številka 24 / letnik 58 / Ljubljana, 24. junij 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov tf Slovenije Tudi trgovci Povečali c*anarino Sj^PoMiški odbor jokata delavcev SJT Slovenije je AJel n°v pravilnik n financiranju in fi_ niu nC,m P°sl°va-tuni Pd-' • jutija bo Šel ta s'ndikat pre-yna enoodstotno ^no. Posebnost tem ,UreditvcJev kan’dabodo sindi-8al'POdjeti-irazP°la" £S 40 odstotki članarine. ne&ačlanarina ;.CD°slavrednode- „i.inosk ampak v več za socialne dno'"",1’ za nezg°- s^adov Pomoči; ?an,A ovanjc in ! nadomestilo Udetom stavk. trL,o!nd|kat delavcev Delo v tekstilni industriji je zelo naporno. Tako kot v Almiri, od koder je naša fotografija, delavke hudo pesti prerazporejanje delovnega časa. V sezoni jih delodajalci silijo delati nadure in tudi ob dela prostih dnevih, v ne-sezoni pa opravljenih presežnih ur ne morejo izkoristiti. V Almiri jim presežka tudi plačati ne morejo. Kako je v tem podjetju v sanaciji, pišemo na straneh 8 in 9 V Novi Gorici je bilo prejšnjo soboto tradicionalno srečanje komu-nalcev. Tja je prišlo več kot 2400 tekmovalk in tekmovalcev iz 63 podjetij, kar četrtina vseh zaposlenih v tej dejavnosti. Tekmovali so v štirih delovnih disciplinah in devetih športih. Oomačini so imeli kar precej uspeha, pokale pa so pobirali tudi drugi omunalci iz glavnega mesta. Več na straneh 14 in 15 r Jesen 1996 se ne sme ponoviti! Predsedstvo ZSSS je na ponedeljkovi seji razpravljalo o tem, kako ravnati v zvezi z razvojem sistema kolektivnih pogodb. Vprašanje je še posebej aktualno, ker splošna kolektivna pogodba velja le do konca letošnjega leta in seje zaradi tega treba pravočasno pripraviti na pogajanja o njeni obnovitvi ali nadomestitvi. Možnost podaljšanja njene veljavnosti za eno leto je tudi odprta. V Svobodnih sindikatih je spomin na leto 1996, ko je gospodarska zbornica odpovedala tedanjo splošno kolektivno pogodbo, takoj za tem pa so združenja odpovedala še pogodbe dejavnosti, zelo živ. Takrat so, da je prišlo do podpisa splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in obnovitve pogodb za posamezne dejavnosti, organizirali več protestnih akcij in tudi splošno opozorilno stavko. Sporočila združenj in gospodarske zbornice so nedvoumna in kažejo, da želi delodajalska stran spet krepko zarezati v pravice zaposlenih. Poleg tega bo verjetno poskušala zmanjšati tudi moč v sindikatih organiziranih delavcev. Letošnja jesen Svobodnih sindikatov ne bo našla nepripravljenih. Odgovori na sporočila delodajalcev, na podlagi listin decembrskega kongresa ZSSS, se pripravljajo. Plačno politiko morajo urejati zlasti kolektivne pogodbe dejavnosti. Kolektivne pogodbe v podjetjih so lahko le nadgradnja pogodb dejavnosti. Z zakonom določen znesek minimalne plače bo izhodišče za pogajanja o novi višini izhodiščnih plač v najnižjih tarifnih razredih. Tildi če bo plačna politika urejena zlasti v pogodbah dejavnosti, ostane v sedanji splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, še posebej v njenem normativnem delu, še marsikaj skupnega. Da bi to veljalo tudi v prihodnje, se bodo vsi sindikati iz sestave ZSSS borili skupaj; tako bodo tudi močnejši in uspešnejši, kot bi bili vsak zase. EU naj bo upanje, ne strah Od 18. do 21. junija je bil v Lizboni svetovni kongres F1A - Mednarodne federacije igralcev. Ker se v Sloveniji z organizacijo in varovanjem pravic gledaliških igralcev ukvarjata Združenje dramskih umetnikov Slovenije in GLOSA - Sindikat kulture Slovenije, sva se kongresa udeležila oba predsednika, Marko Simčič za združenje in Doro Hvalica za sindikat. Že vprašalniki in predstavitve, ki sva jih morala pripraviti in poslati vnaprej, so dale slutiti, da je F1A bolj sindikalna kot stanovska organizacija. To se je v celoti potrdilo na samem kongresu, kjer je skoraj v celoti prevladovala problematika varovanja pravic iz dela, socialnih pravic, medsebojnih odnosov v procesu ustvarjanja, odnosov z delodajalci, problematika javnih sredstev in celo varstva pri delu. Z vseh koncev sveta so prišli delegati, iz Japonske in ZDA, iz Avstralije in Islandije, iz Južne Afrike in Ukrajine, iz Švedske, Nemčije, Anglije, Slovenije itd. Prišli so iz različnih okolij in kultur, a s presenetljivo podobnimi problemi in zahtevami. Piše: Doro Hvalica Naš predlog za resolucijo svetovnega kongresa FIA: V Sloveniji poteka pospešena harmonizacija zakonodaje v procesu približevanja Evropski uniji. Na mnogih področjih (pravica do dela, sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, zaposlovanje ipd.) pomeni to tudi radikalno nižanje pravic zaposlenih. Na področju kulture in umetnosti se to kaže kot socialna negotovost, siljenje v samozaposlovanje, krčenje javnih sredstev in komercializacija programov. FIA bo sporočila vsem vladam držav, ki sodelujejo v pridružit-venih procesih za Evropsko unijo, da si harmonizacijo zakonodaje predstavljamo le kot izboljševanje pogojev za delo gledališč in približevanje najboljšim rešitvam. Ni je pa mogoče razumeti kot krčenje pravic in socialno ogrožanje nosilcev gledališke kulture. Evropska unija mora pomeniti upanje, ne pa strah ali celo sredstvo za strašenje otrok. Skoraj ni bilo prispevka ali razprave, kjer ne bi slišali tudi kakega “našega " problema: Portugalci razlagajo o eksekuciji in kastraciji kulture v času diktature; predsednik FIA Thomas Bolme znova in znova razlaga, da je potrebno le nadaljevati začeto pot povezovanja; Argentinci sporočajo, da lahko govorijo o krizi gledališča le tisti, ki gledališča sploh ne razumejo; Francozi o tem, da sodobna tehnološka revolucija gledališče izriva, morala pa bi ga vgraditi, saj potrebujemo neposreden stik z gledalcem, potrebujemo rituale; “šalom ”, pravi predstavnica Izraela in ugotavlja, da igralec potrebuje zaščito, občutek varnosti, svojo družino; Združena Evropa ne sme pomeniti krčenja pravic, temveč le približevanje boljšim rešitvam, pravimo Slovenci; Rusov je ena sama patetika, Jožnoafričani pa ugotavljajo, da so z Mandelo pričakovali svobodo, dobili pa so le demokracijo; avstralski plesalci ne morejo živeti, če so angažirani letno le deset tednov; na Islandiji v državnem baletu nosečo primabalerino preprosto prestavijo med biljeterje; Nemci s primerjavo pedantno ugotavljajo, da je harmonizacija zakonodaje v Evropski skupnosti nemogoča, saj so med državami tolikšne razlike v filozofiji zaščite in v terminologiji, da bo treba celotno zakonodajo najprej uskladiti v FIA. In celo tisti so me spominjali na domače probleme, ki so pripovedovali le samovšečne anekdote brez sleherne sporočilne vrednosti. Toda bilo je koristno slišati, videti in pojasnjevati - pa tudi vedeti, da so nam le redki lahko vzor, mi pa mnogim. In svinčeno težak kovček gledališke, sindikalne in turistične literature se je tudi izkazal za koristno dejanje. Samo Slovenija je na kongresu pripravila svojo stojnico predstavitvenih gradiv, ki so bila vsa hvaležno razgrabljena. “Če bi vsi službeno potujoči Slovenci storili to, “ je dejal Marko, “bi nas bolje poznali in pri nas bi se kar trlo turistov.” V planinskem domu Vinko šič pri Gospodični na Gorjancih prejšnji četrtek zbrali zaupniki i močne organizacije ZSbb /df sko. “Zdravo jedro” je na kraj dog prišlo kar peš, v dokaz, da so res r šačili, so prinesli tudi kapitalnega^ ka in prgišče lisičk. Aktualne n ^ organizacije jim je na kratko sekretar ZSSS Rajko Lesjak, oj J besedje namenil pokojninski zaK daji, novemu zakonu o delovnih merjih in drugim spremembam d1 , ne zakonodaje. Na predlog sekr6^ ja območne organizacije Jožeta ^ kliča so udeleženci sprejeli P?sfjjjti izjavo, s katero so obsodili lažn.