60. številka.
Trst, v sredo 14. marca 1900.
Tečaj XXV
..Ečinost" zhaia »*ii :rat na đan. razim ne»ielj iii
praznikov. ob uri zvečer.
Narufnitin zna4a :
/a «*fio leto........i4 kron
za pol leta.........12 -
■s <Vtft l^ta........ fi
i-L en nn-^ec....... . i kroni
NaroCMno je plačevati tiatirri. Na na-Mfbe brer Driloient* naročnin** utirava
Po tolmlanali v Tr>tu ]in«lajejo ]>o--amezne -tevilke ]»o ii -totinfe <.'» nvč :
;zv<-n Tr-ta na j.»o <S «u»tinfc	nvr.l
T«*lef«»ti H7«.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinotitl )« moč !
Oglasi
računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale <lr-niači oclaai it«l. se računajo po pogoilhi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokonisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iiprnvuištv«. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v
ulici Carintia 5tv. 12. L:pravuiŠtvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moliu piucnlo Štv. .*>, II. nadstr.
Izdajatelj in < dgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Slovenski odpor
na izjavo vlade.
Iiovor drž. f*»slanca dr. Kav. (iregoreca v
zl»omici jnjslancev dne 'J. marca 1 i M H >. iZvršetek.)
Ak<» prišlo do meritorne razprave, T'daj Slovenci gotovo ne zamudimo, da ne bi
—	■ pokazali dovzetne učence Nemcev na Ce-škem. Mi smo namreč tega menenja, da nikdo in- more slovenskim manjšinam na Stirskem in K »ro-kem jm» pravičnosti in pravici ml rezati to, o čemer menijo, da je v obrambo nem--kili manjšin na Moravskero in <'eškeni pravično in [Mrtrelmo. Tako je!) Mi si torej češke Nemce vzamemo za uzor in postavimo : o njih izgledu nastopne narodno-politiške za 11 te ve.
1. V območju. kjer* velja slovenski jezik na Koroškem, mora i »iti ta jezik z nemškim Vdnakopraven v šoli, uradu in javnem življenju in se mora tudi rabiti.
J. Na deželnem predsedništvu v < 'elovcu n na namestništvn v Gradcu je »»snovati -lovenske sekcije, in če ne bi hoteli tega, pa naj v Mari i>oru zasnuje namestništveni oddelek za spodnji del dežele.
.">. Na mesto kmetijskih družel) je zasnovati deželne kulturne svete z dvem.i oddel-cama. slovenskim in nemškim.
4. .Jezikovno mešani okraji na Koroškem H Štajerskem naj se pridodele višemu dežel-nemu sodišču, ki naj se zasnuje v Ljubljani.
Nadalje naj se slovensko ljudsko in srednje šolstvo uredi tako, da Slovenci na -»tajerskf-m in Koroškem |m» izgledu češko-nemškili manjšin do!»e resnično narodno avtonomijo. Y ta namen je deželni šolski svet razdelit: v dva mldelka s posebrrmi deželnimi t* okrajnimi šolskimi nadzorniki. Nadalje je . z': a t i zakonita določila glede šol za manjšine, potem je za-novati visoko šolo v Ljubljani, e spremeniti deželni red, deželni volilni red Pritrjevanje), da -e postavijo meje laliko-niišljenemu tabri<*iranju zakonov na škodo i»"lni ali drugi narodnosti. (Posl. Kesel: 1 >a ne l»i >e v deželi uvedlo splošno direktno in tajno volilno pravo!) Pridem takoj k temu, g. »-j m hI tovariš. T0. -0 narodu« »-politiške zahteve, catere mi Slovenci na Koroškem in S taja r--kem jh»stavimo povsem po uzoren in izgledu čeških Nemce\\ ako pride do teritor-nih razprav v tej "isoki zbornici.
P t) t) I. 1 S T K K.
Moja prijateljica,
l'i-e Kopriva.
Samostanska |m>rta se je zaprla.
Po velikih, dolnih hodnikih, gori in doli jwj stopnicah >0 me vodili. ^J-rfz sem se Cala teh mnogih, hladnih, tihih prost >rov in tujih, leranoblečenih nun. V veliki spalnici, z mnogimi |m>steljami, belo pobeljenimi, golimi stenami s<» me pustili samo. V Kotu je viselo razpelo in pred njim je brlela bleda, medla lučka.
—	Lahko greš spat, — mi je dejala nuna, ]n»kazala mi jjutorf posteljo in odšla.
Mene je zazeblo, kakor da sem v zimi, ko sem »»stala >ama v tihi, l»eli spalnici, ki je bila večja^-»ego največja soba pri oskrbni-kovih. Bilo mi je, kakor da s**m se zgubila, tako pusto, prazno in tuje.
Mehani-no sem slekla obleko in jM^easi zlezla v jiostelj. Glava me je boleia in bilo mi je težko in žalostno, da sem jokala.
Okna spalnice so bila visoka, stekla z apnom |>obeljena. Vsa soba je oihala strogost in mrzloto.
J okaje sem zas|»ala.
—	Hvaljen l>odi Jezus Kristus! listati!
—	ta klic me je prebudil drugo jutro iz mojih lepih, gorkih sanj.
Sedaj pa mi bodi dovoljeno, da se na kratko dotaknem še jednega vprašanja : Kaj potem, ako v tej visoki zbornici ne pride do jezikovnega zakona in ako ta zbornica ostane nesposobna za delo ? No, potem bo dopr ne-šen dokaz, da se je ponesrečil zadnji poskus in jmtem ne pomoreta tudi razpušeenje zbornice in nova volitev na podlagi dosedanjega vo-
ki je zarisan v srce človeka. Ravno zato pa. ker to načelo odgovarja vsemu onemu, kar jedino more biti v podlago urejenim odnoša-jein, torej uredbi, ki bi od^ovarjela dostojanstvu človeške družbe, je plemenito tudi prizadevanje, da se načelo varstva manjšin, načelo obrambe šibkejega ogradi in določi
vesti in zmage pravičnega spoznanja *? ! Ali ni ; žal, žal, da ni tako ! Saj vidimo, kako Nemci kriče po varstvu manjšin le tam, kjer ugaja njim, a kako nočejo ni čuti o njem tam, kjer bi jim to načelo šlo navskriŽ. Na Češkem zahtevajo, naj se nemške manjšine ščitijo: v deželnem zboru, v deželnem odboru, v dež. kulturnem svetu, v dež. šolskem svetu, sploh v vseh deželnih ustanovah ka-
tudi v posvetnih, pisanih zakonih, v zakonih lilnega reda, kajti potem pridejo v zbornico I države.
bržkone še bolj nespravljivi življi.	j	\ kje bi bilo tako uzakonjenje načel- j koršnjekoli vrste, v okrajnih zastopih iu doli
Ob takih okolnosti!, je še najprimerneje, nega varstva manjšin bolj potrebno in boljelo občine! Na Štajarskem pa nočejo ni čuti
ako se ustava vsaj deloma spremeni in sicer morda na ta način, kakor je že pred '2b leti
nujno, nego baš v nas, v Avstriji?! Tu ni-i o tem, da bi slovenska tretjina dežele uživala
mamo le delavca, katerega treba ščititi pred	ni najmanje pravo: ni v dež. zboru, in v
nasvetoval dr. Rechbauer. ki je bil jeden	brezvestnim izkoriščevanjem, tu nimamo le	<iež. odboru, ni v dež. kmetijski družbi!
najodličnejih voditeljev nemških liberalcev,	oseb, stanov in pridobivalnih razredov, ka-	Sploh nikjer ne: ni na polju politične uprave,
da bi se gosposka zbornica pomnožila	tere treba ščititi pred zlorabami in pred ne-	»i na polju avtonomne uprave, ni na polju šol-
po odposlancih i z deželni h zborov,	poštenim tekmovanjem; ampak imamo še ; stva, ni na polju sodstva ! !
