List 43. Tečaj LVI. a in i zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 28. oktobra « Politiški oddelek. ÊS* da ima vsak narod pravico gojiti svojo narodnost in svoj jezik in da priznava država ravnopravnost vseh deželno- 9 WWVWWWWWWWWWWVWWWWWW* « navadnih jezikov v šoli, v uradu in v vsem javnem živ ljenju. 99 Tukaj « So-li reservisti na kontrolnem shodu avstrijski Tudi malenkosti so včasih vredne resne pozornosti, posebno tedaj, kadar gre za stvari, katere so v zvezi z narodovo častjo in ljudsko dostojnostjo. državljani ali niso? Najpriprostejši razum odgovarja na to, da so, zakaj če bi ne bili j kako jih mogla država taki ) na sebi malenkosti, a vzlic temu važni klicati na vojaško službovanje in na kontrolne shode? Kot državljani pa imajo pravico, se posluže vati svojega jezika in jim te pravice tudi noben ukaz vojnega mini- stvari nam je danes govoriti. Slovenski listi so nam ja- sterstva in vili i da se je pri kontrolnem shodu v Ribnici jeden re noben règlement ne more vzeti, ker noben servnik namesto z nemškem „hier", oglasil s slovenskim „ tukaj,u zaradi česar ga je uradujoči stotnik dal po orož- nikih prijeti in odgnati v zapor, proti čemur je ribniški občinski odbor brzojavno vedništvu v Gradcu. protestoval ministerski ukaz in noben règlement ne more razveljaviti državnega osnovnega zakona. Po nazorih vojnega ministra postane državljan tišti ko se začne kontrolni shod, aktivni vojak in se kot hip w m pri vojnem zapo- tak ne sme posluževati svojega jezika, ampak se mora po Nam menda nihče ne bo očital, da smo neprija- služevati službenega jezika vojske, namreč nemščine. Temu nazoru nikakor ne moremo pritrditi, kajti telji armade. Poznamo njen pomen za celo monarhijo, in po naši sodbi postane reservist šele potem aktivni vojak i rade volje tudi priznavamo » da se zamore jednotnost kadar se je oglasil in ne prej, saj bi se sicer tudi lahko vodstva zagotoviti samo s tem, da je jednoten služben reklo, da je že dan kontrolnega shoda ob 12 uri ponoči jezik za celo, iz različnih narodov rekrutujočo se vojsko, aktivni da si vojak ) česar doslej niti kakemu Avstrijcu ni bi se vzlic tem narodovim jezikom tudi v vojski prišlo na misel trditi. lahko priznale večje pravice/kakor jih imajo sedaj. Nikdar in Sicer pa tudi v slučaju j bi bilo reservista že pred nikoli pa ne borno priznali tistega načela, katero se kaže oglašenjem smatrati aktivnim vojakom, ima pravico j po V postopanju vojaških oblastev pri kontrolnih shodih, služevati se svojega jezika. Tudi aktivnega vojaka ne ker to postopanje nas žali na naši narodni časti, na naši more živa duša siliti, da mora nemški znati in da mora ljudski in človeški dostojnosti. Ako bi mirno in brez ugo- s predpostavljenci samo nemško govoriti. vora trpeli > da se narodovi sinovi tirajo v ječo, ker so Taka zahteva bi bila blazna, ker je naravnost ne se v svoji slovenski domovini pri tako brezpomembni mogoča in faktično je nemški službeni jezik v vojski priliki, kakor je kontrolni shod, posluževali svojega ma- bolj na papirju, dočim se prav v službi, dasi je komando terinskega jezika, a ne tujega in nesimpatičnoga jezika, samo nemški, govore ravno o najvažnejših rečeh v ne- potem nismo vredni, da živimo svoje narodno življenje, nemških jezikih. Vemo j da s protestom ničesar ne opravimo j a Kraj vseh germanizacijskih naklepov, ki so bili dolžni smo svoji narodni časti, da vendar protestujemo vodilni pri sestavljanju vojaških reglementov, morali so to storimo toliko laglje, ker imamo zakon na svoji njih avtorji vender upoštevati dejanske razmere in z m strani. Člen XIX državnih osnovnih zakonov, ta naš paladij, do ozirom na te so tudi v § 95 službenega reglementa do-ločili, da mora* tudi moštvo pri službenem poslovanju loča izrečno, da imajo vsi narodi tedržave jednake pravice j rabiti nemški jezik v „kolikor je mogoče a m hvala 422 Bogu moštvu ni ravno mogoče posebno velikokrat pri specijalni debati. Ni ga menda člověka, ki bi hotel še tega bi bilo treba, da bi v državi, v verjeti, da bo nagodbeni odsek še letos dokončal svoje razprave. V i rabiti ta jezik. kateri sta dve tretjini prebivalstva nenemške narodnosti vojak s ^svojim predpostavijencem ne smel drugače govoriti, kakor v nemškem jeziku. Po pravu in po zakonu ni noben vojak dolžan nemški govoriti, ni noben vojak dolžan razumeti svojega predpostavljenca, ako ta ž njim nemški govori. Nemški službeni jezik v vojski je zgolj melianičen pripomoček v dosego potrebne jednotnosti v službi, a razen posamnih povelj in službenih imenovanj ni noben vojak dolžan razumeti besedico nemški, pač pa so ča- Ruski minister grof Muravêv na Dunaju. soboto in v nedeljo mudil se je na Dunaji ruski miDister zu- nanjih del grof Muravev in imel daljša posvetovanja s ce-sarjem in z ministrom zunanjih del. Poročalo se je, da je grof Muravev přišel na Dunaj poizvedovat, kako misli naš cesar o nasvetu ruskega carja glede splošnega razoroženja. Bržčas se je govorilo tudi o čem drugem, vsaj iz oficijoznega „Prager Abendblatta" se da sklepati, da je grof Muravev na Dunaju zahteval, naj se ukaže razkralju Milanu, mirovati in prenehati s svojimi provokacijami. Stojalowskega stranka se utegne zdrobiti. Večina te stniki vezani, razložiti vojaku vse v njegovem jeziku in so vezani razumeti vse to, kar jim vojak pove v svojem jeziku in so zategadelj dolžni naučiti se polkovnega je- gemu obcinstvu male stranke je z vodjo Stojalowskim jako nezadovoljena in se utegne okleniti desnici pripadajočim stránkám, dočim se bodeta Stojalowski in Szayer pridružila nemški opoziciji. Fašoda. To je ime kraja, kateri bil doslej v • sir zika. Jednotni armadni jezik ne sme segati čez najpo malo »nan, ki pa bi mogel postati vinskega pomena. Radi tega kraja se zgodo- namreč unel oster trebnejše meje, čez potrebe službe, kar se več zahteva, PrePir mei Francosko in Angleško, tako da se je Se govorilo je krivica. In posebna krivica je, pehati vojake v ječo, ker se pri kontrolnem shodu oglašajo v svojem materinskem jeziku o vojni in so se tudi na Francoskem in na Angleškem že želi dobiti delale priprave za vojno. Angleška. Egiptom in Kaplandijo in je zategadelj zavzela zvezo mej zadnji čas Sudan. Tam v Sudanu in sicer v nekdanji egiptski naselbini » zlasti