Matija Ahacel, Slorencev imeniten rojak in pisatelj. (Anton Martin SlomSe*r Drobt'nicc, 1 1847, s!r. 117, sl.) NajveCja sreča hiše je dober gospodar, o katerem se re5e: ta mož skrbi za vse. Domafii in sosedje ga zelo feislajo, rekoc: To so naš ofie. Vsakemu ve dober mož dati dober svet, vsakemu pomagati^ in po vsej soseslci velja njegova beseda:. SreCen kraj, ki ima takega moža. 0 njem pravi sveti Duh: ,,Pravi6en navadi svoje srce, da Suje ob zori pri Gospodu, ki ga je ustvaril. In ako bo najvišjemu Gospodu dopadJo, ga bo napolnil z duhom razumnosti, in on (bo kakor dež izliv.al besede svoje modrosti, Veliko jih bo hvalilo njegovo modrost, ki ne bo nikoli pozabliena. Njegov spomin ne bo prešel in po njegovem imenu se bo povpraŠevalo od naroda do naroda." Takega vrlega moža je imela tudi Koroška, in lansko leto (1846) ga je za nas še prehitro pokopalo. Bili so rajni Matija Ahaoel, svoje domače dežele skrben ofie ki svojega ljudstva sregen prijatelj, da je mar lo takih. Dolžnost naSa je, da se jiti po yrednosti spominjamo in njiK lep spomin vedno ohVapimo. V lepi Rožni dolini, ki leži ob bistri Dr&vi blizu kranjskih gor, je stara, poStena lara sv. Jakoba. Farna cerkev stoji na veselem holmcu in gleda prijazno po fari; toliko lepega polja, senožeti in sadonosnikov, ki doinače vasi lepo zeleno venfeajo. Od visoke cerkvice sv. Jakoba vidiš v solnCnem zapadu na veselih gorenjali med sadonosnim drevjem Gore.nČe, imenitno vas, v kateri je toliko slavnih mož, duhovnikov in ptosvetnih gospodov rojenih, da ni skoro hiše, ki bi ne Štela svojih gospodov, katerih nek'ateri še sedaj žive. Iii po pravici bi rekel, da je taka soseska pravi božji vrt, v katerem se vzgoji toliko služabnikov božjih, da skoraj leto ne mine, ko bi l&lo izmed teh rojakov ne pel sv. maSe, GorenSam se pa tudi na drevju pozna, da imajo skrbne in pridne domorodce, zakaj ni blizu vasi, ki bi imela toliko žlahtnega in sadonosnega drevja, ki so ga njeni nekdanji šolarji nasadili in požlahtnili. V tej slavni vasi jo tekla zibel tudi rajnemu, Matiju Abacelnu pod borno slamnato streho, ki so se po rodbini pisali Kometar. Ko so pa v Celovcu \it)rašali ugenik novinoe: ,,Cegav si pa?" jemladenig odgovoril: ;,AJiacelnov Matija". Aha(;elna potem zapišejo in vse svt)je žive dni ostane Ahacel. NaS Matija, Rožan bornega stariu, pa žlahtnega srca, so bili ravno na sv* Matija dan leta 1779 rojeni, ubogih, pa poštenih stari&ev sinv Tmeli so brata, ki &e živi, spoštovani c, kr, uradjiik, in pa sestro, prav modro, bogabo]e6o žensko, katero so posebno ljubili. MladeniČ, prebrisane glave, je pasel Matija doma živino, pa pri živini ni praznoval, tudi z malopridnimj otroci se ni pefial; bral je brezove trte in prodajal krivafiem, ki ž njimi vežejo slamnato streho. Kar je izkupil, so mu oce sbranili in omislili za denar potrebne obleke. Tako se je mladenifi navadil, že iz mladih dni biti skrben in denarja ne po nepotrebnem tratiti, ker je sam poskušal, kako se denar težko zasluži. Lepo in pametno je, da stariši svojih otrokom nekaj oskrbijo, naj bo že potem mlado, sadonosno drevesce, ali par golobov, ali kako mlaido živinfte, da si ga izredi. Ima ž njim veselje in skrb ter se tako nauči iz mladiji nog skrbeti za svoje imetje. Takiotroci bodo dobri gospodarji in gospodinje, kakor rajni Matija. Pa tudi Šole deca ne sme zamuditi. V GorenčaJi je že svoje dni znalo nekoliko ljudi brati, dasiravno ni bilo blizu šole. Mladi Matijfiek se je lotil slovenskega branja doma, in ker je bil dobre glave, je znal poprej brati kakor pa zlagati ter se je hitro domislil, kako se tihniki in glasniki izrekajo. Naprosi dobre stariše, da so mu po zimi dovolili, hoditi v Rožek v šolo, dasirav.no je bilo za njega uro hoda daleč^ Ukaželjni mladenič se ni bal hude zime, ne daljne hoje, in v šoli se je prav dobro učil. Gospoc? šolnik so po stari navadi začeli zlagati ter Matijčka vprašali, ako že kaj zna. Fant gladko bere, zlagati pa ne more, in možu ni Šlo v^ glavo, k'ako bi kdo mogel brati brez zlaganja. SlednjiS se je moral tudi Matija zloga loti'ti. Ni prav, Be