^ je podpredsednik vlade Matjan " ^ nik izrekel v konferenci TVS n čun predsednika ZSSS Dušana Se -liča. Od Podobnika so zahtevah-se za lažne izjave opraviči. F ‘ Opravičilo, ki to ni! Mediji so v prejšnji četrtek zvečer prejeli pismo iz kabineta podpre sednika vlade Marjana Podobnika, s katerim se Dušanu Semoliču op vičuje za besede, ki ne odražajo realnih dejstev. V pismu je še pisalo, podpredsednik vlade ni imel namena Dušana Semoliča diskreditira11 očrniti pred javnostjo. Marjan Podobnik naj ne bi bil vnaprej seznani*-’ natančno definicijo vprašanja, zato ni pripravil odgovora in preveril d*1 ljenih informacij. Naj dodamo le to, da gaje Rosvita Pesek po našem spon11 vprašala le to, kako komentira vložitev 450 podpisov kot začetek P°.-e. za naknadni referendum o zakonu, s katerim so si poslanci uredili izj mno ugodne pogoje za svoje upokojevanje. .:0 Iz besed, spisanih v Podobnikovem kabinetu, je mogoče z gotovos L sklepati, daje “lažnivemu kljukcu" neresnico o Semoliču, kije trn v P strankokracije, podtaknil kdo, ki gaje želel pred javnostjo še bolj 01 mogočiti. Je bil kdo iz LDS? F. Sindikata Planike vložila kazenske ovadbe ,osiov; Oba reprezentativna sindikata in svet delavcev Planike ter direktor pyh. nega področja so ta torek vložili kazenske ovadbe zoper direktorja in s*-drugi osebi iz Slovenske razvojne družbe ter upravitelja prisilne poravnave Navedene sumijo, da so brez pooblastila podpisali pogodbo o začash prenosu upravičenj posameznih delničatjev do udeležbe pri upravljanju Plan^|3 Ovadeni naj bi to storili brez sklepa skupščine delničarjev in nadzornegas L/VUUUII HUJ Ul IU alUl lil UICi SML|JU »nupaumc UClllIVUlJCV lil Iltiu/.VI . Planike. Pogodbo o začasnem prenosu upravičenj naj bi tudi antidatua ■. Prijavitelji menijo, da bi morali osumljeni kaznivega dejanja pred P01, som sporne pogodbe sklicati nadzorni svet, ki bi moral imenovati novo upr ^ Ta pa bi morala sklicati še skupščino delničarjev, ki je pristojna za sp11--1 odločitve o prenosu lastninskih upravičenj. Za komentar o prijavi smo želeli pridobiti mnenje Dušana Valanta, sodnika Sindikata podjetja Planika, vendar po telefonu ni bil dosegljiv- ye p -oslov segljiv je bil tudi Franc Sladič, bivši stečajni upravitelj, sedaj vodja p* . 5, zastopanja Planike (upravitelj prisilne poravnave). Po naših informacijah J. ^ pred nekaj dnevi zanj veljalo, daje stečaj vodil zelo v korist zaposlenih- b1-1 , je v zadnjih dneh spremenilo, bomo skušali še ugotoviti. ‘ 1173 PfTS ki j® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predseds’ Id v 1 /• J i, -1 j n i m /N ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255. nar urednikTomaž Kšela . Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101 -678-47511 . Tisk: DeloTČRd.d., Dunajska 5, Ljubljana . Ministri za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 ilru'ktr^slc'm dejavnostim. Treba bi bilo ustvariti . .u*beno, zakonsko, finančno, socialno okolje, ki k- Podpiralo industrijski razvoj. Tako nekako bi o mogoče na kratko povzeti referate in razprve ko u n*erenc' ° stanju in možnostih Pkurenčnega razvoja slovenske industrije, ki žh J° m*nu,i petek organizirala zbornična delod^j1 industriiskih dejavnosti ter združenje rtii'n°!lcrcnca 80 organizatorji na-ce '1 oblikovalcem in izvajal-ciai ?osP°darske politike terso-PrenPartnerjem. Te so želeli ^emMati;daje industrija najpo-v **|h opornik razvoja tudi pr, la°dnje. Temu prepričanju erno naj bi se tudi ravnali: prenizka rast bmto domačega proizvoda. S 3,5-odstotno letno stopnjo rasti se Slovenija ne bo mogla uvrstiti med razvite države. V krog razvitih se je mogoče uvrstiti samo z vlaganjem v nove tehnologije in nove izdelke, torej v znanje. Problem Slovenije pa je, jena vlaganja v intelektualno infrastrukturo, prevelika vlaganja v socialni mir, v pokojnine, v nezaposlene in hkrati prenizka v razvojne projekte v primerjavi z razvitimi državami. Samo znanje prinaša prednosti Dolgotrajno ekonomsko prednost prinese le vrhunsko znanje, je dejal Sočan. Če podjetje zniža cene, pridobi kak mesec konkurenčne prednosti, če da na trg nov izdelek, pridobi do dve leti, če pa je vrhunsko organizirano, če ima vrhunski menedžment, če zna uporabljati v podjetju nakopičeno znanje, pa ima v povprečju do sedem let prednosti pred konkurenco. V Sloveniji je vsega tega kar nekaj, meni Sočan, vprašanje je le, kako je izkoriščeno. Slovenija prehaja v obdobje stabilnosti in tu je tudi izvažati kapital. Doseči konsenz o nujno potrebnem razvoju med socialnimi partnerji ... Lojze Sočan je Gospodarski zbornici predlagal, naj si prizadeva za ustanovitev evropskega razvojnega lobija. Evropski lobi Vanj bi vključili denimo 12 vrhunskih, v svetu znanih mene-džeijev, nekaj v svetu znanih strokovno razgledanih ljudi iz drugih krogov ter nekaj tujih članov. Lobi naj bi se ukvarjal predvsem s strateškimi razvojnimi usmeritvami Slovenije. Na iste strune so bili uglašeni tudi drugi govorci. Denimo Marko Vraničar, kije govoril o znanju in tehnološki opremljenosti, pri tem pa očital državi, da vse od nastanka samostojne države gospodarstvu samo obljublja, stori pa bore malo. Državna politika je naravnana na ohranjanje social- Delali ceneje, hitreje, bolje A r°sPodarska zbornica organizirala konferenco o stanju in možnostih konkurenčnega *v°ja slovenske industrije - Delodajalci vidijo glavno oviro v visokih stroških dela cdnikov uprav roU°rcev’ 8amih da vlaga v znanje premajhen, v porabo (tudi v plače) pa prevelik del domačega proizvoda. Se večja težava je premalo politične volje za iskanje pravih rešitev. Dr. Lojze Sočan je iskal odgovore na vprašanja, kako mora Slovenija na doseženi stopnji razvitosti ukrepati, da bi se hitreje razvijala. Šibke točke Slovenije, in povzročitelji prenizke gospodarske rasti, so po Sočanovem mnenju visoki stroški financiranja, zanemar- razvojno-tehnološki potencial ključnega pomena. Zaradi tega se dr. Lojze Sočan zavzema za močan tečaj tolarja, za znižanje javne in osebne porabe v prid varčevanja in vlaganja v razvoj, za preusmeritev javnih naročil bolj v znanje kot