz Mehike 1988 — evrovizija in konec oddaje. ČETRTEK, 24. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Moderne cerkvene skupnosti — 10.30 O čaru števil in oblik — 11.00 Naša meja — 12.00 Prebuditev pesnika: Josef Friedrich Perkonig — 14.00 Olimpijska poročila — 18.00 Dobrodošli v Italiji — 18.20 Lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Olimpijski kalejdoskop — 18.56 Reklama — 19.00 Dezernat M (7. nadaljevanje) — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Kralj vžigalic — 21.35 Film — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Olimpiada iz Mehike 1968 (evrovizija) in konec oddaje. RAD I O CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 20. 10. 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 21. 10.: 14.15 Informacije. Žena, družina, dom. — 18.00 Koroške narodne. — TOREK, 22. 10.: 14.15 Informacije. Od tedna do tedna na Koroškem, športni mozaik. — SREDA, 23. 10.: 14.15 Informacije, 5 minut za gospodarstvo. Iz kulturnega življenja koroških Slovencev: 60 let SPD „Zar-ja” v Železni Kapli. - ČETRTEK, 24. 10.: 14.15 Informacije. Ura pesmi (J. Kampuš, bariton; M. Pehani, klavir). — Malo pomislimo: O srečavanju z mojim jazom. — PETEK, 25. 10.: 14.15 Informacije. Koroške zgodbe (V. Polanšek: Ujčnik) — Cerkev in svet. — SOBOTA, 26. 10.: 7.00 Naš državni praznik. NJA !R >vec K ZNAM GR! Klager Wle litij u zaupa INDIJI furt - Cele (Promenadna cona) Sprejmemo slikarskega vajenca (prehrana in stanovanje poskrbljeno) in slikarskega pomočnika. HANS SCARSINI KLAGENFURT - CELOVEC, FriedelstraBe 37. Dunajski zdravnik išče pod dobrimi pogoji pridno in zanesljivo hišno pomočnico. Ne pod 23 let. Dopise na upravo lista. Pletilni stroji Predvajanje, prodaja In natančna navodila v domači strokovni trgovini VVollbar pri kapucinski cerkvi Celovec — Klagenfurt Darujte za tiskovni sklad! Johan Lomšek Strokovno podjetje Št. Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237-246 vam nudi po zelo ugodnih cenah in plačilnih pogojih: kolesa in mopede — pralne stroje — radioaparate — televizorje — šivalne stroje — štedilnike — betonske mešalce — motorne žage — traktorje z vsemi potrebnimi priključki kot — pluge — brane — obračalnike in grablje — Hatzenbichler-kom-binatorje in sadilce za krompir — sejalne stroje — trosilce za umetna gnojila — škropilnice ter — motorne kosilnice — silo-rczalce — paril ne kotle — molzne stroje — kotle za kuhanje žganja — sadne stiskalnice — kakor tudi še vse za vas potrebne stroje — orodja in nadomestne dele. Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 90*0 Klagenfurt. - Telefon uprave in oglasnega oddelka 82-6-69. - Telefon uredništva: 84-3-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22- Kr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20- šfr., za Anglijo 2.- f. sterl., za U.S.A. in ostale države 6— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tohnajer, Ra diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Haš tednik