Na mestu zbornice poslancev naj bi stopila	drugih manjšin oziroma večin, ki so še naj-	Kje je ostalo tu plemenito n a-
ljudska zbornica, izišla iz splošnih	bolj občutljive in razdražljive in med kate-	čelo varstva manjšinam?! Kje je
indirektnih volitev. (Dobro! Dobro!)	rimi vihra že leta in leta hud boj, ki	navdušenje Nemcev za to načelo? Tudi nav-
.laz menim, da bi bila to jedna najboljih poti,	zastruplja vse življenje, ki ogreneva čutstva	duševanje, tudi prizadevanje za pravično
že z ozirom na skušnje v sosednji Nemčiji,	in ki dela sovražnike celo iz ljudij, ki imajo	stvar se nam more kazati v luči grdega
Nova nemška država je bila sicer	sicer povsem jednake koristi, ki so po	egoizma, ako velja le za gotove, prikladne
res ustanovljena s krvjo in železo m,	tisočerih vezeh, da, po ekzistencnih pogojih	slučaje.
ali dovršena in ojačena je bila po ve-	navezani drug na druzega, na skupno življe-	Tako je pravicoljubje Nemcev. A temu likanski jednotni zakonodaji v državnem	nje!! Te večine oziroma manjšine	pravieoljubju je prav prav močno podobno zboru nemškem, a ta izhaja iz splošnih in	so - narodne! Malone po vsej Avstriji	tlujj ono Itaijanov. V Tirolu zahtevajo le-ti za direktnih volitev. Jaz menim, da bi pri nas taka	vidimo, kako so odlomki raznih narodnosti	sv0j0 manjšino vsega varstva, ki naj bi bilo zbornica takoj in brez mnozega obotavljenja	zapleteni jeden v druzega, a vidimo tudi	zajamgeno celo v avtonomiji italijanskega dela rešila jezikovno vprašanje na podlagi vzajemne	žalostno prikazen, kako narodnost, ki je v	(]e/.ele. Za tako jamstvo se bore z jekleno pravičnosti, in da bi |>otem z vso silo šla na delo,	večini, zlorablja svojo moč, da manjšini	doslednostjo in tirajo celo politiko abstinence, da najvažneja gospodarska in socijalno-poli-	odreka pravo in svobodo in jo duši moralno	y l)almaejjj zahtevajo za svojo manjšino, tiška vprašanja dovede do vspešne rešitve,	in materijalno.	znašajočo le par odstotkov, vse pravice, in še Na ta način je možno A.vstrijo preosnovati, Tako zlorabljenje moči proti šibkejemu	nekaj več: celo privilegijev nad ogromno vejo pomladiti in jo spraviti v položaj, da bo	-Je nelminanno, je nemoralno, je krivično, je	čino prebivalstva, kakor pričajo zlasti njih svojim plena |K»ž resni m sovražnikom samosvest-	noliberalno in je nedostojno človeka, ki bi	zahteve na polju sodstva! Kako pa posto-neje mogla zaklieati : Austria erit in orbe	raorai vendar videti v svojem bližnjem le	j,aj0 v Istri, v Trstu?! Človeku se divje ultiina. J11 s tem sklepam. (Pohvala in	človeka, bitje istega izvora in bi mu moral	vspenja duša v ogorčenju in jezi, ko vidi, ploskanje.)	priznavati isti pravice, ne mene se za to, da	kako svojo moč, dano jim po grehih in sle-
morda pripada k drugi skupini človeštva, go-	poti vladnega zistema, nečuveno izrabljajo
voreči različen jezik.	proti manjšini v deželnem zastopu. A ta
KlP IP n^PP.In v^r^tv^) Tolažljivo bi bilo torej dejstvo, da se v	misel je ravno, ki razgreva dušo, peče v srce in I\JC J G lldbOlU VdlOlVd	„oveji čas mnogo govori o načelu varstva	razburja čutstva, «la je po proganjanju manj-manicjriA ?	manjšin. A najčudneje na tem je, da govore	šine v deželnem zastopu proganjena in tla-J	o tem najglasneje ravno odlomki one narod-	čena velika večina prebivalstva, da imamo Načelo varstva manjšine, to je: načelo,	„osti, ki je bila dosedaj gospodovalna v Av-	torej nečuveni slučaj, da manjšina tlači veda je šibkejega, ki se ne more vspešno bra-	atriji in ki ima tudi veliko veliko na vesti,	čino, daje večina potrebna varstva, a da niti sam, podpirati in ščititi pred nasiljem	kar se dostaje neusmiljenega zatiranja in	ga ne more najti nikjer, razun v sebi. močnejega, ki bi hotel zlorabiti svojo močna	proganjanja drugoroduih manjšin. To so	Kje so tu načela škodo šibkejemu, to je gotovo plemenito na-	Nemci! Oni govore sedaj mnogo o var-	je ga?! Kdo misli čelo. To načelo je narekovano od pravično-	stvu manjšin in zahtevajo tudi tako varstvo,	vlada, ki bi morala biti čuvarica jednakega sti, od človekoljubja in tudi od zakona. ('e	Kdo ne bi se veselil na tem, ako bi mogel	prava?!
tudi ne od pisanega zakona, pa gotovi»od onega,	biti uverjen, daje to posledica probuditve	Kako pa da v Trstu večina brezobzirno
v a r s t v a šibke-na to načelo? Misli-li
morale nas mlajše ni s slavnim stricem. Moj oee ni bil nt* tak	hudobnost. \ jetfnomer je zaoa\ ijai.i te/.
n£ drugačen svetovalec, ni imel nt zlatega	kmete, in največji ukor, največja žalitev, naj-
je bilo neizrecho ovratnika^ ne kapitala ali bogatega posestva,	večja kazen je bila pri njej, kadar je kateri
itve, vse je bilo in moja mati ni bila i£ z_dalel£ri => milostiva.«	dejala, da bodi kakor kmet, ali da seji
[z vseh postelj so se vzdigale deklice	sadja ali slaščic, nikdo me ni obiskoval in	Bila je nad vse uljudna, vikala je vse,
prif+ew*"nioje dobe. Samo nekaj je bilo večjih,; nisem se mogla bahati n£ s kako bogato tetu^ tudi najmanjše, a meni je bila poosobljena
na pol odraščenih, ki so morale nas mlajše	ni s slavnim stricem. Moj oče ni bil 11B tak hudobnost. V jet/nomer je zabavljala čez nadzorovati.
Posebno v začetku mi je
dolgčas. Pouk, ukazi, molitve, vse je 0110	m moji
nemško. In ker nisem razumela, kaj so mi	"ftadi mene torej ni" trebahj imeti posebnih pozna, da je s kmetov.
velevali, sem bila v večnih kaznih. Molili smo	ozirov na »gospoda papa in gospo mama« in | Moji nerodni, hreščeči čižnu so mi vec-vsako uroy še j k »leg jutranje in večerne mo-	poleg vsega so moji starki plačevali le dve j krat prislužili take opazke. Ko sem počasno, litve in molitev pred obedom in po obedu,	tretjini navadne mesečnine.	v taktu prišla bliže in bila ravno na tem, da maše in rožnega venca. V obednici so se či- Ker nisem mogla naposled tudi svojim poskusim svoj poklon, se mi je hudobno na-tale med jedjo vselej povesti ;z življenja svet-	sošolkam pripovedovati nič zanimivega, nisem smehjala in me s priliznjeno, škodoželjno domkov, med oblačenjem in slačenjem pa je	ni med njimi imela posebne naklonjenosti J brovoljnostjo vprašala, jeli sem se v samo-najstarejša nadzornica v spalnici molila dolgo	Nosila sem nerodne, grdo škripajoče kmetske stanu jako težko navadila nositi čevlje, molitev in litanije. V'eč^_j»ego polovica nas	čižme, k: so bili na petah dobro nabiti z že-i — Ah, vidi se vam, kako težko hodite ni niti z Zateka mislila na to, kaj moli, da,	bljički in zakrpane, izprane obleke. Moje srajce obuti — je dejala, in sošolke so z glasnim me mlajše novinke z dežele nismo uinele o<l	so bile brez čipk in vsega sem imela samo i smehom kv&irate duhovito šaljivko stare,
vsega uiti l>esede. Kričale smo z drugimi pre- šest žepnih robcev. Ce se je moje perilo o.
j trgane in zmešane besede brez smisla in pomena. Tako smo v pravem smislu besede pre-klepetale cele ure na dan.
Z^-me to ni bil prijeten čas, če^tudi se nisem slalx> učila. Prve mesece se mi je sicer i pošteno slalM) godilo, a ko sera za silo umela jezik, je bilo takoj mnogo bolje. To se pravi, kar se tiče pouka, drugače mi je bilo vedno jednako.
razdeljevanju pomešalo med ono kake druge, slišala sem vselej grde žalitve. Neko starejšo »kandidatinjo«*) sem sovražila iz vse duše, ker mi je nekdaj moje spodnje krilo, ki se je pranju zamešalo v njene stvari, vrgla pred noge z besedami: »Pfui, wie grob!«, da so se vse druge v spalnici zaničljivo zasmejale.