se pretrdo držimo starih1 navad in zamudimo mnogo dobrega ali celo sovražimo, geravno je boljše od starega. Prav pa tudi ni, da bi vse staro zaničevali in le za novim letali. Najboljše se je ravnati po nauku sv. Pavla: ,,Vse poskusite in kar je dobrega, ohranite." lrheli so v šoli katekizem, po eni strani nemško, po drugi slovenskb; tega se je prav pridno učil ter se ni le krščanskega nauka, ampak tudi nemške besede dobro in laihko naučil; in šejcot star mož so Ahaoel svoj katekizem hvalili in želeli, da bi bila po vseh &olah na Slovenskem taka Sega, ne pa neumna navada, da se slovenski otroci najprej nemško brati učijo, pa ne razumejo, kaj berejo. Slovcnsko branje se mora najprej znati, potem Se-le v nemško napeljati; taka, šola hiti^o in dobro izda ter se otrokom pozna, da so hodili v šolo. (Opomba urednigtva: Zlate besede so to. Slovenski stariSi, dobro si jih zapomnite! Edino to je prava vzgoja otrok! S temi besedami pa so tudi obsojene vse tiste Sole na Slovenskem, kjer je izgnan slovenski materni jezik ter se otroci mučijo in morijo s tujim jezitom.) V kratk«m se je Matija v Rožeku izSolal in bi šel rad v Celovec v višje šole; pa stariSi ga nimajo s čem dati v šolo, Bili so tisti 5as dober in usmilien gospod Franc Hudelist, kaplan pri Sv.; Jakbbu, previden mož, ki so za celo Jaroskrbeli in pomagali, kjer so kaj rnogli, se veselili z veselimi, pa tudi žalostili z žalostniini. Najvecia skrb jim je bila za ljubo mla*. dino. Oni zafeno prvi šolo in tudi Matijo vzamejo med svoje pridne šolarje. V kratkem so dobili šolskega gospoda in Matija se je nauka tako pridno lotil, da je pogosto namesto učitelja v šoli u5iL Tako je Matijček že v mladih letih pokazal, kak' mož bo Matija. Gospod Franc so bili poseben prijatelj lepega petja, radi so mladeniče in dečke ob nedeljah sklicali in jili učili lepili pesmi; pevci so že tistokrat bili v Rožni dolini iia glasu, kakor so še sedaj. Med mladimi pevci je bil tudi naš Matija in pa sestra, prva med pevkami. - Z veliko radostjo so rajni Ahacel vse svojje žive dni pripovedovali, kako so v svojih mladih letih' popevali in že kot star mož so Še radi s svojo ljubosestro zapeli kako staro pesem, Petje povzdigne in požlahtni mlado srce ter razjasni človeškega duha, 6e je poSteno. Blagor torej ljudem, ki znajo lepe pesmi, pa tudi možem in ženam, ki učijo otroke lepih pesmi, oni sejejo dobro seme na polje Gospodovo, Allad in uren MatijBek gospodu Tčaplanu posebno dopade; bil bi dober šolar ip; lahko kedaj dober gospod, so si gospod Franc mislili in vprašali očeta, kaj bo ž hjihovim fantom? O6e pravi, da ga bo moral obdržati doma in mu kadar odraste, dati kofio, k,er je najstarejši sin, ,,Tega ne", rečejo gospod kaplan, ,.,kajža je rajža, težko se pri njej živi; le v Cefovec ga peljaj, si bo že pomagal, fieravno mu ti veliko dati ne moreŠ." O6e uboga in gre s svojim veselim Matijem v Celovec, kjer se v predmestju pri neki dobri ženski za stanovanje in hrano, k,atera je imela veži Solarjev, da jim je kuhalai. Priden Šolar si je pri frančiškanih izprosil kosilo, da bi stariša ne imeli preveč stroiškov. Huda se je godila doma novemu Šolarju, kjer je dostikrat stradal in ni imel iz Česa si kupiti kruha, za toliko bolj§e pa mu je bilo v šoli, kjer se je laliko učiL Toliko veselje je irael dobri mladenič za ufeenje, da je pogosto sam pri sebi dejal: Naj bi mi kdo dal le potrebnega živeža, pa mi kupil sukno, neprenehoma bi se učil, Skrbni kaplan gospod Franc so prišli pogosto v Celoveo poizvedovat, kako Matija izhaja, in zelo jih je veselilo, da ga je vsakl polivalil, kdor ga je le poznal. Leto je preteido, gospodinji je bilo treba plaftati za stanovanje, in čeravno ni bilo veliko, je nepremožnega ofieta vendar skrbelo, kje bo vsako leto toliko vzel. Stari Ahaoel pride v Celovec in vpraša gospodlnjo, kaj je dolžan? — ,,3e že plačajio", odgovori gospodinja, ,,vaš gospod kaplan so plafiali za Matijčeta". Solze so polile oCeta in sina in naš Matija so bili svoje žive dni hvaležni dobrotniku in so svojim prijateljem o njem z Rinjenira srcem ITipovedovali.