še, ker je dovoljeno v Trstu, oglašati se v Fašodi, pa je naletela vojska na francosko ekspedicijo pod vodstvom majorja Marshanda, katera je bila zasedla Fašodo. da prepreci zvezo mej Egiptom in Kaplandijo, torej zvezo od severa Afrike na jug, in napravi zvezo mej franco3kimi na laškem jeziku, v Galiciji v poljskem in na Ogerskem v madjarskem, samo slovenski in češki jezik sta izključena. Protestujoč proti postopanju vojaških organov, ka- selbinami na zapadu in na'vzhodu Afrike. Angleška trdi, da terega popolno nezakonitost smo v gorenjih vrstah ozna- je Fašoda del Egipta, Francija zopet, da ne pripada nikomui čili. zahtevamo od slovenskih ooslancev, da izoolniio Radi teSa se îe zaôel° rožljanje s sabljami in tako Francozi kakor Angleži trde, da ne odnehajo niti za las. Zagrebu, v srcu hrvatskega naroda, zahtevamo od slovenskih poslancev, da izpolnijo svojo dolžnost. Stvar je malenkostna a spada mej tista imponderabilija, katera so drugod odločilnega namena v Hrvatska najvažnejših momentih. Politični pregled. drugem so se vršile te dni občinske volitve. V prvém in v razredu so zmagali Madjaroni, v tretjem razredu pa je zrna-gala Frankova čista stranka nad združeno opozicijo. Pač ia-lostno in malo vzpodbudljivo za tište, ki morda mislijo na združenje Slovencev s Hrvati. Državni zbor. Seje so zadnji čas bolj poredkoma, Ogerska Ogerske opozicijonalne stranke so se lo- to pa zategadelj, da se omogočijo seje nagodbenega odseka. tile obstrukcije in jo tirajo tako energično, da ustavljeno zadnjih plenarnih sejah se je razpravljalo o raznih pred- vsako delo v parlamentu. Ako jo bodo nadaljevali, logih za podporo po ujmah in povodnjih oškodovanih okrájev mora vlada ali razpustiti drž. zbor ali pa odstopiti. potem in se je dognala razprava o budgetnem provizoriju za letošnje leto. Zdaj ves teden ne bo seje. Francija Brissonovo ministerstvo je odstopilo. torek se je sešel francososki parlament in seveda je bila prva Slovenci in vlada. Po dolgotrajnih pogajanjih se stvar, s katero se je bavil, Dreyfusova afera. Zbornica je končno doseglo porazumljnnje mej n Slovansko kršćansko- sprejela resolucijo, s katero je inderektno izrekla ministervu narodno zvezo" in mej vlado. Slednja se je zavezala, da iz- nezaupnico, vsled česar je ministerstvo odstopilo. Zajedno so polni več slovenskih zahtev. Tudi glede vseučilišča in nadso- se vršile velike demostracije. Vse kaže, da se je bati velikih dišča se je dosegel nekak uspeh, a pogajanja še niso dognana, viharjev in mogoče je celo, da pride v nevarnost republika. Vlada hoče za pridobitev slovenskih visokošolskih profesorjev Novo vlado sestavi ali Dnpny ali Ribot. napraviti več stipendij, glede nadsodišča pa še ni gotovo, ali se pri graškem nadsodišču zagotovi jezikovna ravnopravnost, ali se ustanovi v Ljubljani od graškega nadsodišča odvisen slovenski senat. Pogajanja mej vlado in mej Lahi Vlada in Lahi. so se razbili. Lahi bi se bili radi pridružili većini » a ker jim vlada neče na slovenske troške dati političnih koncesij nejo Lahi v reservi in hočejo čakati boljših časov. i osta- Nagodbeni odsek. šele končal generalno debato Ta teden je nagodbeni odsek € m Obrtnija. » i Nekoliko o elektromotor]ih. Iste važnosti, kakor za razsvetljavo električna o nagodbenih predlogah, a tra- moč tudi pri izvrševanji mehaničnih del, ki se tudi ime jala bila gotovo še dlje, da se niso vsi, desnici pripada- joči poslanci, odpovedali besedi. Odsek se sedaj izvolil tri nuje prenos električne moči ali električne eneržije. Kakor pododseke, kateri bodo nagodbene predloge pretresali, javno mnenje Vse znano j vrši se ta prenos na ta način, da se električni prepričano, da imajo dolgi in dolgočasni govori nemških opozicijonalnih poslancev samo namen, zavleči nagodbo, da je to gola obstrukcija, kar se pokaže še jasnejše v mehanično. tok v takozvani elektromotor napelje i ki potem meha nično na zunaj deluje, torej električno eneržijo pretvarja 423 Glavne prednosti elektromotorjev so : najpriprostejša 309 delavnih dnij po 10 ur na dan) pa ne več kakor za konstrukcija, malo prostora truda pri rabljenju in nizka cena. postavljanje, zelo malo 15 kr. torej stane električni tok za motor v 5 konjske sile kr. za vsako uro. Elektromotor obstoji iz valjastega telesa, takozvano dotve i ki mej trdno stoječimi železnimi deli kroži. On temu računiti je še obrestovanje in amortizacijo leto, torej na jedno uro po 10 %> kar znaša 15 gld. na nima ne zaklopnic, ne betov » ne krmila ) ne mehalnih i pol krajcarja. K temu prišteti je naposled še trošek za ampak samo krožeče dele, torej ne provzroča stresovanja, mažo in snaženje, kar^znaša po največ računjeno pol kraj ne ropota in ker je konstrukcija jako priprosta, je ob- carja na uro. rabljenje, če se o tem sploh govoriti sme, prav neznatno. Ker so elektromotorji priprosto narejeni, mogoče Jednomerno delo torej stane kr • ? torej je razlike 10 jih je narediti od najmanjše 10 kr. pri jednomernem delu v primeri z ročnim konjske sile) do po- delom. To znaša pri delu v 3000 urah 180 gld. na leto; ljubno največje moči, torej se rabijo lahko ne samo tam, z drugimi besedami, elektromotor izplača se poprej nego kjer se malo eneržije potřebuje, na pr, pri šivalnih strojih, v jednem letu in potem se 180 gld. na leto prihrani. Se ampak tudi v velikih tovarniških delih in to tembolj, ugodnejši uspehi se dosežejo, ako morata stroj n. pr. dva ker ne samo, da ne povzročajo stresovanja in ropota, delavca vrteti ali goniti, ker so potem postranski stroški tudi dima, smradu in vročine ne povzročajo, vrh tega primeroma še bolj zmanjšajo, kajti elektromotor na pr. z pa so tudi glede ognja ali eksplozije brez vsake ne jedno konjsko silo j torej s petkrat večjim učinkom od varnosti. Zaradi navedenih prednostij se elektromotor lahko postavi kjerkoli v kaki tovarni, delavnici, stanovanju itd. ne da bi si bilo treba za to voljenja. kacega posebnega pri Posebno pri inštalacijah elektromotorjev v stano vališčih treba povdarjati, da se za to ne potřebuje nobenih cevij, ne kakih posebnih podlog in pa zelo malo prostora in sicer komaj četrti del onega, ali plinov motor potreben. prejšnjega, stane samo 300 gld. Poleg teh financijelnih prednostij so pa še druge, ki se ne smejo prezreti. Elektromotor