Neka stara Francozinja, kjkteri smo'rekale »madam«, je prišla vsaki teden dvakrat v
V samostanu je bilo mnogo deklic injaz [ samostan nas učit poklonov in manire, sem bila jedna izmeti onih, ki so bile najsla-j *) Kandidatinje »o se pripravljale za učiteljske li^e oblečene. Nikdar nisem dobila od doma' izpite in so bile takoj po skušnjah preoblečene
dobre mada m.
Kol i krat sem se zunaj v hodniku jokala jeze.
[n ni bilo samo to! Doma mi je mati spletala lase, v samostanu ni nihče vprašal, se li znam ali ne. Me mlajše smo večina vse kuštrove hodile okrog. Z vodo smo si prilepile lase k glavi, potegnile z glavnikom nekoliko čez, pa je bilo. Kite so bile vse nerazpletene in zmešane. In dobile smo uši.
Moj Bog kako sem bila nesrečna.
(Pride še.)
'zkorišča svoj«, mm- in kako da manjšini govorih generalnih govornikov je zbornica še je slavni mestni magistrat a limine odbil	Hrlimo že vendar enkrat pametni in ne
noče privoliti ni mrvice pravice in najble-
sprejela soglasno predlog posl. Slame, ki
dejega žarka svobode, priča baš gonja, ki so I poživlja vlado, naj z vsemi sredstvi deluje jo uprizorili radi jednega | »oš t nega |>ečata! ! na to. da bo stavka končana kakor hitro Kakor se večina z jedne srrani le nesmrtno j mogoče. Resolucijo posl. Seli eide rja, smeši s takimi gonjami, tako j*; ta gonja na j naj vlada skrbi za to, da v rudn'kih ne bodo
drugi strani žalosten znak našega — brez-pravja, znak brezobzirnega zatiranja manjšine |>o večini- To nas duši. to nam jemlje sa|M>. a odrešenje inore priti le. ako se vseskozi uveljavi načelo varstva manjši-
naše reklamacije, z utemeljenjem, da so sestavljene v jeziku, ki ni jezik občine. Odbor
sramotimo sami sebe, ko si tako lahko pomagamo. Tu imamo v vsaki cerkvi sloven-
delal i moški delavci pod 19. letom, a delavke sploh ne. s<> izročili socijalno - političnemu j limine odbil reklamacije, ni sedaj niti dalje odseku.	j poslal utoka, ampak je vse reklamacije rešil
Poročilo odseka za preiskovanje dogod- meritorno in sicer v taki naglici, da so bile
rešene reklamacije že sinoči v rokah naših
političnega društva je seveda nemudoma ste-j skih gosp. duhovnikov, imamo učiteljstvo, ril svojo dolžnost in ukrenil potrebne korake, j razna narodna društva, odvetnike itd., ki vsi a predvčerajšnjem je uložil u tok na mestni radi in brez stroškov ustrezajo za tak mali svet. Isti mestni magistrat pa, ki je prej a napisič. Obračajte se torej do takih ljudi).
kov na Moravske m in v Graslieah je zbor-
nam!! Isto pravico, s katero zahtevajo j niča vzela na znanje: isto poročilo poživlja	odvetnikov. Lojalno moramo pripoznati tudi,
Nemci na Češkem varstva svojim manjšinam, i vlado, da odseku izroči sodnijske spise o ka-	da je mestni magistrat v reševanju reklama-
imamo tudi mi: da zahtevamo varstva za se, j ženskih razpravah. Odsek bo s sodelovanjem	eij postopal veliko pravičneje nego smo pri-
da bo vsaj ono malo nagrobnih napisov, kolikor jih je, sestavljeno v pravilni slovenščini !
Kadar izročate kamenoseku kako tako tlelo, mu morate zabičati, naj ne pokvari nadpisa, a v večo gotovost pripravite si prepis po katerem takoj spoznate ako je kaj
in da se izrabljanju moči od strani italijanske vlade preiskoval vse izgrede, njih vzroke in čakovali. Sedaj pa je na onih okoličanih, ki j pokvarjenega.
večine postavijo meje. Mi zahtevamo varstva j posledice.	so si izvojevali volilno pravo, da se tega ; ^zimo tmeJ>	»e	Sime"
—+_nA;	,l,»K»-i" .t,«,.; 5vnioM ™-jah celo naši ljudje zaradi naše neumnosti!
od vlade in od naših zastopnikov. In jeden
Ministerski predsednik dr. pl Korberje prava tudi poslužijo dobri stvari svojega na
prvih korakov do takega var tva bodi ta,	odgovoril ria interpelacijo posl. Prexelnaglede roda v prilog
da naša okolica »lobi svojega za-	sklepa francozke vlade, da avstrijske živine
-topnika v parlamentu, ki se bo	ne
oglašal v nje imenu!! Ta zahteva je	reki
tem opravičeneja, ker je tržaško ozemlje tudi	dobila odgovora, provincija, v kateri se ne križajo le narodni nteresi. ampak tudi kulturni in gospodarski.
ljudje
To je zdivjan ost ! Pišejo nam :
V <;.
Odbor pol. društva »Edinost« bo imcF oddelka tukajšnje bolnišnice leži težko bolna pripusti na razstavo v Parizu,"da je vlada svojo sejo v petek zvečer ob T1/. uri. Sedaj j	Katarina vdova Braun, pravoslavne
lamirala proti tej naredbi, da pa še ni so važni časi in dela je vse polno. Prosimo j ^ D"e 12;	bi ja zaželela duhovnika,
torej vse gg. odbornike, da se polnoštevilno udeležujejo sej.
Se nekaj o škedenjski posti! Pišejo
Prihodnja seja bo v četrtek. Italijanski poslanci na delu.
»In-
Okolica se svojimi nad 30 tisoč prebivalci formation« je prinesla iz krogov italijanskih nam: Med tem, ko se naši »dobri« sosedje
■ma svoje posebne interese kmetijske poslancev nastopno vest:
trgajo na vse mogoče načine, kako bi nam
katerega so ji poklicali še le potem, ko je morala plačati bolniškemu slugi, da ga je šel zvat. Čudno je, da treba plačevati za taka pota! Ali pa velja to le za pravoslavne ?! Potem bi bilo to lepo plačilo tuk. Srbom, ki
nravi, d oči m ima mesto trgovinske	parlamentarni skupini italijanskih z ravnokar popravljenega pečata odvzeli be-|~ mimogrede rečeno — o vsaki priložnosti
interese. Začnite torej enkrat tudi v Trstu poslancev se razvija živahno delovanje. Povsem	sedico »Skedenj«, moramo mi škedenjski
izvajati plemenito načelo varstva manjšinam, na tihem so zasnovali akcijo za sporazumlje-	domačini še vedno plačevati 4—5 nvč. od
n začnite s tem. da slovenski okolici nje v nerešenih jezikovnih vprašanjih v Ti-	vsakega pisma!
- spremembo volillnega reda ozir. rolu in v Primorju. Konferenca za uravnavo	Že zadnjič smo tožili ter se sklicevali na
po pomnožen j u mandatov z a g o - deželnozborske krize istrske se snide v Trstu	povišanje poštnih pristojbin ter na tovite z a s t o p s t v o t u d i v parlamentu na D u naj u !
udeleže že prihodnjega zasedanja. Dež. zbor	raznašalcem pisem. Nam ne more v glavo, istrski se snide baje že dne 30. t. m.«
v malo dneh in rešitev trentinskega vpraša- j sko odredbo, po kateri se (ali seje že?) po je dozorela že toliko, da se Italijani bržkone vsej državi odpravi plačevanje pristojbine
Politični pregled.
TKisT, 14. marca lbOO. K položaju. Dunajski poročevalec Po
zakaj da plačujemo še vedno ta neopravičeni
Relata refero: kakor smo kupili, tako davek, ko so mesta, ki tisočkrat iaglje pla-prodajamo. Pomembno pa je vsekako, da se kujejo — rešena te sitnosti ? zaporedoma oglašajo glasovi, ki spravni kon-
podpirajo vladajočo stranko. — Ali to naj bi še bilo ! Saj je obče znano, da gorje tistemu, ki v tukajšnji bolnišnici nima novcev! — Kajti le tisti, ki more »mazati« postre-minister-	lahko reče, da ga smatrajo človekom :
j postrežniee so namreč glavne osebe.