stavbe. Potrebujemo davčno in pokojninsko reformo, pa tudi višjo, evropsko ceno naftnih derivatov. Pridobljena sredstva bi morali usmeriti v znanje. Privabiti bi morali več neposrednih naložb v opremo in podjetja, pa nega miru tudi za ceno razvoja in gospodarske rasti. Bogomil VViegele, ki se je lotil tečajne, obrestne politike in dostopnosti kapitala, je državi očital prevelik razkorak v tečajih valut in prevelike stroške financiranja, omenil pa je tudi preveliko naraščanje stroškov dela, ki da zaradi tega zmanjšujejo socialno varnost zaposlenih. Zvone Novina, kije govoril o pomenu vlaganja v znanje, je dejal, daje znanje pri nas sicer na ravni znanja v Evropski uniji, se pa vanj vlaga dosti manj sredstev, poleg tega pa tehnični poklici pri nas niso dovolj cenjeni. Zato je na takšne šole vpisanih mnogo manj dijakov in študentov kot na druge. Ključnega pomena pa je vendarle usposobljenost za delo, pri čemer bi država morala priskočiti na pomoč s spodbudami za podjetja, ki štipendirajo dijake in študente ali ki so prevzela mentorstvo v učnem programu. Nekaj receptov, kako povečati bruto dodano vrednost, je nanizal dr. Marko Kos, pri čemer je opozoril, daje vztrajanje pri zgodbi o uspehu lahko nevarno, ker nas uspava. Pri tem sami ne dohitevamo Evropske unije, države v tranziciji pa nas počasi, a zanesljivo dohitevajo. Nadaljevanje na naslednji strani Kaj zviša dodano vrednost Bruto dodano vrednost lahko dramatično povečajo zvišanje cene (preskok v višji cenovni razred: slovenski izdelki dosegajo v povprečju 85 odstotkov na nemški trg uvoženega blaga, avstrijski pa 146 odstotkov tega povprečja). Pomemben vpliv na dodano vrednost imajo lahko tudi provizije, ki pri podjetjih z najvišjim imidžem ne presegajo deset do petnajst odstotkov, pri nas pa tudi 50 odstotkov cene. Znižanje provizije za dvajset odstotnih točk poveča bruto dodano vrednost za osemdeset odstotkov! Še večji vpliv imajo stroški poddobav ... Toda vsi takšni ukrepi ne presežejo učinka večjih vlaganj v raziskave in razvoj. Izziv prihodnjega stoletja ne bo več visoka kakovost izdelkov, ta je že postala standard, pač pa uni-katnost novih izdelkov in inovacije. V Sloveniji je patentov in inovacij bistveno premalo. Miran Zager iz Centra za mednarodno konkurenčnost je svojo pozornost posvetil že leta 1996 sprejeti vladini strategiji povečevanja konkurenčne sposobnosti gospodarstva in ugotavljal, daje bilo njeno uresničevanje, kolikor gaje bilo, v znamenju izpuščenih priložnosti in neoptimalnih rešitev. Ali zaposleni vedo, od kod denar za plače? Drago Bahun iz Gorenja je govoril o stroških dela in se uvodoma vprašal, ali zaposleni vedo, od kod denar za plače. Denar za plače prihaja od ustvarjene dodane vrednosti, torej od prodaje izdelkov, očiščene vseh stroškov za proizvodnjo. Pri tem pa mora nekaj ostati še za davke in prispevke, za amortizacijo in vlaganje v podjetje ter dobiček za lastnike. Podjetje ni sposobno za uspešno poslovanje v prihodnje in ustvarjanje novih delovnih mest, če ne vlaga petine do četrtine dobička v razvoj. To je okvir za določanje višine plač in sploh stroškov dela, kijih mora upoštevati delodajalec. Strošek dela in njegov delež v skupnem prihodku postaja po mnenju večine menedžerjev (tako Bahun) eden bistvenih elementov konkurenčnosti tako na ravni podjetja kot z narodnogospodarskega vidika. Njegov delež v ustvarjeni dodani vrednosti zadnja leta narašča, raste hitreje kot dodana vrednost. V delovno intenzivnih panogah je to še posebej zaskrbljujoče, saj so zaradi te- ga pojava podatki o poslovnem stanju naše industrije tako alarmantni, meni Drago Bahun. Ob tem pa smo priče močnim, celo radikalnim zahtevam po večjih plačah tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. Višina plač se pogosto primerja z niminalno višino plač v zahodnoevropskih državah, pozablja pa se primerjati z višino dodane vrednosti ter s strukturo stroškov dela in izkoriščenostjo dela v teh državah. Na primeru neto plače 60.000 tolarjev je Drago Bahun dokazoval, da so vsi stroški dela 2,7-krat večji od nje, presežejo namreč 164.000 tolarjev. Struktura stroškov dela se v dejavnostih, kje imajo največje izgube delovnih mest, zelo neugodno spreminja, je dejal Bahun in dodal, da delodajalce večinoma napak razumejo. Ti ne želijo zmanjševati doseženih pravic zaposlenih, pač bi jih radi samo uskladili z možnostmi, je zatrdil. Previsoki stroški dela Potem pa je posebej poudaril tri vprašanja, ki bi jim bilo treba posvetiti vso pozornost, saj pomembno vplivajo na stroške dela. To so dopusti, ki v povprečju presegajo 25 delovnih dni. Zakon tudi ne omejuje več naj višje dolžine dopusta, kije tako lahko daljši od 30 dni. Dodajmo praznike (13 delovnih dni letno) in bolniško (v povprečju 15 dni odsotnosti letno na zaposlenega), pa dobimo 61 -odstotno izkoriščenost delovnega časa. Drugi velik strošek je plačani odmor za malico, ki znese 6 odstotkov stroškov dela mesečno, tretji pa odsotnost z dela zaradi zdravstvenih vzrokov. V Sloveniji je odsotnost z dela izjemno visoka, znižati pa seje ne da samo z ukrepi v podjetjih, pravi Bahun, pač pa le s sodelovanjem države, sindikatov in vseh drugih dejavnikov. Eden ključnih ukrepov pa bi bila sprememba zakonodaje. Nazadnje je Bahun omenil vprašanje izhodiščne plače in razmerje do dejansko izplačanih plač. Realne vrednosti izhodiščnih plač so se v zadnjih letih stalno zmanjševale. Rast dejansko izplačanih plač postaja vse bolj rezultat stimulativnih sistemov nagrajevanja in vezave na poslovno uspešnost podjetij. Bahun je prepričan, da izhodiščna plača izgublja svoj pomen kot komponenta socialnega miru in element pogajanja med delodajalci in sindikati in da jo v tej vlogi zamenjuje minimalna plača. Višina stroškov dela je eno ključnih vprašanj konkurenčno- sti slovenske industrije, je zaključil Drago Bahun. Nadaljnji pritisk na plače ob nespremenjeni strukturi stroškov dela, izkoriščenosti dela ter ob upoštevanju nerealnega položaja izhodiščne plače v plačilnem sistemu pomeni resno nevarnost za obstoj predvsem delovno intenzivnih dejavnosti. Pomeni pa tudi neposredno nevarnost za izgubo delovnih mest. Deloma zavezniki, deloma nasprotniki Bogdan Ivanovič, vodja pogajalske skupine za kolektivno pogodbo pri SKEI, je takole komentiral konferenco: Kot socialni partneiji smo zavezniki, drugače pa smo nasprotne stranke. Kljub temu se moramo na ključnih točkah vedno najti. Gospodarska zbornica in združenje delodajalcev imata glede mnenja, da si predelovalne dejavnosti zaslužijo večji pomen v nacionalnem gospodarstvu in večjo pozornost države, našo popolno podporo. Strinjamo se tudi glede nujnosti zmanjšanja javne porabe. Drugačnega mnenja pa je bil glede deleža plač v stroških de- la. Predlagal je, naj bi sedruž^ lotili zakona o davku na PlaC bi ga ukinili do konca leta- . de izobraževanja je predlaga*’ bi na