je vsaki čas, po dnevi in po noči, za delo pripravljen, torej njegova po-raba ni odvisna od delavskega osobja, kar je gotovo ve- lahko lika prednost. Vrh tega se pa pri ktromotorju ker, ako je postavljen elektroštevec in se z štedi, torjem ne delà vsaki dan po 10 mo- 1 je za parni sebi umevno Elektromotorji se torej lahko postavijo na tla ali na stopala, pripno se lahko tudi na strop ali tram ali pa se lahko z dotičnim strojem tudi direktno zvežejo Elektromotorji imajo tudi to posebno ugodnost î da se plača, kar je ob poraba električnega toka za čas delovanja elektromotorja. Pa ne samo v onih slučajih, kjer se ima ročno tudi delovanje nadomestiti z elektromotorjem ampak tedaj se le-ta priporoča, ako je med motorji sploh izbi rati » kakšen naj se napravil, ker so, kakor že gori je njih poraba jednostavna in lahka zadostuje, da se jih omenjeno, stroški za nabavo elektromotorja v primeri s jedenkrát na teden namaže, prav z lahka se spravijo v stroški drugih motorjev, kakor so: parni, plinov ali pe-tir in zopet ustavijo. Zaradi teh lastnostij priporoča se trolejni motor, veliko manjši, torej treba tudi manj za elektromotor prav posebno malim obrtnikom a lahko vsakdo delà brez nevarnosti. ne da ker njim mu bilo za to treba posebnih vednosti in skušenosti. amortizacijo in obrestovanj investovanega kapitala. Dalje je, kakor že poprej omenjeno, z elektromotorjem prav malo opravila, ne potřebuje se zanj vode za Kakor poprej omenjeno, potřebuje se pa elektro- ohlajenje, stroški za mažo in snaženje pa so neznatni motor plinov četrti del onega prostora, ki ga bi parni ali motor za jednako moč potřeboval in ker kon To i kar se na ta način prihrani, se vse premalo upošteva. Dasiravno električni tok, ki elektromotor goni, nekoliko dražji, kakor je gonilna moč pri drugih strukcija priprosta, je umevno, da je elektromotor ceneji, kakor kak drug motor. Zaradi tega je mogoče, da si ga motorjih (par, plin, petrolej), vender elektromotor prav la hko tudi manj premožni omisli in si tako konkurenčno zaradi majhnih postranskih stroškov s temi lahko te- moč povekša, kar se lahko s številkami dokaže. kmuje, z drugimi přednostmi da jih visoko nadkriljuje. obrti > Povsod in tudi v Ljubljani nahajajo se male ročne vzemimo, da mora stroj delavec goniti. Tak de- lavec stane na dan 1 gld. ali vsako uro (pri deseturnem delu) 10 kr., moči pa proizvaja k večjemu za 1/6 konjske sile, torej uro 10 kr. velja delo jedne pritine konjske sile vsako «E Kmetijstvo. r» =» » {g;.................................-....i mwwwwwwwwwwww w wwwwwwwwwwwwwwwwwwww w www m Travnik. Vzemimo pa, da se delà z elektromotorjem. Stroški vseh za napravo elektromotorja z 150 gld. V slovenskih pokrajinah se še najbolje iz 5 konjske sile znašajo piača živinoreja. Živine pa seveda ne moremo rediti ? ako nimamo potrebne krme. Dado nam gotovo Stroški za električni tok za eno uro cele konjske niki, a trav- je nam dali še mnogo več, ako bi jih umno sile, ako se motor na leto poprečno 3000 ur rabi obdelovali. f * 424 Travnike razvrščujemo v naravne, to je take, kateri so sami po naravi nastali, ter jih je tudi gospodar kot take pustil, in pa v umetne, kateri so iz kacega druzega zemljišča po umetni poti v take prenarejeno bili. Na primer. Ako imamo suho njivo, katera nam daje le malo dobička, blizo nje pa dosti vode, s katero bi to zemljo lahko namakali, njive pa namakati ne moremo, torej površje njive vravnamo, s travnim [semenom nase-sejeno ter svet tako pripravimo, da ga z bližnjo vodo lahko namakamo. Na ta način prenaredili smo suho njivo v rodoviten travnik, ki nam dajo gotovo več dobička, nego ga je dajala suha in pusta njiva. Travnike razvrščujemo tudi v stanovitne, to je take, ki vedno travniki ostanejo, in v menjajoče se, to je take, ki nekoliko let rabijo kot travniki, nekoliko let pa kot njive. Kazločujemo pa naravne travnike tudi po množini mokrotě, katere imajo v sebi, in sicer imamo. a) Suhe travnike, h katerim spadajo navadno hribski travniki in taki dolinski travniki, katerih spodnja plast ne drži vode v sebi ; b) Vlažne travnike, to je take, katerih zemlja vodo zadržuje ali pa je njih lega in je podnebje tako, da dobivajo vedno potrebne vlage ali pa se zdaj in zdaj na-pušča voda nanje. Dobri travniki morajo biti vedno vlažni. Na njih raste najboljša krma. c) Mokre ali močvirne travnike, to je take, ki so vedno mokri ter jih včasih tudi tu in tam voda pokriva, taki travniki zaraščeni so navadno z mahom bičjem, ločjem, s cediljo, preslico in z drugimi, tem podobnimi kislimi travani. Ako pustiš travnike, kakor so od nekdaj bili, bri-gaš se žanje samo toliko, da jih vsako leto pokosiš in popaseš ter si misliš, saj trava na travnikih mora 8ama ob sebi rasti, čemn bi travnike obdeloval, oskrboval, jim gnojil, saj imam že s poljem preveč opravila .... ako tako misliš in delaš, potem si gotovo na slabém potu, kajti potem od travnikov nikdar ne dobiš tega, kar bi po umnem delovanju lahko od njih zahteval. Napačno je pa vselej, uporabljati v travnike tako zemljo, katera niti glede prsti, niti glede krajnih razmer in glede obnebja ne ustreza. Slabo zarasle travnike, katerim primankuje potrebne vlažnosti, spremenimo raje v njive ter na njih pridelujmo krmo. Čemu je treba tožiti, da pri nas ni mogoča boljša živinoreja, nego jo imamo sedaj, češ, naše senožeti so slabe. Taka tožba je navadno neopravičena, Čemu vporabljamo tako zemljo, ki jej primankuje vlažnosti, v travnike in ne v njive? Za travnik je dobra vsaka zemlja, katera ima le potrebno vlažnost, ki je v travniku neobhodno potrebna, mokrota pa, ki ostaje v zemlji, je vedno škodljiva. Zemlja za dober travnik naj ima rahlo, ne plitvo in primerno zvezano zgornjo in vodo ne prepuščajočo spodnjo p'ast. Dobra senožetna prst pa mora imeti v sebi tudi mnogo rudniških redilnih tvarin, posebno ko lija, apna in fosiorove kisline, kajti trava rabi v svojo rast neko množino teh snovij. Ako sežgemo n. pr. sto kilogramov sena, ostane nam poprečno 9 do 10 klg. pepela. V teh desetih kilogramih nahaja se poprečno poldrugi kilogram kalija, 1 3/io kilograma apna, pol kilograma fosforové kisline, 4 do 5 klg. kremenčeve kisline in 7/io klg. magnezije. Iz tega razvidimo, kako potrebni so kalij, apno in fosforová kislina