Ali, kar se je zgodilo dne 12. t. m. ob 10 V, zjutraj, je škandal, sramota. Ivaj taeega j bi moralo biti absolutno nemogoče na človekoljubni ustanovi kakor je bolnišnica. () tej uri namreč je stopil v sobo strežnik pravo-
iitike« za t rja, da bo parlament odložen že ferenoi istrski Izpisujejo več važnosti, nego ravnateljstvo ukrene kaj, da nas revne oko-
koncem tega tedna. Že v prihodnjem tednu M pn!M«"jemo mu snide ceško-nemska spravna konferenca v
ličano reši teh neopravičenih stroškov.
Kar se pa tiče pečata samega, smo hva-
Pomiloščenje Minister za pravosodje
jedno ali dve seji, da zavzame stališče glede -'e Prijavil če*kim poslancem, da je cesar ležni onim, ki so nam daii to mrvico v naivnega vprašanja na državnih trem obsojencem ]»ovodom izgredov radi je-1 rodnem pogledu, ter trdno upamo, da se
uravnave
oblastih na Češkem in Moravskem. Vspeh te zikov»ih »aredeb popolnoma odpustil kazen, više oblasti ne bodo ozirale na debate da porabi vlada v podlago za nadaljnje l>etim Pa znižaL ('(,ški ,isfci menijo, tla potepanje naših smrtnih nasprot-.*lredl>e za poravnanje jezikovnega prepira, "ki to za,"?etek nadaljnjim pomilošeenjem.	ni kov.	Sledi G podpisov,
naj z jedne strani določijo — seveda,ako pride do	Brzojavka obeh predsednikov
-j* j razumljen )a z levico— r^sti tu i ran je češkega južnoafriških republik angležki vladi notranjega jezika, z druge strani pa prepre- ^ čeraj je lord Salisburv dal v zbornici lordov interpelacijo gosp. posl. Hortisa. Ker pa je <-ijo češko obstrukcijo, grozečo, da onemogoči preči ta t i brzojavko predsednikov Krugerja in odgovor veliko obširneji, nego smo pričako-vsako razpravo o proračuna, in store zbornico Steijna iz 1 iloem ton teina od dne 5. t. m., ki vali, in nam je došel tudi nekoliko prepozno >|K>sobno za delo. Ra prave, ki se vrše sedaj, glasi :
Prosimo še enkrat, naj slavno poštno slavnega svečenika z r a z p el o m v roki
in za njim — svečenik. — Kakor da bi se bila ženščeta pomenila, navstal je glasen smeh po sobi. — Ali svečenik, katerega je seveda pograbila sveta jeza, jih je zavrnil tako glasno in odločno, da so naenkrat obmolknile. — Xa to so prišli vodja bolnišnice in zdravniki, katerim, kakor olikanim ljudem, gotovo ni bil ljub ta prizor. — Svečenik je v ostrih
Skedenj
i- smo dobili iz Skednja temeljit odgovor na
besedah slikal vedenje žensk in se izrazil v Servola. Podrtem naslovom b€geda,^ katerih gi njt; ne upamo ponavijati
tu. Hoteli so ga potolažiti, ali ker se mu je to pripetilo že v drugič, pritožiti se hoče na pristojnem mestu. — To je vendar že sramota, taka zdivjanost. Podpisani je bil že v za današnjo številko, ga priobčimo jutri. boIllj5nici> kjel. so blli raohamedaiii, katoliki.
merijo na to, da ptipravijo tla zato mirovno	«Kri in solze tisočev, ki trpe vsled vojne, Opozarjamo nanj zjasti gospode državne po- pravos|avni jn Jlu]je. ;,li Če je duhoven pri
eventuvalitet
V soglasju
moralna in gmotna propast, ki preti sedaj slance, da bodo mogli o priliki primerno po- ^ g Kristom v rcki, moram reči, dani bilo temi dispozicijami poroča ju*«« Afriki, nalagajo obema vojujočima stran- svetiti gosp. Hortisu in tovarišem in pokazati sligati glasu mCf, m0iitvij0 duhovnikovo. Spo-
Neue Freie Presee«, da veči del delavnega kam» dolžnost, da se vprašata resno in s po- vladi, kako in o čem interpelirajo naši gg. gtova[; so vero ,lrU5!Cga. _ Pridodati mo-
pn,grama ostane za poletno zasedanje. Tudi gledom na trojednega Boga, zakaj vojujeta in nasprotniki.	ram> ,1a je o zgoraj opisanem dogodku pra-
ta list napoveduje, da vlada sama predloži j^1' namen vojne tak, da opravičuje strašno jezikovni zakon, ako na konferenci n«* pride pustošenje, ki ga ona provzročuje.
Ta zna! »Piccolo« zatrja, daje tudi on voelavni duhoven pokazal baburam razpelo in natanjčno poizvedoval, kaj je in koliko je na jim reke,. s(;lejte Ga? kaj ni tak. kakor je
do sporazum ljenja. s o d a tega načrta	^ ozirom na to in ker so trdili nekateri tem, kar se govori o tistem namišljenem škan-	ajj njmamo vs| jednega 1 Joga ? ! - Sploh
pa 1» o lik ratu tudi usoda p a r 1 a- angležki državniki, da sm.» pričeli boj s trdno dalu na plesu »Lege«, sedaj pa da more za- sem' doveden, da-li vodstvo bolnišnice kaj men ta. kajti ob nadaljevanju jezikovnega namero, da uničimo v južni Afriki avtoriteto trditi absolutno, da se na plesu »Lege« v
prepira ta ne sposoliett za delo.
kraljice ter ustanovimo upravo, neodvisno od Gorici ni zgodilo nič takega!
ukrene, da se mogočne in objestne postrežniee malce ukrote.
Samomor je poskusila sinoči v ulifi
13	w	1
oreeu, /,ujee|,e neka mlada žena : izpila je količino
Iz državnega zbora. Po sprejetju	angležke vlade, smatramo za svojo dolžnost.	Ta pa zna, ta — furbo! Ves svet go-
zakona o kontingentu novincev v drugem in izjavimo svečano, <la smo pričeli vojno le	vori, da se je škandal dogodil v Poreču,
tretjem čitanju je zborniea | h ►slancev nadalje-	kakor obrambeno sredstvo, da zajamčimo ne-	»Piccolo« pa ve, da se ni nič zgodilo v —	fen^ne kisline. Spravili so jo v bolnišnico,
vala razpravo o jionsčilu h K*ij al m »-pol i ličnega	odvisnost republik, kije bila v nevarnosti ter	Gorici!! O Poreču govori, dragec, o Poreču,	k)er odstranili ne[»osredno nevarnost. I/.
-Mlseka glecle stavke premogarjev.	^	na.laljevali vojno, da čuvamo nepo-	rie pa o (i<trici !	pigem kj jih Mašlj pri ^ je sklei>aU na
Socijalist D a zy n s k i je navedel dej-	bltn"	re^ibhk do neovisnosti kakor Dvakrat žalostno. Pod tem naslovom	nje ime. ki pa še ni popolnoma dokazano,
stvo, <la s<» v Moravski < »strovi zaprli ne-	<lež<'1 «»verendi in avtonomnih ter da ndo-	nam pišej0: Žalosten je človek, ko obiskuje	Tudi vzrok samomora je neznan,
kega rudarja z obdolžitvijo, da je razžalil	Uimo zagotovilo, da ne IkkIo trpeli nobene | pokojnjke na |)okopaii^u, a dvakrat žalosten	Požar je nastal včeraj ob :i. uri in pol
uda cesarske rodovi ne, ker je govoril proti	tisti Podaniki kraljice, ki so se v vojni	je ko vf(ii tam vse polno 8loVanskih priim-j	|M>poludne v neki trgovini v ulici Barriera
d kate-	Povili na našo stran. Samo pod temi po-	k(n% |H)l)ačenih večinoma ! Nadpisi nad gre-	vecchia št. ter provzročil škode za kakih
lastnikom rudnikov na Sileskem, med
rimi -e nahaja tudi nadvojvoda Ferdinand.	S0'' smo se<,aJ in smo hili vedno pripravljeni hovi malone vsi laški! Obče poznane slo- j o(K> gld. Gasilci, ki so prihiteli kmalu na lice
i tovornik je dejal med drugim: Kakor po-	napraviti nur.	venske družim
bira nadvojvoda milijone in milijone iz znoja	lia Je nugležka vlada <m I ločena vzeti glOVeku trga srce. Daje tudi nekaj častnih
delavcev, kakor enaki, drugim lastnikom de-	ol,ema republikoma neodvisnost, ne pre«»stane izj(.m se umeje ol) sei,j
lajo tudi zanj tinK-i delavcev, katerim se noče	našemu narodu drugo, nego da nadaljuje;
venske družine imajo italijanske nadpise, kar mesta, so pogasili ogenj.