za usposabljanje zap«s e za delo na leto imeli na razp go vsaj 40 ur. .. tii,e Glede stroškov dela in p0*1 plača pa je Ivanovič dejal, ^ zavzema za dolgoročnejšo P ti ko plač, vezano na naslednja , elementa: na usklajevanje P , s 100-odstotno rastjo živlF J skih stroškov, kar je tudi prvl ^ pni evropski element. Drug' . ment je vezanost na realno produktivnosti, ki bi se mcrl dohodkom na zaposlenega v P . teklem letu. Ta dva elementa morala biti ključna. Strinjal P ‘ je z Bahunom, da je treba • . diščne plače nadomestitiz nimalno plačo. ,,e. Konferenco je zaključil pre u dujoči Jože Stanič z besedam-^ je razmerje med razvojem P jetja in socialno politik« krhko in občutljivo in da g* treba graditi tudi na zaup3'-!,, do delodajalcev, ne le na d v«. in zdavnaj preživetih pretnj s stavkami. g p. Sindikalna listi* Junij 1999 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 3. Ločeno življenje 1.846,00 1.285.J® 35,94 cuje 53.909,00 Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem ra ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) 537 0® 3.500.00 1.750.00 1.218.00 35,94 66.471,00 Javni sektor (nekdanje negospodarstev^ 3.693,0® - po SKPGD (na delovni dan) Drugi del 537,00 Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 53.311,00 - za 20 let 79.967,00 - za 30 let 106.622,00 Odpravnina ob upokojitvi 332.350,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini Minimalna plača (od 1. 1. 1999) Zajamčena plača Regres za letni dopust najmanj 99.705.00 49.853.00 68.233.00 39.082.00 102.000,00 45.32 .0® 67.98 ,0® 90.641- » 505.467,m oziroma tri plače delaje če je to zanj ugod*1 J 90.641- °° - ali največ (70 % povprečne slovenske plače) S3& 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po za^° (Uradni list RS št. 87/97). pil 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pon1 '■* kolektivna pogodba. $t. 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list K 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje rn^ji maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem dela izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. * Strokovna služba & > •»sk funkcionarjev tipskega sindikata e*stilne industrije ^®ni* teden sta Sindikat avcev tekstilne in Hjarskopredelovalne industrije °venije obiskala Willi Arens in šefUS *>r'e9r|itz, predsednik in 6 2a Mednarodne odnose , ropskega sindikalnega odbora a tekstilno, oblačilno in utveno industrijo. Gosta sta 0 6<* drugim obiskala območno 0.^®n'*acijo ZSSS za Ljubljano z r ° 'c®- S pogovora s člani čiru11-1'®*1®93 odbora sindikata o sinn- 'n po,'tiki evropskega h„L a*a smo za objavo povzeli ekai Misli. Člani republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskoprede-lovalne industrije so z zanimanjem poslušali šefe evropskega sindikata. Za minimalne socialne standarde in pravila tržnega obnašanja nov°/ Je Povedal Willi Arens, vključevanje tako' ^av v EU ne pomeni, da bo za ljudi s);« J a _ kmalu povsod enako, le gospodarni m°^nosti podjetij sedanjih in novih čla-&'sn11 'zenačene. EU že ima skupno litjK varsko in finančno politiko, socialno počjo]-0 gledaje na dnevni red. Sindikati so zato le jnni Popraviti skupno politiko delovne sirnih S(K'a*nega zavarovanja. Prva naloga so Tek13-0' stant*ardi delovne sile. je en,Stl na’ oblačilna in obutvena industrija pi v.U 0t* naj večji h vej gospodarstva v Evro-več ^ da'c delo štirim milijonom delavcev, 01 avtomobilska industrija. Skoraj vse države pa so to industrijo pripravljene žrtvovati v korist ohranitve drugih industrijskih vej. Povprečne plače tekstilcev in usnjarjev so pod povprečjem gospodarstva in se še zmanjšujejo. Zaradi tega bo treba določiti minimalno plačo, pod katero naj ne bi nihče delal. Proizvodnja se seli v države s cenejšo delovno silo. Najprej so selili tudi v Slovenijo, kasneje na Hrvaško, še kasneje v Makedonijo, zdaj razmišljajo o Ukrajini. Največ tekstila pa pride iz Kitajske, kjer največ naredijo zaporniki na prisilnem delu, menda jih tako dela več kot 2.000.000. Število delovnih mest tekstilcev v Nemči- ji seje od leta 1990 zmanjšalo s 700.000 na le 200.000. Zaradi zmanjševanja števila zaposlenih seje samostojni sindikat tekstilne industrije priključil sindikatu kovinarjev (IGM), ima le dvajsetino njegovega članstva. Tekstilci v drugih državah se priključujejo drugim sindikatom. Evropski sindikat bo na bližnjem kongresu moral glede združevanja sprejeti skupne usmeritve. So pa plače v državah EU različne. Oblačilci v Nemčiji prejmejo povprečno po 2000 do 2500 mark, v Veliki Britaniji pa 30 odstotkov manj. Portugalci pa za takšno delo lahko prejmejo največ po 100 mark. V Sloveniji in na Češkem lahko delavec v oblačilni industriji zasluži 600 do 700 mark, v Makedoniji in Bolgariji po 150, v Ukrajini pa le 100 mark. Prednost kapitalistov z Zahoda je tudi v tem, dajim v tekstilno industrijo v Vzhodni Evropi ni treba vlagati v objekte, saj je veliko hal praznih. Možnosti slovenskih tekstilcev so po Aren-sovih besedah zlasti v sledenju modnih trendov. Le tako se lahko branijo konkurence držav s cenejšo delovno silo. Politika ne sme postavljati ovir za strokovnjake, ki morajo vedeti, kaj trg v EU potrebuje, in kako je kaj mogoče izdelati. Velike obratovalnice nimajo dobrih možnosti. Najboljše gre tekstilni industriji iz Italije, ki ima zlasti majhne obratovalnice, ki se med seboj povezujejo. Povezovati bi se morale tudi naše tovarne. Po besedah Klausa Priegnitza bi industrialci proizvodnjo najraje organizirali na ladji, saj tam ne bi plačevali nobenih davkov, tudi stroški delovne sile bi bili minimalni. Seda- Naclaljevanje na naslednji strani "a skrinjici. Na povabilo Avstrijsko-francoskega centra za gospodarsko zbliževanje v Evropi je bil v začetku junija na Dunaju seminar z naslovom Socialna dimenzija širitve Evropske unije. Udeležili so se ga predstavniki vlad in socialnih partnerjev iz držav, ki so se uvrstile med prve kandidatke za polno članstvo v Evropski uniji: Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Poljske in Slovenije. Kot smo slišali, je naše severne sosede kar precej strah prostega pretoka delovne sile, saj se bojijo, da bodo delovna mesta, ki jih zdaj zasedajo njihovi ljudje, zasedli cenejši tujci. So pa Avstrijci ponosni na izjemno razvite socialnopartnerske odnose, skladno s katerimi so bili njihovi sindikati kar dve desetletji vključeni v priprave za vključitev v EU. Nadaljevanje s prejšnje strani nji mednarodni trgovinski sporazumi urejajo marsikaj, sociale pa ne. Minimalni standardi delovne sile bi morali veljati povsod. Trg bi moral izločiti proizvajalce, za katere delajo otroci (Indija, Pakistan) ali zaporniki (Kitajska). Tudi za trg bi morali uvesti pravila in sodnike. Trg naj bi bil zaprt tudi za proizvajalce, ki v svojih obratovalnicah ne bi dovoljevali včlanjevanja delavcev v sindikate in