travi v rast. Navadno je tega rudnin-skega živeža premalo v prsti, samo kremenčeve kisline nikjer ne primankuje. Da je to istina, kažejo nam narbolje iskušnje, kajti potrošiti je treba travnike s pepelom, v katerem je namreč mnogo kalija, ali z apnom, ali š koščeno moko, ki ima v sebi mnogo fosforové kisline. Prepričali so bo* demo, da bo travo veliko lepše rasla in to zaradi tega ker ž njimi prsti dodamo glavni živež, to je, kalija, apno in fosforovo kislino. Od travnikov zahtevamo, da nam donašajo, kolikor je mogoče, največ zdravega in dobrega sena. Seno je se-stavljeno iz različnih trav in zelišč. jH Dokler so zelene, imenujemo vse skupaj trava, posušeno travo imenujemo seno. Umen gospodar mora tedaj skrbeti, da so travniki zarašeni z najtečnejšimi ze- lišči. Zgornja odeja travnika ali drn je sestavljen z je-dnoletnih, dvoletnih ali večletnih rastlin, ki se množijo po semenu ali po koreninah. V njej nahajamo nizke in visoke rastline, sevne ali rodovitne, ki so različne dobrote in vrednosti, zdrave in škodljive. Kaj važno je tudi, da ima travnik zgornjo in spodnjo travo, ker le tedaj bomo mnogo nakosili, kadar je izraslo dovolj visoke trave, ob jednem pa tudi nizke. Umno je, da skrbimo zato, da travniku ne primankuje nizkih in visokih trav in zelišč. Najboljše trave so sledeče: Lisičji rep, italijanska ljulika, travniška ljulika, travniška bilnica in latovka. Velike vrednosti je za senožeti, če pomešamo med travno seme tudi nekoliko deteljnega. Za suhe travnike je najbolj sposobna in priporočila vlada: Zlata deteljica, bela deteljica in hmeljska lucerna. Za srednje vlažne travnike je najbolj priporočljiva navadna detelja, bastardna detelja. Navadno se pomeša trava z deteljo tako, da je 2/$ trave in detelje. Na oralo poseje se kakih 33 do 38 klg. semena. Sploh živo priporočamo, da se gosto seje in držimo se pravila, katero nas uči, da se ima se-jati žito redko, detelja in trava pa gosto. Seme se spomladi plitvo poseje in posebno dobro je, če travnik pred zimo prej prekopljemo ali preorjemo in spomladi vsejemo oves, v katerega, seveda posebej, vsejeino travo in deteljo. S takim ravnanjem dobimo precej ovsa, nežnim mladim rastlinicam preskrbimo v prvi mladosti senco in ob jednem smo zemljo dobro zrahljali, kar more biti vspešnemu razvitku trav le ugodno. Opominjamo na to, da mora biti seme zdravo in > 425 zanesljivo ker se mnogo slepari pri kupčiji s travními poskusi, odbežale so vse lepe nade o morebitni sreči in semeni. Na travnikih rasto mnogotere rastline, katere mo- remo šteti v vrsto plevelov n. pr. preslica, mlečnik česen j, divji uživanju. Čutil j da je železo danes vroče. Polagoma je mah itd. podleuek, pikasti mišjek, veternica, zlatica, bičjek, časa ni hotela ona pričel motriti odvetnico izivajočimi pogledi. Ko pa dolgo Skrben gospodar mora skušati, da vse take pričeti govoriti, vprašal jo kar naravno st. rastline zatre. Travnik zahteva, da se vedno oskrbuje in četudi imamo s travnikom manj delà j vendar tudi tega ne smemo nikdar zanemarjati. Travnik bogato povrača vsako delo, ki se stori zanj. Osušujmo premokre travnika. Če ralo „Česa radi milostljiva a Odvetnica se je spustila v dolg, moreč jok. To ga je za hip zmotilo. „Za Boga, kaj vam je milostljiva? Vam se je mo- prigoditi nekaj strašnega ! Zaupajte mi vendar ! ravno ne sme Morda vam morem jaz odpomoči? u nikdar primankovati travniku potrebne vlažnosti, vender Med počasi izgovorjenimi besedami je ulovil njeno je zastajajočo mokrota na travniku zelo škodljiva, ker v malo rokico taki premokri zemlji gnijejo kore nine ali pa se slabo razvij ej o. Slabe kisle trave se širijo, dobre pa ginejo. Temu pomagamo » ako odpravimo preobilno vodo, kjer voda zaostaja, vrežimo na pravem mestu jarke (Konec sledi.) in pridržal v svoji, česar se pa ona danes prvič ni branila. To ga je opogumilo. Odgovora še ni dobil. Ponaredil je teatralično raz burjenje : „Za Božjo voljo, ne mučite me vendar, milostljiva. ne puščajte me delj v tej strašni negotovosti, to mi je &&&&&&&&& itmitbiiiitLitliti rfcítt AífeífcftÊÉA Poučni in zabavni del. •m m www www wwwwww www www « nezno8no! Ali čujete? Prosim vas, prav lepo vas prosim jaz sem pripravljen storiti za vas vse . . vse Ko pa mu je dopovedala vse se je malomarno, topo, potem pa j prav vse ? nasmejal začel razkladati Početek romana. (Crtica. Napisal Láščan.) čen „Njega ni doma, peljal se je s kol-e-som !" Beseda s „kolesom" je napravila na odvetnico mu- w. z velikim naporom jo je spravila preko utis in zasušenih, drgetajočih usten. » Tako tako torej oprostíte milostljiva » da sem vas motil!a je jecljal koncipijent v skrajnji zadregi premišljajoč, kaj mu je napraviti. Odvetnica se je ozrla na tla in opazila osodni listek kateri ji je bil pri prvém napadu strasti odpadel. Sklo i nila se je in ga pobrala. tem je pa Žužek izprevidel, da mora oditi. Přiklonil se je in obrnil. Odvetnica je položila de3no na čelo, kakor bi se hotela na kratko odločiti, potem pa se je ozrla za do-ktorjem in ga poklicala nazaj. Le temu je bilo ustreženo. Usedel se je na ponuđeni stol Polagoma ga je minevala prva presenečenost i prva svoje mnenje, svoje nazore in načela. „To je neumnost, milostljiva, vznemirjati se radi takih rečij, malenkosti recimo, ali pa, da bi se kdo na-meraval usmrtiti radi takih budalosti ha, ha, res ha ha. Ne razumem, kako vas more kaj takega razburiti, mene na pr. bi to ne spravilo iz ravnotežja, sploh je pa moj princip: živi in vživaj, kjer in kolikor moreš ! Svetujem vam milostljiva, osvetite, maščujte se: klin s klinom i mera za mero ! Tako, tako ha, ha ! Edino to vas ozdravi, izpopolni, odškoduje ... Na ta način si lahko oslajšate življenje . . . kaj pa imate od te ljubosumnosti, od tega večnega trpljenja . . . Odvetniški koncipijent dr. Žužek je bil v svojem elementu. Porabil je vse, da bi bil kos svoji nalogi Za ubogo odvetnico pa so bile njegove besede î kakor sneg za razgretega, ki prvi hip dobro dene, hladi, a pozneje nastopijo nasledki prehlajenja. Poslušala ga je % napeto in neka divja, nenasitna tolažba so ji bile njegove besede. „Sploh otrpnjenost. Izprevidel je, da se je moralo zgoditi danes milostljiva i da pa škoda, nenadomestna škoda za vas , ki ste tako veneli in živo umirali vi Nikdar