Nevarna igrača. \'čeraj je neki deček
ustrelil — iz šale — drugega 14-letncga V novejši dobi seje v tem pogledu j dečka iz ulice Sealinata v desno roko, kjer
mu je ostalo več svinčenih zrn. Skrivajte
privoščiti trenotka p«H-itka, tako mora tudi voJ»° iU> koDCM' I,e •»"gaje se za uničujočo „|)rnilo nekoliko na bolje, ali še vedno se
dopuniti, da se v tem ekonomičnem boju enako	angležke države ter zaupajc v Božjo v9e |)reveč šopiri tujščina na slovanskih gro- un»žje pred nezdrel<» mladino'
j m istopa žnjitn kak«,r z drugimi lastniki rud- P0™"*- Nismo ^ l,re.i odločili, da bi podali heh , Spominske plošče z slovensko besedo	NesrečlIO padla je včenj 02-letna
nikov. Stavke in ekonomičnega U»ja proti tako izjavo< ker s,no ^ bali» dokler so
bili
uspehi na naši strani in so stale naše bram-
nadvojvodi u»rcj ni smeti smatrali kakor razžaljen ja uda cesarske rodovi ne. Govornik na-glaša, da, če m<»ral<» 7(NKM> delavcev ponižanih zoper začeti <!el:iti. j^ inogm*, <la se rodnega ,M,nosa Angležev
namesto mirne organizacije |H»j;ivijo anarhi
padla je včenj 62-letna Anini grobeh umrlih rižjih slojev ljudstva	tonija Codognola, ko je v svojem stanovanju (ukljub terorizmu) sicer množe od dne do	v uliei (lel Bosco št. 1 obešala neko sliko, bene ćete daleč od naše zemlje v angležk.h. ^ kar je v čast revnejšim slojem naših,	Poškodovala se je tako nevarno, da so jo mo-naselbinah, <la bi naša izjava ne razžalila na- , ;|li jeza pogra|>lja človeka, ko vidi spake:	ra(i Spraviti v bolnišnico.
»SSmert«, »umeri« in vse polno sličnih orto-Sedaj pa, ko je vzpostavljen in utrjen grafičnih pogreško v. Na nekem spominskem
-tične težnje. S«Mjaln<-politični mlsek naj bi	u£le<l angležkega orožja, ker so čete kralji- kamenu sem čital: Tukaj počiva N. N. (pri
torej nemudoma izdelal zakonski načrt o	c'[ne u>le naš voj in ker smo morali opustiti jmek |K>kvarjen) 3 Meziza stara umrla —
-krajšanju delavnika.	brambene pozicije, katerih smo se bili pola- ^tembra itd.! Na drugem je čitati raznih
Za tem govorom je nastal velikanski	stili s	voine'	da je zgi- j manjših nai>ak, a v za(J„ji vrsti stoji: I>0-
hrup. zlasti ko je kršč. socijalist Steincr re-	nlU vsaka	ne morenu> <Is,1.ie <MUa" i stavil Mozz!!
kel. da m, delavci sami krivi svoje bede, ker	^ <lu naznanimo vladi in narodu angležkemtt
v očigled vsemu omikanemu svetu vzroke, iz katerih se vojujemo, in pogoje, pod katerimi
Kaj je krivo, da je skoro sleherni napis
Revščina, (t. Treves je našel v stanovanju v II. nadstropju v ulici della Mura št. neko TH-letuo ženo v naj veči betli in bolno. Ležala je popolnoma zapuščena na umazani slamnici, polni mrčesa. Bolnico so sproveli v bolnišnico, a ključ stanovanja so izročili redarstvu.
Vrhnja suknja z zastavnim lističem.
pijejo preveč žganja. Nemir je še rastel, ko se je krše. socijalist G r e g o r i g pritoževal, zakaj ni podpredsednik P rade ,»oklieal	!>riP™hijeni skleniti mir.*
Daszvnskega na red zaradi protidinastičnih izrazov, kakor je to storil predsednik Fuehs, ki je proti koncu omenjenega govora prišel v dvorano, (»regorigu so klicali: Denuncijant
Tržaške vesti.
Slovenske reklamacije — rešene!!
itd. — Govorila sta še [»osi. Barnreither in Ta je za naše občinstvo najnoveja in gotovo Primavesi : |K»tem so zaključili debato. Po tudi najzanimiveja vest. Pred nekoliko dnevi
z pokvarjen? Moje menenje je, da so v prvi	Anton M i lok iz ulice Farneto št. 13 je kupi! vrsti krivi kamenoseki, ki ali ne poznajo na- vrhnjo suknjo, v kateri je našel — zastaven šega jezika, ali da ga sicer poznajo, pa ga	listič. Mož je izročil istega policiji, kvarijo navlašč!	Iz-pred naših sodišč. Včeraj sta bila Opravičeno je tudi domnevanje, da naše	na tuk. deželnem sodišču obsojena: 2t5-letni ljudstvo premalo gleda na take »malenkosti«	Ivan Štule iz koperskega okraja zaradi h liter da daje vsakemu navadnemu šolarčku	dodelstva javnega nasilstva v H mesecev ječe : sestavljati to, kar bi morali opravljati le bolj	22-letni Angel Zanetti iz Trsta zaradi tatvine
zdreli ljudje.
' v 4 mesece ječe.
Hrtveei prijavljeni dne \2. t- ju. : Lončar Natelija, S m., nI. Media st. <». — Vidio Terezija, i>9 I., nI. L« m iole 1 -. — Košir Pri-inož.	I., uL Capuano 7. — Kigo Ivan,
-»4 1.. ul. Madonnina 22. — Koeeo Marija, 76 l., nI. < orti 2. — Živec Andrej, 1 d., ul. •Solitario 11. — ( hivilo Ivana, 1 L, ul. Pozzo Crosada 4. - Kiebetti Emilija, 7;"» l., ul. Forni 7 A. - ( armieehio Josipina, 84 l., ul. Rena 2. — Kofler Severina, H> m., ul. Actjnedotto 10. — Vianello Alojzij, 7."» 1., uliea Molin Gramle 4. — Kertel Marjeta, 1 L, nI. Koneo 7. — Dalvisi Štefanija, 17 1., ul. S. Cilino 22.
V bolnišnici: Lanca Marija, (»O 1.
—	Mikuš Antonija. 85 1. — Kursa Marija, 57 1. — Romano Lucija, 4-~> 1. — Peric Fr., 24 1. — Stare Ivana, 77 1.
Okrajna bolniška blagajna. Zadnji teden je bilo prijavljenih 744 slučajev bolezni, r>4»i? <»seb je bilo proglašenih, da so zdrave, 11 T> 1 jih je nadalje ostalo v zdravljenju. Med poslednjimi je !•>- takih bolnikov, ki so {K) nesreč ili na delu. Prestopkov proti predpisom zdravnikov je bilo -18. Na bolniških podporah se je izplačalo tekom zadnjega tedna 18.252*3*» kron.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 5.0, ob 2. uri popoludne 12.5 C. —Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7<»B.7
—	Dane;- plima ob 8.32 predp. in ob 9.2 pop. — I>anes oseka ob 2.36 predp. in ob 2.4* pop.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 15. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v uliei ('hiozza št. 7, priprava za prodajal-nico, likeri in vino: v ulici Barriera vecchia št. 22, hišna oprava: Viale Tartini št. 4, hišna oprava: v ulici S. Sergio Št. 8, hišna oprava: v ulici Stadion št. 4, 1 blagajnica, in priprave za prodajalnico.
Na Opčine. Oddelek pevcev in pevk pevskega društva »Kolo« napravi prihodnjo nedeljo izlet na Opčine. Odhod ob 2lli uri popoludne.
Občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda je bil nepričakovano dobro obiskan. •
Po nagovoru g. predsednice je čitala tajnica ga. Kartolova letno poročilo (katero priobčimo jMisebejt. To p<iročilo je zl»or po-trdil enoglasno. Zatem je blagajničarka g. Pertotova porr**ala o gmotnem stanju podružnice, katero je Lilo letos sijajno. Xa letnini j:» dobila podružnica 147 gld., druzih dohodkov pa 2085 gld. «>7 nvč. Nadalje je vzela iz hranilnice 5SO gld. 2«'» nvč., katere je poslala v Ljubljano, tako, da vsi letošnji dohodki znašajo	irld. ^ lic. Poleg tega je podružnica dobila za BožiČnico mnogo razne obleke. V hranilnici ima še HM) gld. Ker so nenadomestljiva ga. Mankočeva in velezaslužni <ra. Bartolova in g.a I>elkinova izstopile iz ndltora. so bile mesto njih izvoljene tri nove odl>ornice, tako. <la je odl»or sestavljen tako-le: Predsednica ga. Poui-kvarjeva, odlmrnice g«»s|»e in gospi ee D. Mankočeva, Gromova, Kplejeva, Keichmanova in Pertotova.
Novi odbor je bil izvoljen enoglasno s srčnim obžalovanjem, da so odstopile tako vrle moči. Na to se je g. predsednica v le-pem govoru, katerega istotako priobčimo po-sel>ej, zahvalila v imenu odbora za skazano zaupanje in čast.
S tem se je dovršil prvi del programa.
Drugi del, domača zabava, se je vršila kaj točno in lej»o, Dečki iz Sen;jakoltske šole j- » jK'li dokaj lepo. četudi ne kakor navadno.
Oni ljubki ot ročici pa, Milan, Vera. Vida. Ivanka, Dragica, da ste jih videli, kako naravno so nastopali, kako lepo in pravilno govorili in naglašali ! Človek bi jih jHtslušal noč in dan. Vsa čast vrtnariei, gospej < irmekovi!
Igra Dainokljev meč« je zbudila dokaj smeha. Nain pa, ki nam ni dovolj samo smeh, je žal. da so se take moči, kakoršnje so bile na odru, tako z 1 o r a b i l e !
Posebna ča>t pa je bila za žensko jm»-družnieo, da se je odzval vabilu in prišel osebno družbeni predsednik, častiti in priljubljeni gospod Tomo Zupan. Čast in hvala mu!
Zavod m. Nikolaja bo imel dne 25. t. m. svoj letni občni zl>or. Opozarjamo slavno oln-instvo na ta prepotrebni naš zavod ter pro-imo, da se zborovanja udeleži mnogoštevilni k Natančneje povabilo se objavi pravo-asno.
r"3.njrodni grad Olasz v zemplinskem komitatu, i katerega so zelo okrasili. Tudi park okrog * Omedlel je vsled oslabelosti na gradu so olepšali. Grofova mati, roj. Vilma Ali-rij i nem trgu v Ljubljani diurnist K. iz Pazmandv, se umakne v Požun.
Gornjega grada. Bil je že dalj časa brez
Kuga. Kakor javljajo iz Sidneva z dne
službe in sredstev iu sedaj je bil revež skoro. 1:}> u m sta ^ tom !)ripetjia (jva slučaja
na tem, da lakote umrje. Tu zopet je fragment
; iz knjige socijalne bede.
*	P o ž a r v gozdu »S v i 1» e n j« p r i L i't i j i je bil nastal te dni in se hitro razširil. Le s trudom so ga udušili. Požar je na-
| stal menda po iskrah, ki so letele iz lokomo-i ti ve tovornega vlaka
*	V Amerik o je hotel pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti j^begniti Miha K os te ve iz Rateža na Dolenjskem. Na sebi je imel pet
(srajc in v najspodnji je imel na več mestih'Je I>riA,° 86111 mnoS° tuJih rudarjev, ki 80 v
I zašit denar. Ali so ti fantje tiči!	stavki> ter se '»e sklll»la v*lika tr«ma Pred
*	L j u b 1 j a n s k i ulični napis i. bratavsko skladnico; ljudje so zahtevali na
kuge. Od začetka, ko sc je pokazala boleze i, je bilo dosedaj vsega 15 slučajev, od katerih jih je imelo t> smrtni izid, ena oseba je ozdravila, ostalih osem je se v zdravljenju.
Brzojavna poročila.
Stavke.
MOST 13. (K. B.) Danes predpoludne
1 Ministerstvo je dovolilo, da ostanejo samoslo
glas, da se jim uplačani prispevki vrnejo.
Vesti iz Koroške.
venske ulične tablice toliko časa nabite, da i Množica fte Je l>rotivila »uredbam oblasti, a v tozadevni pritožbi razsodi upravno sodišče.	vendar razpršili.
- M e 1 B ure se mislita podati dva °*erska zbornica poslancev. — Prijatelj
trgovska pomočnika iz neke večje ljubljanske	. Ko*51**?®*-
trgovine, da bi tamkaj pričela trgovino z	BUDIMPEŠTA 13. (K. B.) Zbornica
avstrijskimi izdelki. Moža hočeta iti med Bure nadaI.i"> razpravo o proračunu. Med govo-iskat svoje sreče in želeti bi bilo le — dajolrom H;■ Komjathvja seje hipoma vzdignil najdeta	na	mlad mož ter z besedami : »Zi-
——j vela neodvisna Ogerska !« vrgel v dvorano
zvezek papirjev. Dotičnika so takoj odvedli ter izročili službujočemu policijskemu urad-tSTidmarlca* na Koroškem ima uikn. V zavitku je bila peticija do zbornica 28 podružnic z 2*53 členi. V Celovcu je poslancev, ki naj bi prosila cesarja za posre-cSudmarka ustanovila ljudsko knjižnico, ka- dovanje Boereein v pr" p,, tere se je tekom a mesecev poslužilo 709	Vojna V južni Afriki
oseb. Da, da, ljudckc knjižnice, teh bi tudi Angleži odklanjajo posredovanje v nas krvavo |>otrebovali.	Amerike.
Potrjena zakona. Cesar je potrdil	\VASHlGTON 18. (K. B.) Zjedinjene
od dež. zbora koroškega sklenjeni zakon o države so na prošnjo predsednikov Krugerja zlaganju zemljiških posestev in zakon, s ka- n Steijna ponudili svoje usluge kakor po-terim se nekaj spreminja zakon od dne 5. sredovalei v dosego miru; Angleži so pa po-julija 1885 o delitvi skupnih zemljiških nudbo odklonili istotako prisrčno in uljudno, posesti.	kakor je bila stavljena. Pravijo, da je bila
Nesreča na ziljski železnici, predočha Amerikancev tako sestavljena, da Pri Bl.nčah je v soboto kurilec železniškega ni bilo opaziti, da bi Amerika želela posre-stroja nekaj korakov pre<l postajo pomolil dovati, nego da se je samo priobčilo poročilo glavo preko stroja. Prepričati se je hotel, da-lr amerikanskega konzula v Pretoriji z zatrdi-je mašinerija zadostno popravljena, ker je lom, da bi Amerika z veseljem storila vse vlak moral radi nezadostnosti mašinerije prej mogoče v prilog miru. obstati sredi proge. V tem trenotku je vlak	Pred Bloeinfoiltciiiom.
privozil mimo nekih hlodov. te hlode je	LONDON 13. (K. B.) »Reuter« javlja:
kurilec treščil z glavo ter se s krvjo oblit Lord Hoberts je poslal brzojavko iz \Venters-mrtev zgrudil s stroja.	flie-ja z dne 13. t. m. ob 5. uri zjutraj: O
včerajšnjem pomikanju nismo našli odpora. Zapovedal sem generalu Frenchu, če b<» še za čas pred mrakom, da se polasti žele-Svetoskrunstvo na srednji šoli. Rimml, zniške p<»st«je Bloemfonteiu ter si zagotovi n'-eneo III. razreda na višji realki v Inomostu, vozila. Genend French je poročal po polnoči, ki je jako slabo klasificiran, je šel dne 15. da je po znatnem odporu zasedel dva hriba, t. m. k skupnemu šolskemu obhajilu, ne da ki se nahajata tik postaje ter gospodujeta bi bil preje opravil sv. spoved. Sv. hostije nad mestom. Med ujetniki je brat predsed-pa ni zavžil, marveč jo je vzel iz ust ter jo nika Steijna. Sedaj pojdem s tremi briga-utaknil v žep. Po svetem opravilu se je dami pešeev-konjenikov podpirat Frencha. Rimml v bližini pokopališča sešel z nekim Pri Drietfonteinu smo zgubili 820 ranjencev součencem imenom Sehmidt. ter je vprič<» in 70 mrtvecev: nekaj mož se je zgubilo, njega dejal hostijo na neko vejo, in je na njo Rane so vsled eksplozivnih metkov hujše nego (>—8-krat ustrelil s samokresom. Ker pa no- navadno.