svobodnih tarifnih pogajanj. Minimalne standarde so v Nemčiji in Italiji že razvili. Prav bi bilo, da bi ti standardi veljali povsod. Da bi bilo v podjetjih več sociale, bi bilo treba v vseh večjih podjetjih ustanoviti svete delavcev, ki so edini predstavnik delojemalcev. Evropski sveti delavcev so že obvezni v vseh podjetjih s prek 1000 zaposlenimi. Svet delavcev in sindikat pa morata seveda delovati enotno. Zato so Z mednarodnega seminarja Socialna dimenzija širitve Evropske unije Avstrijci za postopno uvajanje svobodnega trga delovne sile Seminarje bil namenjen, tako kot vedno, medsebojnemu spoznavanju med predstavniki držav članic in držav kandidatk za polnopravno članstvo v Evropski uniji. Tokratne teme so bile socialni dialog, delovno pravo, stanje zaposlenosti in brezposelnosti ter s tem povezani letni nacionalnimi programi aktivne politike zaposlovanja. Teme torej, ki so še kako pomembne pri odločanju o dinamiki širitve Evropske unije. Gostitelji so vedno znova poudarjali evropski socialni model, ki je bistven za strukturo Evropske unije. Institucionalne vključenosti socialnih partnerjev v organe in postopke sprejemanja odločitev na vseh ravneh, tudi na ravni Evropske unije, namreč ni nikjer drugje na svetu. Socialni dialog med sindikati in delodajalskimi organizacijami ter vladami je temelj evropskega socialnega modela. Avstrijske in francoske gostitelje je zato najbolj zanimalo, ali seje v državah kandidatkah socialni dialog uve- nemški sindikati poskrbeli, da so v svete delavcev izvoljeni njihovi funkcionarji. Tudi vse države, ki čakajo na sprejem v EU, ali so od tega še zelo oddaljene, naj bi imele minimalne standarde delovne sile. To ne pomeni enotnih tarif, za začetek bi bil dober tudi enako dolg delovni teden. Za Slovenijo pa 37 ur ni realen čas. Šele izboljšanje produktivnosti bo omogočilo skrajšanje delavnika. Od produktivnosti je odvisna tudi plačna politika. Ko pa se proizvodnja izboljša in produktivnost poveča, je sindikat dolžan zahtevati večje plače. Delodajalci so namreč povsod enaki - enotno nasprotujejo temu, da bi del povečane produktivnosti prelili v plače. Ob povečani produktivnosti pogosto zahtevajo celo zmanjšanje plač, češ da so delovna mesta tako varnejša. Treba jim je povedati, da so delavci pomembni tudi kot potrošniki. F. K. ljavil na podoben način kot v petnajstih državah članicah. Odkrito so poudarili, da države kandidatke, kjer socialnega dialoga v podjetjih, regijah, dejavnostih in na nacionalni ravni ni, ne morejo računati na članstvo v Evropski uniji. Vse države kandidatke so poročale o socialnem dialogu. Za okus Francozov in Avstrijcev pa so pri tem prevečkrat omenjale tripartitno dogovarjanje, v katerem sodeluje tudi vlada. Zlasti Francozi menijo, da se prava vrednost socialnih partnerjev kaže v njihovi avtonomnosti in sposobnosti stvari urejati brez blagoslova vlade. Seminarje pokazal razlike med francoskim in avstrijskim pristopom k širitvi Evropske unije na vzhod. Avstrijci imajo bistveno več pomislekov kot Francozi. Avstrijski sindikalisti so tako kot predstavniki avstrijske vlade opozarjali na možne negativne posledice za avstrijski trg delovne sile, če bi pri njih prekmalu prišlo do svobodnega zaposlovanja delavcev iz držav kandidatk. Najmanj, kar zahtevajo, je postopnost uveljavljanja štirih svobod, ki so povezane s polnopravnim članstvom v Evropski uniji: svoboda prehajanja kapitala, blaga, dela in storitev čez mejo. Menijo, da bi bilo potrebno še dolgo omejevati zlasti svobodo prehajanja delavcev in storitev. Skrbi jih namreč izjemna razlika v višini plač in kupni moči med Avstrijo in njenimi sosedami kandidatkami. Ravno prostorska bližina in možnost dnevne migracije čez mejo naj bi bila nevarna za skokovito naraščanje avstrijske brezposelnosti zaradi konkurence delavcev, ki bi se želeli zaposliti v Avstriji. Kot je povedal sekretar avstrijske sindikalne zveze, ocenjujejo, da bi se letno v Avstriji, če bi bile odpravljene vse administrativne ovire, želelo zaposliti 47.000 delavcev iz teh držav. V desetih letih bi to pomenilo desetino vseh delavcev v Avstriji. Francozi niso verjeli takim napovedim. Navajali so svoje izkušnje iz časa širitve Evropske unije na jug. Po odpravi administrativnih ovir za iskalce poslitev ni prišlo do množi n selitev s trebuhom za kruho . nerazvitih območij južne l*a je. Portugalske in Španije-odločitev ljudi, da ostanejo ^ ma, namreč vpliva tudi dej5' > da priključitvi k Evropski un^ praviloma sledi gospodarski m voj in s tem boljše perspekt' za zaslužek doma. Kljub temu so Avstrijci nap vedali, da bodo poleg gospod skih zahtevali naslednje soC' ne kriterije za ocenitev, kdaj do države kandidatke izp°ln y pogoje za polno članstvo Evropski uniji: socialni dialofc . tem kriterijem se strinjajo tu Francozi), plače, ki bodo p° pni moči bolj primerljive z a sirijskimi, boljše menjalni5 razmerje med šilingom in va tami držav kandidatk, sod a ^ pravice v državah kandidatka ne smejo zniževati (saj je to zn da niso sposobne enakopiaV tekmovati s članicami EU),5 v nja brezposelnosti mora biti en ka avstrijski (4 do 5 odstotke . podoben delovni čas, pod0^ prispevki za socialno zavaio nje (zlasti na področju varno-in zdravja pri delu) itd. jj Za konec naj povzamemo tu ^ informacije o tem, kako so k'' Avstriji socialni partnerji vK J ceni v pogajanja svoje držav pogojih za priključitev k Evr ski uniji. Predstavniki avstrij5^ i Kuruveueseuciji '»v; ane, ki so se pogajali- iu • igotovili, da ob prikljuc' e, ki so se nujno pokaza iaju delavcev, niso po5 čni problem. Na to svojov zelo ponosni. Tudi pred5 ^ lelodajalcev so poudarjal'; ^ li prav socialni partner)1 • so v Avstriji kazali naj1"; slekov do priključitve nj1* žave k Evropski unij" no - zahtevali sojo. N* « je so ponosno povedal" stitucije socialnih part** ■ ste, ki v Avstriji uživajo " V minulem tednu je na kratek k Zvezi svobodnih Uftk atov Pr'šel Walter n b®r,Jach, delavski ataše na vn!TSki ambasadi na Dunaju. Z inf tv°n? ZSSS je izmenjal so °.rrr,acije o tendencah v razvoju Jc'alne politike in politike '•Poslovanja v Evropi in o ne?ajar,iih na tem področju Sp s^ega predsedovanja niolič pa ga je obvestil WaltJem času- dr>ter Ueberbach je spregovoril o političnih spremembah v evropskih ža avah, članicah Evropske unije, in o vplivu sprememb na socialno in jJPoslitveno politiko v Uniji. slednja tema je bila predsedovanje Nemčije Evropski uniji, ki ga je - rala nemška vlada prevzeti že dva meseca potem, ko je prišla na v času Evropska dilema: kako do večje zaposlenosti Walter Ueberbach, delavski ataše na nemški ambasadi na Dunaju, na obisku pri vodstvu ZSSS ‘®9a predsedovanja Evropski uniji. Predsednik ZSSS Dušan o aktivnostih Zveze svobodnih sindikatov v °blast. V()|jls 'm- da bo izguba socialdemokratov na tra •Va*1 za evropski parlament vplivala na no-prjvj° P°litiko