nekaj strašnega, nekaj posebnega v tem, tudi drugače vredni, da bi drugače živeli, povsem drugače . . . vedno nesrečnem zakonu. Pričakoval je, da bode vse to nimate vesele ure, nikakt, zabave, sploh nič življenja, . kar on sedaj izvedel, gospa odvetnica mu je že večkrat kaj kakor v grobu ste poleg moža, ki ima vsega dovolj zaupala, saj sta si bila dobra prijatelja. Vćasih se je že nam prijetnega nudi življenje......In kaj je temu . . reči se mora, da največ vaša ozkosrčnost . . celo trudil doktor, da bi se bil odvetnici še bolj prikupil krivo ? Da in omilil, da če bi bilo mogoče » da 1 se bil pridobil tista neumna strašnega vzgoja Ha > ha, ha ? tako njeno ljubezen. S početka je menil, da bode to kaj lahka naloga konkurirati s tako pustim, hladnim in čemernim ha ha! u Dr. Žužek se bil docela razvnel. Kakor je pa i da možem, toda na svojo žalost je moral doznati gospa odvetnica pobožna, skrbno vzgojena, zvesta soproga svojemu možu. In tako so se mu izjalovili vsi tišti lepi malo, lepo rokico gospe odvetnice k njegovim goreče tako govoril in razlival svoj strup na podlegli plen, tudi rokam dovolil, da so prinašale zaporedno polnim ustnam katero je on pobljubljal burno, strastno na drobné, baržunaste prstke in bele prozorne nohtke. Le polu topla noajnikova sapa prinašala je v sobo mehki, omamljivi vonj španskega bezga lahno se igraje s stranskimi, finirai gardinami . . . Amerikanske zanimivosti. (Piše Aleksanđer Toman.) Chicago, meseca septembra 1898. f . (Konec.) V Ameriki imamo dalje „Milittia", to je vojaštvo, sestavljene iz državljanov. Kdor ima časa in denarja dovolj, lahko pristopi k miličnim vojakom, v katerih se oficirji volijo med udi polka. Poglavitna naloga te militacije je, da pri slavnostnih priložnostih ponosno paradira v finih unifcrnoah, ter na ta način povikšuje komedijo na temu svetu. Na te vojake se pač nikdo ni zanesti mogel, toliko so bili pa vendar v prid, da so njih vojašnice služile kot zbirališča prostovoljcev, katere je predsednik poklical v začetku vojske. Kot nadpoveljnik cele vojske je predsednik sklical 250 tisoč mož. Přivřeli so mlsdi prostovoljci kot toča in v malo dneh je bilo število napolnjeno. Tudi milijon bi se jih bilo oglasilo, ako bi bilo treba. Amerikáni so jako bojevitega duha in ni boljšega materijala na svetu za vojake kakor so oni. Oni so rojeni „fighters" (izgov. fajters) po domače: pretepovalci. Ako se Amerikánu zdi potrebno, (velikokrat pa tudi nepotrebno) kar pesti po boksarsko nastavi in vdriha, da je le kaj, nemeneč se koliko mu jih je nasproti. Pri tej priložnosti razvija živahnost in spretnost života, da se je kar čuditi. Po bliskovo se umakne udarcem in ko bi trenil, udrihne pest med očesi ali na čeljust nasprotnika. Vidi se večkrat na ulici ko mladi frkolini zavišejo ro-kava, ter se postavijo drug proti druzemu s pretečimi pesti. Enaki mladim petelinčkom skačeta borilca drug v druzega. Kmalo se pokaže kri na razjarjenih obrazih, pa prej temu ni konca, dokler jeden popolno ne upeha. Prema gani dečko pa nikdar ne opusti pri odhodu zaklicati zmagovalcu: „Weil, next tima dl give it to you!" (Čakaj prihodnjič ti bom pa jaz dal.) Množica, katera se hitro nabere okolo mladih borilcev, nikdar ne ustavi tacega pretepa. Mirno, z narvečjem zanimanjem stoje gledalci okoli — le če kdo borilcev skuša nasprotnika udariti na način, kateri je proti boksarskim pravilom, le potem ga posvare gledalci, da to ni „fair" (pošteno). ; Ako se slučajno nahaja blizo kaki policaj, se on obrne proti drugi strani, po strani pa skli radovetno kdo bo zmagal. „The manly art of selfdefense" (moško umetnost branitve samega sebe) kakor tukaj „boxing" imenujejo, je y velikem imenu v Ameriki. Narbolj spretni strokov-njaki te „umetnosti" (!) zaslužijo na sto tisoče dolarjev, narod jih čisla kot junake in vije jim vence. Moška mladina se uri v raznih telovadnih igrah, ka tere so včasih prav brutalnega značaja (n. pr. football.) Še ženske so začele take igre med seboj vpeljavati. Kje bo sploh „the new woman" (nova ženska) končala po-snemovati moški spol — to le Bog zna! Da ta splošni sportni duh naroda ne vpljiva posebno pospeševalno na razvitek nežnejih čutil, to je ža-libog le preresnično. Da pa tako vzgojeno ljudstvo ume krepko braniti svojo domovino in svoje pravice, da vsak pojedinec tacega ljudstva v kritičnih nevarnostnih zna smrti brezplašno nasproti postaviti se — to je pa tudi resnica in ne da se tajiti, da je telesni „sport" jako važ-nega pomena v narodnem oziru. Amerikanskega naroda osodo ne bodo nikdar dolo-čevali evropejški „koncerti" ondotnih vlad. Tak narod gre svojo pot in poruši vsako moč, katera [bi ga v tem ovirala. Morebiti b odemo imeli priliko to opazovati pri priložnosti komisije, katera se bo v Parizu sešla, da sklene konečne mirovne pogoje med Zjed. državami in Španijo. Telovadne spretnosti so amerik. prostovcljcem jako dobro služile v vojski s Španijo. V 6 tednih so bili toliko izurjeni, da so pogumno, prav po amerikansko energično, poprijeli sovražnika, kjer so nanj naleteli. Španjska obče priznana hrabrost ni bila kos brezobzirno silovitim napadom Amerikanov. Razume se, da se tako samostojno izrejeni ljudje, kakor so Amerikáni, ne dajo v 6. ali ô. tednih privaditi na vojaško disciplino, katera v bitkah šteje nič manj ko pogumnost. Pa tudi v tem oziru so se dobro obnesli — pravi se pa, da so pri El Caney blizo Santiago, kjer se je osoda tega utrjenaga mesta in luke določila, amerik. vojaki kar na svojo roko, brez vi-šjega povelja, prijel, in pobili Španjce. Španjski vojaki so dokazali, da so hrabri, neustra-šeni, da brez pomisleka ubogajo svoje častnike, veleče jim iti v gotovo smrt — pa vidilo se je, da bojeviti ogenj v neprestanem ognju kmalu ugasne. Amerikáni so pa pokazali, da v takih prilikah ne jenjajo, da z zagriznjeno vstrajnostjo — prav ko „bulldog" — silijo naprej, dokler ne dosežejo svojega cilja. Bitke pri Siboney so se tudi udeležili tako zvani „Rongh Ridero" (irg. rof rajdero.) V slovenščini bi to pomenilo naravno jahajoče jezdece — izvrstne konjike kateri jašejo kakor jim je prirojeno. Ogerski Čikoži, ruski kozaki bi se mogli šteti med te vrste konjike. „Rongh Ridero" so bilo pač čudno namešani polk jezdecev. Na pol divji sinovi neizmernih „prairie* (izg. preri), visoki, tanki, zarujavelih lie, dolgih kodrastih las in bistrih očes, kateri ljubijo najbolj divjati po zahodnih planjavah kot pastirjine številnih govednih in konjskih čred, katerih narhujši sovražnik je Indijanec, ker puška teh pastirjev zadene vedno tje, kamor je namerjena — to so bili prostovoljci, kateri so deloma sestavljali ta poljk. Druga polovica tega polka pa so bili mestni giz-dalini miljonarjev sinovi, kateri so tudi hoteli pokazati, 421 Yankee-ta bogastvo ne omehkuči tako, da bi se bal udati se morali. Bag zna, ali se bodo španiski „Hidalgoti da težav in nevarnosti vojske. a (plemitaži) kaj naučili po tej britki skušnji. Škoda za Amerikanski bogatini so pokazali sploh v tej vojski, španjski narod, da more te trote rediti, kateri ga za da so čvrsti domoljubi. Jeden Astorjev je bil člen gori plačilo tako po pasje vladajo. omenjenih konjikov i drugi (brat njegov) je pa vladi po Zjed. državah pa bodemo dobili zdaj tudi veliko daril jedno celo baterijo. Kupil je kanone, konje, izbral večjo stalno armado in povekšano mornarico. Vsled tega narbolj pripravne prostovoljce in izplačeval je vso plačo se bodo davki povekšali in militarizem bo vzdigoval iz svojega žepa. Obljubil je skrbeti za ranjene in za so- svojo glavo kar v teku časa zamoglo škodovati rodnike, odvisne na ene, kateri se padli v bitkah. Vsa pravicam in slobodi ljudstva. kega Astorja premoženje se ceni na 70 milijonov dolarjev. Več miljonarjev je postavilo svoje Yacht-e (izg. jat) vladi na razpolaganje. Vlada je te čarobno-elegantne ladije ra-dovoljno uvrstila v svojo mornarico, ker so bila radi jih državah. Splošna volilna pravica in pa slobodna beseda govorjenji in pisanji, pa nebodete nikdar pripustili » v da se to zlo tako globoko ukorenini, kakor v evropskih hitrosti izvrstno sposobne, križati po morji in zalezovati španjske ladije. Vojno mornarstvo Zjed. držav je pokazalo v tej vojski, da se sme postaviti na čelo vseh svetovnih mor-naric. Angleško pač šteje veliko večje število ladij, pa kar se tiče novodobnih, naprednih strojnih naprav, zaostane daleč za Ameriko. Amerik, vojne ladije so velikanski uničevalni stroji i «."■■..................................................................».......................«.......s Novice. Osebne vesti. Razni listi poročajo, da odstopi v krátkém štajerski namestnik marki Bacquehera. Kot nje-govega naslednika so imenovali kranjskega dež, predsedniká barona H e i n a kar pa ni prav verjetno ter dostavljali, sestavljeni z narvečjo bistroumnostjo, upotrebljajočo vsako ka so kandidatje na mesto kranjskega dež. predsednika grof vrsto mehaničnih pripomočil. Prve vrste oklopnice stoje Pace podpredsednik računskega dvora na Dunaju, dvorni vlado do milijonov dolarjev. Na takih ladijah je svetnik pri úpravném sodišču Truxa, podpredsednik zadr treba ljudij, kateri se spoznajo v mehaničnih rečeh Znano je celemu svetu, da so Amerikanci izvrstni me haniki. skega namestništva Pavič baron Conrad. m tržaski nameátniški svetnik Temu se ni čuditi, ker tukaj je vse stroj dne Dopolnilna deželnozborska volitev. 26. t. m. sredo > stroj i stroj misli Vse se opravlja s pomočjo strojev in člověk včasih voljen je bil kandidat narodne stranke ravnatelj obrtnih mestna skupina Kranj-Škofjaloka izvolila deželnega poslanca namesto umrlega notarja Globocnika. Iz- stro- , da se je iznajditelju posrečilo človeške možgane ponarediti, tako čudovite delà opravljajo nekateri stroji. Amerik, brodovje je pokončalo 30 španjskih ladij kovnih sol Ivan Šubic, kateri je dobil v Kranju 86 glasov, v Škofjiloki pa 41 glasov, dočim njegov protikaiididat kurat Anton Koblar dobil v Kranju 46 glasov. 43 glasov, v Škofjiloki pa na katerih Je poginilo kakih 700 mornarjev, čez 2000 Potrjen zakon. Cesar je potrdil v deželnem zboru jih je pa bilo ujetih. Amerikáni so na morji zgubili kranjskem sprejeti zakon, mrtve in imeli so 10 ranjenih, ladja se jim ni nobena potopila, nekatere so bile nezdatno poškodovane. To ne kaže toliko pogumnost in spretno vodstvo veliki tehnični napredek amerik. mornarice, kakor pa amerik. ladij nad španske. Da v tej vojski ni šio vse tako, kakor bi bilo že-leti, to si lahko mislimo. Posebno kar se tiče oskrbništva armadnih potřeb, se je godilo veliko nedostojnosti. Vojaki dostikrat niso imeli jesti in za ranjene in bolne ni bilo večkrat zdravstvenih pomočkov pripravljenih Ako pomislimo, da Zjed. države niso bile skoro nič pri-pravljene za vojsko, in ker se je vse tako hitro vršilo potem se temu ni čuditi. s katerim se v loškem cestnem okraju preloži loško-idrijska cesta proti Podgorji. Mestna hranilnica ljubljanska je izvolila svojim predsednikom veletržea gosp. Vaso Pet riči ča, podpredsed-nikom pa notarja gosp. Ivana Gro gola. Predsednik višjega dež sodišča graškega grof ni senatni Gleispach, kateri ima na vesti sklep, da slovensôina pri tem sodišču deležna ravnopravnosti, pride kot predsednik k najvišjemu sodišču na Dunaj, na njegovo mesto pa pride baje znani naš „prijatelj" dr. Gertscher. Blagoslovljenje gimnazijske kapele v Kranji vršilo 24. oktobra na jako slovesen naěin. Kapelo udeležil se blagoslovil knezoškof dr. Jegliô sam, slavnosti se tudi dež. predsednik baron Hein. Častno občanstvo sta občini Dolenjavas pri Ribnici in Sodražica podělili okr. glavarju kocevskemu dr. Thomannu. Nezdravo podnebje na otoko Kuba, katero goji hudo rumeno mrzlico, umorilo veliko več Amerikanov i kakor pa kroglje španjskih vojakov. Ko otrujeni bi španjski vojaki ne bili tako izstradani in Predsednik kmetijske družbe ces. svet. Murnik dolgega bojevanja, potem bi gotovo ne šio vse tako gladko, kakor je. Vlada v Madridu je po svoji zanikernosti, korupciji in nezmožnesti zakřivila, da so njeni vrli vojaki do smrti Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe bila 20. t. m. na slovesen način otvorjena. Ob 10. uri knezoškof daroval s v. mašo. Udeležniki so se zbrali potem v veliki dvorani Marijanišóa, kjer jih je ogovoril dr. Lampe. pojasnil zgodovino novega zavoda, ravnatelj Pire pa nje pomen šolo sprejetih 12 ucenk. «Gospodinjska šola v Ljubljani» je imela 20 t. m. občni zbor. Pri dopolnilnih volitvah v odbor so bili iz- Černe Elizabeta, Grošelj Marija, Jerina Marija, Premk izstradani » s