ben strel ni zadel hostije, stopil je čisto blizo Brzojavke brez upliva na raz vitek vojne, in prestrelil hostijo, da je padla na tla. Rimml i LONDON 14. (K. B.) Kakor je izvedel je na to st<»pil na hostijo, a njegov prijatelj list »Times«, ne bo menjanje brzojavk med jo je pobral in utaknil v ž**p, a kasneje jo predsednikoma južnoafriških republik in lor-
Razne vesti.
dom Salisbutvjem nika ker vplivalo na naredbe vlade, izdane v vspešuo dovršenje vojne. Pošiljanja čet in živil na pročelje ne
je baje izgubil. Oba drzneža je dež. šolski svet izključil iz vseh avstrijskih srednjih šol. čeprav se je Rimml izgovarjal, tla hostija, s katero je tako postopal, ni bila posvečena, pretrgajo, marveč da je bila navadna oblat. Seveda mu	0 posredovanju,
tega niso verjeli.	HAAG 13. <K. B.) Ministerski svet se
Naslovno ulogo Hamleta je igral te je bavil včeraj s prošnjo predsednika Krii-dni na ruskem carskem dvoru, veliki knez gerja za intervencijo v južno-afriški vojni. Konstantin Konstanti novic, ki je imenovano Težko, da se stvar reši, dokler ministerstvo žaloigro sam prevel na ruski jezik. Knez je nc sliši menenj drugih kabinetov, predsednik peterburške akademije znanosti.	\VASHINGTON 12. (K. B.) «Reuter»
Predstave, ki je trajala od 7. ure zvečer do javlja : Domnevanje, da so stavile Zjedinjene 2. ure zjutraj, se je udeležil car s carico j države Veliki Britaniji in južnoafriškima re-in 8<J0 dvornikov.	publikama svoje usluge na razpolago,je opra-
Bodoći soprog nadvojvodinje Štefanije, vičeno. Vendar še nimamo opraviti s posre-grof Elemer Lonyay, je bil rojen leta l8(i.». dovanjem v pravem smislu besede, kar bi bilo Svoje juridične študije je dovršil na budim- na mestu še le tedaj, če bi to želeli obe peštanskem vseučilišču ter se posvetil diplo- stranki. A Zjedinjene države bi bile zelo matični karieri, ki ga je dovedla skoraj na ugoden posredovalec, ki bi imel izročiti poziv vse evropske dvore. Sedaj je legacijski sve- fc rajru, ali vprašanje glede pogojev, pod ka-tovaleč v dispoziciji. Pred nekaterimi leti sc terimi bi mogli skleniti mir. je seznanil s Štefanijo, najbrže v Londonu, j (rencral Freneh v Bloemfonteiu u. V ol»eh se je vnela ljubezen a na por..ko j CAPSTADT 13. (K. B.) »Reuter« nista mogla misliti, ker jima je stalo na poti javlja : General French je včeraj prispel v več ovir. Dopisovala pa sta si redno vsak; Bloemfontein.
dan. Sedaj je grof I^onvav, ki je bil prote-	_
stant, prestopil v katoliško vero in tudi materialne stvari so urejene. Grof ima 50.000 gld. letnih dohodkov, a Štefanija 100.000 gld. Cesar pa se je zavezal, za vsacega otroka, ; ki ga dobita, plačevati na leto po 4<HM> gld.
Berolinu je bil privatni diskont 5l/t°/o-banje na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke je bilo glede vlog in zapadlosti omejeno.
Lloydove vožnje v vzhodno Afriko.
Llovd namerava ustanoviti redne ntrpo-sredne vožnje z vzhodno Afriko, in sicer v zaliv Delagoa. Bržkone bodo nadaljevali vožnje tudi do Capstadta. Vozili bodo štirje parniki, katerih vsaki bo odhajal po enkrat v mesecu iz Trsta.
Dvignjena karantena.
Tukajšnji c. kr. pomorski urad je z okrožnico od 3. t. m. objavil naredbo trgovinskega ministerstva od dne 27. februvarja 1900, ki odpravlja karanteno proti proveni-jencam iz Egipta, ki je bila vsled kuge v veljavi.
Dunajsko bančno društvo.
Upravni svet dunajskega bančnega društva je predložil bilanco za 1899 ; skupni dohodek (brutto) znaša 6.068.049 • gld., čisti dohodek (netto) 4.544.371 gld. I'pravni svet je sklenil, da bo predlagal dividendo po 8°/„ t. j. 16 gl. od delnice.
Krajnsko-primorsko arozdarsko društvo v Ljubljani
razglaša: Vsled sklepa XIX. javnega shoda dnč 7. julija 1896. razpisanih je 10 premij I po 20 ali po 40 K za vspešno pogozdovanje golicav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji :
1.	Pogozdovanje mora biti leta 1899 ali 1900 izvršeno ter inora pogozditev obsezati najmanj 0-56 ha — 1 oral.
2.	Vrsto lesa in sadik si posestnik lahko izbere po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami obsegati več, nego 1-50 m.
Posestniki, kateri hočejo prositi za premije morajo svoje prošnje uložiti najdalje do konca junija t. 1. na krajnsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in pribl'žne ploskovne mere p o gozd nega zemljišča.
Pogozdovanje prosilcev se pregleda in presodi v jeseni 1901 1., morda nastali po-mankljaji v pogozditvi se lahko popravijo spomladi rečenega leta.
Premije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih razdeljevalo tudi samo priznal na in pohvalna pisma.
V Ljubljani, meseca februvarja 1900.
Predsednik.
Ludovik baron pl. Berg s. r.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 14. Pšenica za oktober K 7.75 do 7.7<». Pšenica za april K. 7.54 do 7"55 Rž za oktober K. 6"53 do 6*54. Rž za april K. 6*31 do 6*32 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5*23 do 5*24. Oves za oktober K. —*— do Oves za april K. 4*95 do 4.96
Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje redko, mirno. Prodaja: 12.000 met. stot. nespremenjeno. Vreme: mrzlo.
Hamburg 14. Trg za kavo. Santos good average za marc 35.75 za maj 36.25, za september 37.— za december 37*50 Denar.
Havre 14. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.—, za juli 50 k. frankov 48.75.
Dunajska borza dne 14. marca..
	ilane«	včeraj.
Državni dolg v papirju	99 15	99-30
„ „v srebru	99.10	99* 15
Avstrijska renta v zlatu	98.35	98-35
.. kronah 4°/0	99.45	99 45
Kreditne akcije .	234.KO	2;;r>*40
London 10 Lsr. .	242.90	242*90
20 mark.....	23.t>4	23(i5
Napoleoni.....	19.SS	19-29
100 italijanskih lir .	90.05	9015
Cekini......	11.38	11-38
Trgovina in promet
Denarni trar.
Dne 12. t. m. se je položaj na javnem Štefaniji ostane samo naslov »Kraljevska vi- dunajskem trgu zopet poslabšal ter so bili sokost«. Po poroki se odpeljeta na grofov stavki na bančne akcepte 4f/8 do 4I/4°/„- V
Hm in tom
W pohištva vsake vrste
Aterndro Levi Hinzi t Trsta.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bo^at izbor r tapetarijah. zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zaiitero.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali žele-znieo brez da bi se za to kaj zaračuna«*.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trst a :
f>.:?0 |>dp. orno. Nfbreijna, ( ervinjan. Benetke
8.—	„ brzovl. Dunaj, zveza z Reko
*.2."» _	_ Nabrežina. V dem, Benetke, Rim
!t.— „	omn. Nabrežina., Videm, Benetke. Verona
9.55 _	pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb
1Ž.45 pop	omn. Kormin, zveza č ervinjan, Benetke
4.3T) _	_ Nabrežina. Videm, Benetke, Rini
^	Benetke (via Cervinjan in via Videm) Rim (via Bixij| naravnost.