v Nemčiji, je dejal Ueberbach. dg 0 o° do boja med levim krilom socialna °kratov 'n reformisti. Ti se zavzemajo za f0 ° evropsko socialno politiko, in to ne o re-niu a” Soc'alne države, ampak o oblikova-form°Ve soc'a'ne politike. To je več kot re-()() a’to pomeni, da boš dosedanjo zgrad-sti r° ,r*‘ Govorijo o večji lastni odgovorno-ttniav • Za zaposlitev in da naj bi se država cej 'J'la s tega področja. S tem se opušča pre-Podro“ imen°Vanih soc'aln°demokratičnih stu|0(Jciovunie sindikatov z vlado bo zato po-p^vnejše. Nekaj upanja na izboljšanje bj v cja Zveza za delo”, pobuda, s katero naj Daj,. emeiji zmanjšali brezposelnost. Prek nje '°da'. ?riŠf° t*° kontakta med sindikati in de-like ’ 's^a*' naJ b' skupne rešitve tega vede^1' Pr°blema. Ustanovljeno je bilo osem vid n‘h slCLIPi,1> ki pa napredujejo počasi, brez 'liko JS'h rezultatov- Če ne bo bistvenih pre-SChp V’.l)°ta iniciativa zamrla, čeprav kancler bj|a °der meni, daje pomembna, ker naj bi brez a aJPomembnejši vzvod za zmanjšanje Z viad*'^at* l50^0 'tneli več težav pri odnosih deitlo° 'n tudi z vladajočo stranko socialnih sen!e^er*3acl|je omenil še kongres IG Metali l&kril ra.letos* Ta sindikat je domena leve-baCh a Mxaalnodemokratske stranke in Ueber-koiik m^n'’ da se bo na kongresu že videlo, v0 kancler Schroder uspeva s svojo no-strunL Misli, da bo imel pri tem krilu bi \ Prccejšnje težave. spre/|an Semolič je dejal, da so v ZSSS skrbno bj .J"*' projekt Zveze za delo in upali, da b0 Dale8il lahko kaj uporabili v Sloveniji. Če Slove°Padel’ *3° t0 objektivno prizadelo tudi in vJU'10' Vsaka država je sicer samostojna dsnep s'ndikat išče svoje rešitve. Toda če bi drpgj v Nemčiji, bi bila to spodbuda tudi za Pruv '^bskam pesti za uspeh te zamisli, če-je do^ei|n(,ladi v dvomih, ker še ni rezultatov, eiT|oličevem mnenju je ključno vpra-tisti i wVr°Pe- kaj storiti, da bi delo obdržali PoSgl',8a imajo, in kaj storiti, da bi ga brez-n' dobili. Zdaj v Evropi ni več izgovo- ra, da so na oblasti desne sile, ker so v glavnem na oblasti socialni demokrati, to je levica. Če zdaj ne bo rezultata, ni jasno, kdaj bo. Ker ga ni, je dejal predsednik ZSSS, postaja v Evropi vse bolj agresivna liberalna struja. Ta tudi v Sloveniji ob angleški in nizozemski zelo agresivno ponuja še ameriško socialno in zaposlovalno politiko kot model, ki zagotavlja nizko stopnjo brezposelnosti. Cena pa,je liberalna delovnopravna zakonodaja. Mi smo v skrbeh zaradi dogodkov v Nemčiji, ker kot rečeno, rešitve, dobre in slabe, pljuskajo tudi v slovenski prostor. Zato stiskam pesti, da bi v Nemčiji ta projekt uspel, je zaključil Semolič. Ueberbach se je strinjal, da problem brezposelnosti ni pomemben samo za Nemčijo. Dodal pa je, da bodo tudi sindikati morali ubirati nove poti. Pomembno je predvsem, da bodo doseženi rezultati. V Nemčiji vidimo, je dejal, daje treba na eni strani varčevati, na drugi pa nekatere stvari spreminjati, pri čemer bo zelo pomembna reforma davčne zakonodaje, ki naj bi bila predstavljena v kratkem. Pri napovedanih spremembah socialne in zaposlitvene politike bo treba upoštevati več kriterijev, kot na primer maastrichtske konvergenč-ne kriterije, stabilnost evra, davčno pravičnost za vse ter zmanjševanje brezposelnosti. Semolič je ob tem izrazil bojazen, da bodo izpolnjeni vsi kriteriji razen zadnjega. To je tudi slovenski problem; kaže namreč, daje tako naša država kot Evropa zelo občutljiva za maastrichtske kriterije, za brezposelnost pa ne, saj se ta že leta ne zmanjšuje. V Zvezi svobodnih sindikatov, je poudaril Semolič, bi radi videli, da bi se tudi kriterij zmanjševanja brezposelnosti enakovredno vključil med kriterije za vključitev v Evropsko unijo. Ueberbach se je strinjal z mnenjem predsednika ZSSS, dodal pa je, da nizozemske in danske reforme niso optimalna rešitev brezposelnosti. V resnici imajo tudi v teh dveh državah težave, saj je veliko ljudi zaposlenih le po nekaj ur ali samo honorarno. Zato bodo ti ljudje na starost imeli socialne težave, saj marsikateri ne bo imel pravice do pokojnine. Menil je tudi, da ameriški model ni prava rešitev za evropsko nezaposlenost. Dušan Semolič je gosta obvestil še o dejavnosti svobodnih sindikatov v zadnjem obdob- ju, pri čemer je najbolj poudaril akcijo zoper poslanske privilegije pri upokojevanju ter o dogovarjanju med vlado, delodajalci in sindikati. Na koncu obiskuje Walter Ueberbach dodal še nekaj informacij o za sindikate najpomembnejših dogodkih med nemškim predsedovanjem Evropski uniji. Predsedovanje je imelo v okviru teme “Za socialno in močno EU” tri težišča. Prvo je bilo ustvariti evropski pakt za zaposlovanje, drugo uvedba minimalnih socialnih evropskih standardov in tretje zahteva ministrov za delo in socialne zadeve, da so udeleženi pri reformiranju strukturnih fondov Evropske unije ob njeni razširitvi. Ekonomska in socialna politika naj bi imeli enako težo. To je v bistvu stara nemška zahteva. V okviru evropskega pakta o zaposlovanju naj se vnese več obvezujočega, večje treba narediti za mlade brezposelne in dolgotrajno brezposelne ljudi. Izenačili naj bi pravice žensk z moškimi pri iskanju zaposlitve. Strnili in koordinirali naj bi politiko plač, davčno in socialno politiko. Plačna politika ostaja v domeni socialnih partnerjev in te je treba vključiti v evropski pakt zaposlovanja. Z reformo stalnega odbora za zaposlovanje naj bi socialni partnerji dobili večjo vlogo. Govorili so tudi o boljšem sodelovanju članic Evropske unije pri preprečevanju ilegalnega zaposlovanja in o pretoku socialnih podpor preko državnih meja. V zvezi z Agendo 2000 pa so bila tri srečanja ministrov za socialne zadeve. Na prvem srečanju so uskladili določena skupna stališča, na drugem, na katero so bili povabljeni tudi njihovi kolegi iz pridruženih članic, so sklenili, naj bi v program Phare vključili še peti cilj: spodbujanje socialne politike. Če bo socialna politika postala obvezujoča v Pharovem programu, bo iz tega naslova laže dobiti sredstva za socialne programe, za sindikate ... Tretje srečanje je bilo tik pred vrhom Evropske unije v Kolnu letos. Sklenjen je bil pakt o zaposlovanju. Ni pa uspel dogovor o evropski delniški družbi, tokrat zaradi španskega veta. O evropski delniški družbi kot temelju socialnih standardov in soodločanja tečejo v Evropski uniji debate več kot 20 let. Prva prioriteta politike zaposlovanja ostaja večje zaposlovanje, kar j e razvidno tudi iz Evropskega pakta o zaposlovanju, je strnil svoje pripovedovanje NValter Ueberbach. Sindikati bodo v prihodnje pri teh temah lahko bolj tvorno sodelovali, za kar je zaslužna tudi evropska zveza sindikatov ETUC. Dušan Semolič seje gostu zahvalil za informacije, ki so Zvezi svobodnih sindikatov dragocene, saj pripravlja projekt za vključevanje sindikatov v politiko zaposlovanja. B. R. S predsednikom in z zaupnico sindikata Almire