praznimi puškami } ker ni bilo streljiva, Julija ter Kunc Matija. Letošnji revizorji računov Gang! 428 Engelbert, Šturm Josip in revizorjev namestnik župnik Vrhovnik Ivan bili so vnovič izvoljeni. — Ustanovni shod društva «Naša straža» se a bdde vršil v Ljubljani dne 15. novembra 1898 1 zvečer ob 8. uri v „Katoliškem domu". Ustanovni zbor voli glavni odbor in sicer po § 7. pravil 50 odbornikov : 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Koroškega, 10 s Primorskega in 10 izven teh dežel. — Poročil se je gosp. Gregor Trdi na v Ljubljani z gdč. Marijo Lavtižar iz Kranjske gore. — Zlato poroko sta dne 23 t. m. obhajala gosp. Valentin S a dni kar, bivši pasarski moj ster in hišni posestnik v Ljubljani ter njegova soproga gospa Ivana roj Wohlmuth. — Vodovod v Skofji loki se zgradi še letos in je náčrte napravil nadinžene Žužek. — Kmetijska šola na Grmu. V to šolo je deželni odbor za prihodnje leto sprejel 17 učencev in sicer v prvi letnik; drugi letnik jih bo obiskovalo tudi 17, tako da bo vseh skupaj 34. — Nova župnija. Ministerstvo za uk in bogočastje je določilo, da je od 1. februvarja 1899. leta ekspozitura Žabnica samostojna župnija Razen Žabnice bo nova župnija çbsegala vasi Sp. Bitnje, Šutna, Formahe in Dorfarje. — Nove sole. V Harijah se ustanovi jednorazrednica, jednorazrednice na Ježici, v Križah pri TržíČu in v Horjulu se razširijo v dvorazrednice, šola v Grorenjem Logatcu se razširi v četverorazrednico. — Premembe v učiteljstvu. Učitelj in vodja ljudske šole v Železnikih, velezaslužni slovenski rodoljub gosp, Josip LeviČnik, je imenovan nadučitelj em ravnotam, — Učitelj gosp. Mihael Poklukar v Višnji gori pride za učitelja-vodjo v Hotic. — Učiteljica gdč. Terezija Friedrich v Kočevju je imenovana za definitivno učiteljico v Domžalah. — Nadučitelj gosp. Jos. Koštanje vec je premeščen iz Prema v Litijo — Izprašani učiteljski kandidat gosp. V, Berce je imenovan definitivnim učiteljem v Prežganju. — Nadučitelj J. Župane v Starem trgu pride v Faro pri Kostelu. — Premeščeni so gg. M. Hiti iz Dobrnič v Stari trg in A. Smrdelj iz Planine pri Vipavi v Orehovico. — Primorski učitelji nameravajo poslati cesarju deputacijo v zadevi povišanja učiteljskih plač — Ravnopravnost na Primorskem. Tržaški finančni ravnatelj je izdal posebno okrožnico, s katero vabi vse urad-nike, naj se udeleže tečaja za učenje slovenskega jezika. — Kmetijsko-kemičnemu preskuševališču v Ljubljani poslale so oblasti, društva in zasebniki do 20. t. m. to je v prvih dveh mesecih njegovega. obstanka 55 lazličnih predmetov v znanstveno (kemično. oziroma mikroskopsko ali bakterijološko) preiskavo in sicer 23 poskušenj vina, 11 * po-skušenj Tomažove žlindrovke, 9 poskušenj vode iz studencev in vodnjakov, nadalje 4 poskušnje ilovine, 3 poskušnje vin-skega mošta (grozdja) in po 1 poskušnjo zemlje, meka, piva, sladkorja in tkanine. Poleg tega so se obračali na zavod o različnih kmetijskih in tehniških zadevah. Iz tega se razvidi, kako je bil potreben ta znanstveni zavod za za našo deželo. — Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju ima v soboto 12. novembra t. 1. svoj X. občni zbor v hotelu „zuř goldenen Ente", na Dunaju. I. Riemer-gasse 4, I. nadstropje. Začetek ob sedmih zvečer K temu se uljudno vabijo vsi na Dunaju bivajoči društveni člani. — «Der Suđen». Organ fur die politischen, culturellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen. 0 Zadnja številka (8.) tega časopisa nas je prijetno iznenadila. V njej se naznanuje, da bode ta časopis od 1. novembra t. 1. izhajal po trikrat na mesec in sicer 1., 10. in 20. Kon-sorcij tega lista je storil ta korak, ker se je ogromno gia-diva nakopičilo ter je bilo vsekako potrebno, da ta list iziđe večkrat. Želji mnogo prijateljev lista, ki si jih je pridobil v kratkem času svojega obstanka, se je deloma vstreglo. Da bode mogel ta list — kakor znano, glasilo slovenskih in hrvatskih državnih poslancev — popolnoma zadostiti svoji na-logi, treba mu vsestranske podpore z obilnim naročevanjem. Stori vsak rodoljub svojo dolžnost, delujte za list povsod, na-birajte naročnike in inserate, pa bode lahko vstrezal svoji nalogi v središcu avstrijskem. — Uredništvo in upravništvo lista „Der Suđen", Dunaj, I. Plankengasse 4. Naročnina znaša za celo leto 3 gld. za pol leta 1 gld. 65 kr. — Zavod sv. Nikolaja v Trstu vabi na veliko dramatično predstavo katero priredi v torek dne 1. novembra t. 1. v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti" s sodelo-vanjem tamburaškega zbora iz Rojana, govorom in igro. Začetek ob Ya8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 kr., se-deži I. vrste 50 kr., II, vrste 40 kr., III. vrste 20 kr. Ker je koncert v korist zavoda sv. Nikolaja se predplačila hva-ležno sprejemajo, K obilni udeležbi vabi odbor. — Brez rok in brez nog. V Zibiki pri Šmarju na Štajerskem je neka žena povila sicer čvrsto in zdravo dete, katero pa nima ne rok ne nog. — Tatvine. Zadnji čas se je v ljubljanski okolici in tudi v Ljubljani sami přiměřilo več večjih jako predrznih ulomov in tatvin. Dasi je vsa policija na nogah, se vender še ni posrečilo, priti tatovom na sled. Kuga na Dunaju. — Lansko leto, ko je v Indiji razsajala kuga, šio je več avstrijskih zdravnikov tja, da pro-učujejo to strašno bolezen. A namesto, da bi bili delali svoje študije v Indiji in tamkaj delali svoje eksperimente, katerih namen je, najti zdravilo proti kugi, přinesli so kužni strup s seboj v Evropo, ga tu umetno pomnoževali in ž njim delali svoje poskuse na živalih. To se je na Dunaju strašno ma-ščevalo. Dunajski zdravnik dr. Millier je bil prinesel iz Indije kužnega strupa in dělal ž njim v občni bolnici svoje poskuse. Minole dni je bolnični sluga Barisch nakrat za kugo obolel in umri. To je obudilo nepopisen strah po vsem Dunaju in tudi v druzih krajih, kajti z Barischem je prišlo več druzih oseb v dotiko. In strah ni bil neopravičen, kajti Barisch je okužil prej imenovanega zdravnika dr. Miillerja, kateri je v nedeljo za kugo umri, in več druzih moških in žensk. Oblastva so takoj odredila vse potrebne varnostne priprave tako, da je opravičeno upanje, da se kuga ne razširi. — Javna dražba Zolovega pohištva ki se je vršila v torek popoludne v Rue de Bruxelles v Parizu je