»>.25 _	pošt. I >unaj. zveza z Reko
8.15 zve.	brzovl. Kormin
815 _	„ Dunaj, zveza n Pes t ni, Reko
s.45 _	meš. Nabrežina, Videm, Benetke
f».45 _	_ do Murzusehlaga
6.10 „	»samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
»;.."»«> p<lp.	mev i-- Murzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 _ iz Italije, Korinina. Nabrežine
8.45 _	brzovl. iz Kormina 9.28 „ _ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.40 _	brzovl. i/. Italije preko Kormina
11.20 _	omn. iz Benetk (via Cervijrnjan)
5.35 pop.	pošt. Dunaj, zveza z < Jorico
7.45 zve.	omn, iz Italije preko Kormina
8.30 _	brzovl. iz Italije preko Kormina
9.—	„ „ I>unaj. zveza z Reko 11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp.	i samo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od 8 v. Andreja
£.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje. Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj 7 45 _ brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj 2.30 _ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in i praznikih).
Dohod k sv. A n d r e • -i.
*
8.05 pdp. Divača 9.35 „ Pulj, Rovinj 11.15 _ Hrpelje, Ljubljana, Dunaj '».15 zvč. Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljuljana 9.50 _ brzovl. Pulj, Rovinj, Dun^j 9.25 _ Hr|>e!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
Odhod in prihod parnikov.
V	Ž a vije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote,,
Milj oh 7.1">. J'. 11.30 predp. 2.15 pop. I'r i h o d
5.—,	10 — predp. 12.10. 3.25, 4.4o pop.
V	Milje S (posta). 9 30. 12 (pošta) predp. 2.30. \
4 15 ipreko Sv. Markai «>.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka). 8, 9.:lO (postal predp.; 1.30, | 3.30 (pošta), 5.30 pop. Ob ned. in prazn. j 8 (posta). 9.:»o. J-_> (pošta) predp.; 3.—, 1.30,7.15 pop Prihod: •'»,.'»<> (preko Sv. Markai 8.— 9.30 pošta) predp.. 2.—. 3.45 (postal 6.30 pop.
V	Koper 7.:V) predp., 12.05 (poŠta) 3.—. 4.1"» (po-
šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (posta) predp. 1.30. — ipoštat. < > 1» ned. in prazn. 7.50 predp., 12.05 (postal. 5.— pop. Dohod: 6.45, 9.— (pošta) predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. Dohod
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob ned. in ; prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— [ zjutraj iparnika ..Istria" in -,Portorose~.)
V	Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.—	zjutraj.
V	Rovinj preko Pirana. Cittanove, Poreča vsaki
pond., sredo, petek 7.*»0 zj. Dohod torek, če-;
trtek. sol»oto ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Piran«*. Cittanove. Salvore. Poreča.
Vrsara, Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dob o «1 pop.
V	M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 j»op. Dohod 1.30
♦> pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Trži č a :
7.48 pdp.. 1.53. 6.25 pop. pr^ko (. ervinjana v Italijo lo.42 _ in 10.48 zvečer do 1 ervinjana
Dohod v Tržič: 7.20. 9 4."». predp., 5.4S, 10.33 pop. iz Italije preko t ervinjana. 1 :5T» jx»p. iz t ervinjana.
!! Nezaslišano!! ;
UM |»red metov za samo
2. g\d. io kr.
1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta. 1 ]H»zlaeena verižica. 1 krasen eru i za smodkc.
1 ti no t«>a letno • »1 »r« »hijeno zrcalo s |H»kri valom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava za|«estnih gumbov iz double-zhita
1. vrste.
i oprava napr-nili »gumbov iz double-zlata i. vrtne.
1 par uhanov iz double-rJata L vrste z
v«le!animi l»i-«*ri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno mi!«« prijetne vonjave. i'l najboljših jeklenih }»eres. iT) finih pismenih zavitkov. -•> |m»1 tinejra pismenega papirja in .»n koristnih piv» I metov za gospodinje. Imenovanih 11*1 krasnih predmetov razpošilja samo za '2 irold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja. se sprejema nazaj v teku S dnij. j Ilu« tro vani cenilci zastonj in franko.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I — TRST
Zaigra pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnike. /imnie in peresni«-, ogledal in železnih blaraju. po cenah. da se ai bati kvnkareaee.


fcT^i^,

Ob j
ava.
Banka „SLAVIJA'
naznanja.

Narodna jed
postiti i morajo testenine iz Prvo kranjsko tovarne testenin
Ziiftleršič & Valeiičie v II. Bistrici po njih izbornein okusu, «»l»ilni rediln«>-ti, nizki eeni in jednostavnom pripravijanju. Zahtevajte jih v vseh prodaialuieah jestvm.
<la je vsled smrti gospoda >1 ukuha L sivrcuiMca I > o 1 g a 11 i j a imenovala z;i njegovega naslednika kakor glavnega zastopnika ,,Slavijo" zu Trst in okolico gospoda llillka Giberti.ja katerega pisarna se nahaja v prvem nadstropji št v. 7, Via Canale, ter priporoča da se P. t. občinstvo obrača do njega v vseli banke ,,Slavije" ticočih se zadevali.
Generalni zastop banfce „Slavije' v Ljiljan
Ivan Hribar, ravnatelj.

K
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za prevaranje računajočih ponarejenih zavojih.
:ld. 58.071.< i 73*84
3t 1.541.7« K HM
ir»D.i)21>.(»25-03
9,737.614*48 21)2.401.7< H.-51

Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.

Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na zivijenie. I »ništvena glavniea in reserva dne
31. decembra 1S1>3.....jrM
Premije za poterjati v mislednjib
letih.........
Glavniea za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. . . . Plačana povračila:
a) v letu 1894.......
1») od začetka društva do 31.
decembra 1894......
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se «lobe v Trstu v u nulu društvu: Yi:t »lella Stazione št. 8§§,1 v lastnej hiši.
J0T BEMH1A
z nasadov evotic, travnikov Itd.
tvrdke Wo!fne & Weisz
na Dunaju
po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v irstu:
Roberto Bambule
cvetličar 7 Via delle Torri (Palača Diana).


I T*sr - Bozni trg 14-trst
Bu Od 1. marca <lo ">. marca
Nova serija.
| Jako zanimivo in poučno potovanje po italiji od Verone do Siena itd. 50 podob 50.
[Vstopnina 20. otroci IO kr.
Šivalni! strojev tovarniška zaloga
v Ljubljani IJnnajska cesta štv. 13.
priporoča svoje pripoznann najboljše
šiva>Ine stroje
za domačo porato in obrtaste potreiic.
<o %
Ca1* 5© O c
< O E
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si priMobiti «»s<'l»c vsakega stanu v vsakem kraju «r«>t<»vo in p«»steno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe ]>«»! naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. Vili Deutshegasse. 8.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
je ž«' več kakor 30 let obče znano dornače zdravilo vzbuja slast iu odvaja iah'co. '/. redno uporabo istega se prebavi janje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gid.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno »lomače zdravilo, katero varuj«- iu ohnini rane ciste, vnetje in bolečine olajša iti hindi.
V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več.
S
varil«! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječ«, pozavn« }»♦»-toženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in ii dvornega zalagatelja „pri črnem orlnc
n
Praga, Malastr&n, Ogel Spornerjeve Ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-<Jgerske, v Trstu v Ia'karnah: (i. Luciaui. E. Leiteubur^ P. Prendini. S. Serravallo. A. Snttiua. 1'. Zanetli. A. Praxmarer.
Trioi-oMi reeistrovana zadrta
z neomejenim jamstvom. V COIiKI, semeniška al. št. I.. I. mulstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto p«»	na-
vadne po 4 '/s °/o 1,1 vl°irc na Conto - corrent p«> ;i.liO°/0. Sprejema hranilne knjižice družili j zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-, meno lastne. KenLni davek plačuje zadruga j sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na ! oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih J obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno i odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-i lož po 300 kron po 1 krono na teden, ali j daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po «3.15%.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 84:2.3G<i.
Uradne ure: od —dopoludne in
od :>--1 popoldne; ob nedeljah in praznikih
od ti—12. dopoludne.