smo se pogovarjali o položaju zaposlenih, ki so za sanacijo dali kar precejšen delež. Njihov najhujši problem so zelo nizke plače in prerazporejanje delovnega časa. Sindikat skuša probleme reševati, vendar se zdaj zatika pri vodstvu - vse kaže, da bo kmalu prišlo do nove zamenjave. Po besedah naših sogovornikov je sedaj v Almiri še 300 zaposlenih, natančnega števila nam nista znala povedati, saj so prav prejšnji teden, ko smo se pogovarjali, poklicali nazaj na delo nekaj trajno presežnih delavcev. Almira se iz finančnih težav rešuje s prisilno poravnavo. Za njen uspeh so prav delavci prispevali, saj so se odpovedali okroglim trem milijonom mark, polovici zneska prisilne poravnave. V to zahtevno finančno operacijo, s katero želijo ohraniti podjetje in svoja delovna mesta, so vložili terjatve iz naslova premalo izplačanih plač v zadnjih sedmih letih. S tem seje lastninska sestava Almire precej spremenila - zaposleni in bivši delavci so skupaj postali največji delničar, saj imajo v rokah 44 odstotkov delnic. Čeprav je lastninska sestava spremenjena, je nadzorni svet sestavljen še po starem, tako da mali delničarji na njegovo delo nimajo nobenega vpliva. Sindikat si ob pomoči Gregorja Mikliča, izvršnega sekretarja predsedstva ZSSS, prizadeva za uskladitev sestave nadzornega sveta z novo lastninsko sestavo. V delničarski sporazum bodo skušali vključiti čim-več pravic malih delničarjev. Kot pravita Žilih in Kranjčičeva, so presežne delavce v Almiri določali že večkrat. Tisti, ki so odšli v zadnjem paketu pred prisilno poravnavo, naj bi odpravnine prejeli v obrokih, izplačanih v petih letih. Pri tem so precejšnji zaostanki. Razporejeni v zadnji paket 28 presežnih delavcev, sprejetje bil po prisilni poravnavi, še niso prejeli ničesar. Prav te dni pravnica območne organizacije ZSSS za Gorenjsko vlaga tožbo za njihove odpravnine. Plače so tudi sedaj večji problem, saj so zaposleni v prvih petih tarifnih razredih plačani za okroglih 20 odstotkov slabše, kot določa podjetniška kolektivna Pogovor s Francem Žilihom in Dušanko Kranjčič, predsednikom in zaupnico sindikata Almire Podjetje se rešuje zlasti na plečih delavk in delavcev pogodba. Zaposleni v šestem in višjih razredih pa so za toliko nad ravnijo, določeno s to kolektivno pogodbo. Zaposlene moti tudi izjemno visoka plača direktorice (sedem povprečnih plač v Sloveniji), skoraj enako visoko plačo ima prokurist, ki v podjetje prihaja le dva dni v tednu. Več zaposlenih zaradi tega prejema plačo, obračunano po zakonu o minimalni plači. Povprečna plača razvrščenih v tretji tarifni razred, v tem razredu je največ zaposlenih, je 60.000 tolarjev bruto. Na izplačilo je praviloma treba počakati do konca meseca. Iz naslova letošnjega regresa za letni dopust so zaposleni prejeli le 30.000 tolarjev v bonih trgovskega podjetja Murka. Zaposleni so ogorčeni, ker kolektivne pogodbe vodstvo podjetja ne krši le pri plačah, ampak tudi pri več drugih zadevah, pravita Ži-lec in Krajnčičeva. Najhujši problem je razporejanje delovnega časa. V sezoni, v Almiri je to zlasti obdobje junij-avgust, delajo več prostih sobot, pogosto tudi nadure. Za te presežne ure imajo za- Delo v likalnici zanesljivo ne delavk. posleni možnost izkoristiti proste dni v nesezoni. Vendar je vsega tega skupaj veliko preveč. Posamezni delavci imajo neizkoriščen dopust še izpred treh let. V stiski so zlasti posamezniki, ki imajo tudi 350 presežnih ur, saj sploh ne vedo, kdaj jih bodo lahko izkoristili. Če prisilna poravnava ne bo uspešna, jim vse to lahko propa- Disciplinski postopek proti sindikalni zaupnici Direktorica Breda Bregarje konec prejšnjega meseca zoper delavko Ireno Žagar začela disciplinski postopek. V svoj predlog disciplinski komisiji je zapisala, daje omenjana delavka 22. maja neopravičeno izostala z dela. Na ta dan, bila je sobota, je za vse delavce veljala delovna obveznost. Delavka naj bi s tem, da izostanka ni na predpisan način opravičila, storila lažjo kršitev delovnih obveznosti. Ker je uprava predlog poslala sindikatu, da o njem da svoje mnenje, ji je Franci Žilih 7. junija odgovoril takole: “Irena Žagarje sindikalna zaupnica in ima zaradi tega imuniteto. Povrh je delavki priznana invalidnost in zaradi tega dela s skrajšanim delovnim časom. Ko se delovni čas prerazporeja, prihaja do tega, da morajo delavke delati tudi v podaljšanem delovnem času. Zaradi tega k predlogu za disciplinski postopek sindikat ne daje pozitivnega mnenja. Če uprava pri predlogu kljub temu vztraja, ji sindikat predlaga, naj se disciplinska obravnava opravi šele po pridobitvi strokovnega mnenja ZPIZ.” Za to strokovno mnenje je Milena Sitar že zaprosila Mirana Kalčiča iz ZPIZ. Iz njenega dopisa povzemamo: Prerazporejanje delovnega časa v predelovalni industriji je kar pogosto. Zaradi tega prihaja pri delovnih invalidih 2. stopnje do problema, ker ne morejo izkoristiti pravice, da bi delali le skrajšani delovni čas. Milena Sitarje zaradi tega Kalčiču postavila tri vprašanja: Ali sme delodajalec od invalida 2. stopnje, s priznano pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, zahtevati delo v podaljšanem času? Ali sme takega invalida prerazporediti na delo v soboto, čeprav že v petih delovnih dneh doseže tedensko kvoto 20 delovnih ur? Ali je skrajšani delovni čas, štiri ure dnevno, omejen le na dneve ali tudi na teden? Kot nam je povedala Milena Sitar, na odgovor še čaka. vpliva ugodno na zdravj de. Presežnih ur, objektivno^ za nadure, za katere bi delo aJ . lec po kolektivni pogodbi rno plačevati tudi dodatke, pa vods noče plačevati. Tudi dnevnic P viloma ne plačuje. Če pa dnevnico dobi, mu vodstvo ne p zna pravice do dodatnih ur. Sogovornika opozarjatatu 1 ^ preslabo urejene pogoje za de ^ Inšpekcije za varstvo pri de Almiro že dolgo ni bilo. Na naše vprašanje, kaj v Al delajo in za koga, sta sogovo^ ka povedala: “Kar 90 odstot je Ion poslov, daleč naJveC no Nemčijo, pod svojo znamko naredimo največ I 1. ihie stoikov izdelkov. Pri Ion PoS*' v pokrita le cena dela delavce'^ proizvodnji. Almira pa ima kar-odstotkov delavcev v režiji- Pn poslih stroški torej niso P0*'11 v Le pletilnica dela vseskoz dveh izmenah, drugi le dopold^.. Nočnega dela pri nas ni. P0^ za delo niso dobri, saj je hrup ■ velik, tudi razsvetljava ni naju f ša. Klimatska naprava v zg°r^, dvorani v poletni vročini ne . došča. Čeprav v Almiri kadijo ce ni, delavci vseeno kadij°-v proizvodnih prostorih nes jo, delajo to po hodnikih. j. Na vprašanje, kako je orga ziran sindikat, sta odgovoru1?. ^ “V Almiri deluje le en sind* ^ - Sindikat delavcev tekstil*16 __________________ — ‘“jje usnjarskopredelovalne indu-sl^(i Slovenije, vanj je povezanih nj|-aVCev" ^ ta sindikat so se vr-I 1 tudi posamezniki, ki so pred 'Prestopili v konkurenčno Ne-Drn^n°St’ taJe zaradi kadrovskih K„ ern°v prenehala delovati. nii ve ko delavcev živi v precejšna rev^'ni’jim sindikat pomaga le az,hčne načine. Denar dobijo to/stl’ ki oddajo prošnjo. Za le- slen-£ novo *et0 smo vsem zapo-nim dali po 2000 tolarjev. Za le ^lnski dan so delavke dobi-Ve» 'co- Sindikat sofinancira tudi let;7lk rekreacije, kegljanje, iz-’ htnes, družabne igre ...” 