privabila okoli 500 radovednežev in licitantov. Y veži Zolove palače je bilo pripravljeno vse ono pohištvo, ki naj bi se prodalo za 30.000 frankov. Tu so bili prekrasni kipi, reliefi, pohištvo à la Louis XV., japonské umetnine, biljard, starogrški stebri, marmorni sarkofagi in priprosta miza iz orehovine. Licitacija se je začela z mizo. Izklicalec je začel : „Miza iz orehovine, rujavo pobarvana, 100 frankov" ! Nekdo je ponudil 120 frankov k prvému in drugemu. Založnik Zolovih romanov, Fasquelle pa je zaklical: „Jaz dam 32.000 frankov"! S tem je bila licitacija završena. Za ostali tisočak pa se bo dražba v soboto nadaljevala. — Morilec cesarice Elizabete. O preiskavi proti Lucheniju se poroča: Drž, pravnik in preiskovalni sodnik ima vse polno delà. Od vseh stranij sveta prihaja ogromno brzojavk, a mednarodno redarstvo ima ravvo tako veliko delà z dolgimi izkazi in opisi ; tudi dopisovanje z Dunajem je zelo obsežno. Po kazenskem opravilniku se morajo obtožencu před razpravo predložiti vsi oni spisi, ki se njega tičejo. Najdalje v 20 dneh mora biti preiskava končana. Morilcu ne dajo čitati ne pisem, ne časnikov. Proti Lncheniju se porabljajo zakoni najstrožje, V prvi polovici novembra pride pied poroto. V preiskavi so 429 udi naslednji njegovi sokrivci : Martinelli, ki je napravil ročaj za pilo, s katero je Lucheni umoril cesarico, Siva, imenovan Salvi, je přiznal, da vedel, kaj Pol milijona bankovcev. Minolo îirno so zaprli vrhovnega faktorja berolinc-ke državne tiskárně Hugo Griinen- Lucheni nameraval, thai, ker je dal bankovcev za 250 000 mark v javnost, dasi Viimili- ter Galducci, Eomboli in Grino, kateri so javno hvalili Luche- so bili nerabni. Sedaj pa se je dognalo izdanih za nijev zločin. Razven teh je bilo prijetih še več druzih anar- jona nerabnih mark. Griinenthal se je izjavil, da je to resnica, histov. Razprava se bo vršila v navadni porotni dvorani. a da ni sam krivec. Princesinja zaprta kot sleparica. Šanzonetka princesinja Trubetzkoi je bila radi različnih sleparij, katere je izvršila v Londonu, Amsterdamu in Rimu, izkana že dolgo časa s tiralnico. Y Benetkah so jo radi ponareditve javne listine zaprli. Ko je prestala kazen je prišla v Berolin in tu so jo v nekem hotelu zaprli. V policijski ječi pa se je princesinja s trakom svojega krila oběsila. Princesinja Trubetzkoi se je seznanil je živela že vec let ločena od svojega moža, z njo v nekem specijalitnem gledališču v Odesi. je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom m je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval- nih pišem edino reelno in neškodljivo sredstvo ohranijo bujno rast za las gospode in katera in darne ? V • zapreci da si izpa- danje las in odstrani tekoj vse lisaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci f Cena lončka 80 kr. po poštnem fïoppe povzetju. 5 26 8 Dunaj, I. Wipplingerstrasse 14 sprej ema izplačuje hranilne vloge vsak obresti polumesecno ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige. teko čem računu (Griro-konto) se računaj o dneva vzdige za zdaj po obresti od dneva vložitve do 1/ 0/ 2 0 Rentni davek placa društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po ali prispevkov. i 0 2 0 m po 5Q brez vsakih troškov Poštno-hranilnićne položnice in pojasnila brezplaéno v pisarni ali po pošti« Uradne ure od 12. dopoludne in od ure popoludne. Člani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko glavnih deležev po 100 gld. se želi. 430 Loteriiske srećke V Liticu diïe 22. oktobra t. 1, 13 V Trstu dne 22. oktobra t. V Pragi dne 28. oktobra t 69, 21, 35, 90, 53, 41, 64, 55 5, 35, 53, 21, 72 , v Tržne cene v Ljubljani dne 14 ; septembra 1898. Pšenica gl. 9.70 kr. rž gl. 7.60 kr., ječmen gl. 6.75 kr., oves gl. 6.75 kr. ajdagld. 10.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 6.45 kr. % ' f leča gld. 11-— kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 9'— kr Vse cene veljajo za* 100 kgr.) 4 Blasnikova tiskama v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jeđilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška delà v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo kn jig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Spoštovani gospod! Zahvaljam Vas. da sté ini poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen ini je skoro prene-liala. Posijite ini takoj se tri steklenice V ašega izvrstnega trpotčevega soka, a zraven se tudi 2 za-vitka ćaja proti kašlju. Z velespo-štovanjein Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN. V Divači, 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod- jovin, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, kiima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in naprej naj zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20, Cénjeni gospod lékárník! Pred kratkim ćasom sem naroeil od Vas jedno stéklenico krepilnih švedskih kapljie, naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. 8 spoštovanjem VID ZANIĆ. Mod rus. dne 26. maja 1898. Praye krepilne švedske kap ljice delujejo izvrstno proti vsem spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostaj am pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbc danju v želodčnim bolečinam, popravljajo ! kosteh, protinu, bolečinam v križu » prebavljenje i čistijo kri želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit. krepijo proti prehlajenju, pri prepihui. t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Paziti znamko. je ker treba samo na tište varnostno švedške stare nogah. ljudi > ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- kapljice so iz moje lekarne, ki imajo nostno znamko sliko Nikolaja na steklenici sliko Nikolaja Šubiča | Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, Zrinjskega, hrvatskega bana. ker samo tisto mazilo iz moje Cena jedne steklenice krepilnih j lekarne, ki nosi to varnostno znamko švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom 75 kr. doda za poštni list in zabojček Pošilja se vsak dan po poštnem 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej naj H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 za doda še 20 kr. poštni list in zabojček Naroćila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Glasnikovi nasledniki.