0(j a *ja^e vprašanje, kakšni so o,. 0S| z vodstvom podjetja, sta UDn°v'0r^a: ^'ri sindikalne za- njj.lke je vse urejeno. Le v zad-dir i.tC^n'h ne moremo priti do na Kl°rice Brede Bregar. Taje sedanji položaj prišla pred 18 de]fec'' ko sta sindikat in svet biv;VCev.za*1teva*a zamenjavo je t l®11 ^'rektorja. Nadzorni svet htev' 'at tak°j ustregel naši zavod.!; ^anacija je pod njenim se v a °m s.*cer potekala, vendar D,. fitiri od lani ni nič spre-mio na boljše. Slaba je zlasti •oric»lZaxCijadela’ kijojedirek-ZaČPt Začela spreminjati, vendar da n X3.0* dokončala. Govori se, smn- ^a.nov direktor, tudi ime rjc Ze slišali. Sedanja direkto-njy pa naJ bi prevzela posle teh-djr 5®a direktorja. Prav sedanja pol vtor‘ca pa je ob prihodu na rej vZaJ’ te posle ukinila. Je to-ciljr,,^ takrat vedela, kaj je njen Melinka Matair je morala v stečaj Franček Kavčič Okrožno sodišče v Mariboru je prejšnji teden uvedlo stečajni postopek za podjetje Merinka Matair. Za stečajnega upravitelja je imenovan Dušan Marin, ki je že izjavil, da podjetje v stečaju ne bo nadaljevalo proizvodnje, saj podatki o dosedanjem poslovanju ne zagotavljajo, da bi lahko z izkupičkom krilo stroške proizvodnje, vključno s plačami. Tako bo moralo v odprto brezposelnost 91 delavk in delavcev podjetja. Nekatere od teh bodo lahko za določen čas zaposlili v drugih hčerinskih podjetjih Merinke, večina pa jih bo verjetno dalj časa ostala brezposelnih, saj so zaposlitvene možnosti za tekstilne delavke in delavce v Podravju minimalne. Podjetje delavkam in delavcem dolguje še plačo in pol. Delavke in delavci bodo to kot vsi drugi upniki prijavili kot terjatev do stečajne mase. Po naroku za preizkus terjatev bo stečajni upravitelj izplačal prednostne terjatve, med katere sodijo tudi plače. Delavke se imajo pravico obrniti tudi na Jamstveni sklad. “Sindikalisti smo bili letos konec maja, ko je začel veljati zakon o minimalni plači, veseli, saj zakon predvideva stroge kazni za pravne osebe, odgovorne osebe in direktorje podjetij, ki delavcem ne izplačajo vsaj minimalne plače. Primer Merinke Matair pa nam je že pokazal, daje tudi ta zakon pomanjkljiv. De- lavke in delavci so ostali brez plač, pravne osebe pa ni več mogoče kaznovati, ker je zaradi uvedbe stečajnega postopka preprosto ni več. Če bi terjali odgovornost pravne osebe za nazaj, bi samo zmanjšali stečajno maso, ki je za poplačilo vseh delavskih terjatev tako in tako premajhna,” pravi sekretarka območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v Podravju Branka Jurak. Konec minulega tedna seje pred vrati Merinke, ki je mati propadlega podjetja, zbralo 50 delavk Merinke Matair. Delavke so želele, naj jih vodstvo Merinke informira o nastalem položaju. Želeli so tudi vpogled v dokumentacijo, po kateri je sodišče uvedlo stečajni postopek. Delavke Merinke Matair so namreč zelo neobveščene, bojijo se tudi, da so del poslov njihovega podjetja že prevzele druge hčerinske družbe Merinke. Vodstvo podjetja se z delavkami sprva ni bilo pripravljeno pogovarjati. Ko so delavke zaprosile za pogovor mariborskega župana Borisa Soviča, ki jih je sprejel takoj, pa sta se z njimi pogovarjala podpredsednik nadzornega sveta Janko Repič in zastopnik delničarjev Marjam Gomze. Delavke so terjale dokumentacijo o stečaju, to naj bi prejele v tem tednu. Pri mariborskem županu pa so delavke podjetja Merinka Matair izvedele, da parlament pred časom ni V stečaj tudi 600 delavcev MTT-Tovame tkanin Melje Čaj^r°Zno sodišče v Mariboru je te dni uvedlo stelje p°stopek za podjetje MTT-Tovamo tkanin Me-To’vatkalercmJe bilo še 600 zaposlenih. “Stečaj MTT-nija ''^ tkanin Melje je bil pričakovan, saj je ago-^ob - l-*a trajala že zelo dolgo,” pravi sekretar-skoo ni|^ne8a odbora sindikata tekstilne in usnjar-rak ‘‘p, °valne industrije v Podravju Branka Ju-Zaj azlogi za stečaj imajo korenine že daleč na-raz’v0V°Je puJe k stečaju prispevala tudi Slovenska da j,:Jna družba, ki kot lastnica ni ukrenila vsega, Par. p°djetje pravočasno našlo tujega strateškega vite„er-la- Prav tako kot lastnica ni uvedlo učinko-Po u nadzora nad delovanjem uprav.” ja, |^j • Csedah Jurakove je bila nova uprava podjet-lavcg1*6 Za krmilo podjetja poprijela februarja, de-PodjJ? k°lj naklonjena kot prejšnja, ki je morala deiav -*e Zapustiti, ker je preveč poskrbela zase, do je g. cv Pa je imela mačehovski odnos. Nova uprava de] re drugim delavcem izplačala lanski regres in §resa za letos. Kakor opozarjajo sindikalisti, je to verjetno tudi posledica odločnega delovanja sindikatov v podjetju in na območju. Sicer pa bo po besedah Jurakove sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije ob pomoči območne organizacije ZSSS zastopal v stečajnem postopku preko 2000 delavcev, ki so v zadnjih petih letih delali v tem podjetju. MTT-Tovarna tkanin Melje dolguje nekaterim delavcem celo še denar iz postopka prisilne poravnave, ki je bil sklenjen pred petimi leti. Uprava in člani nadzornega sveta MTT-Tovarne tkanin Melje ocenjujejo, da bi lahko v podjetju v stečaju rešili zdravo jedro in ohranili okoli 350 delovnih mest. Ali bo enakega mnenja tudi stečajna upraviteljica Majda Jaki, pa se bo pokazalo že v naslednjih tednih. Vsekakor bi to ublažilo socialno stisko številnih tekstilnih delavcev, ki imajo v Mariboru in podravski regiji zelo malo možnosti za zaposlitev. T. K. sprejel zakona, ki bi perspektivna podjetja razbremenil starih dolgov. “Za sprejem takšnega zakona sta v parlamentu zmanjkala samo dva glasova,” je povedal Sovič. Dejal je tudi, daje tekstilna industrija v vsej Sloveniji, še zlasti pa v Mariboru v hudi krizi, o čemer bo obvestil tudi pristojne v slovenski vladi, Mestna občina Maribor pa se s prizadetimi podjetji dogovarja tudi o vsaj delni oprostitvi plačila nadomestil za stavbna zemljišča. Delavk in delavcev, ki so v stečajnem postopku upravičeni do prijave terjatev, je veliko več kot 91, saj je v zadnjih letih v Merinki Matair za določen čas delalo zelo veliko delavcev. Delavke in delavci so prejemali plače in regres za letni dopust pod ravnijo, določeno v kolektivni pogodbi, težave so imeli tudi pri izrabi letnega dopusta. Zaradi tega so številni delavci ob pomoči sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije v preteklosti na delovnem sodišču vložili tožbo zaradi premalo izplačanih plač, regresa in izrabe letnega dopusta. Podjetje je na nepravilnosti in na nespoštovanje delavskih pravic opozorila tudi državna pravobranilka Republike Slovenije Anica Popovič. Ker podjetje opozoril ni upoštevalo, je Popovičeva proti odgovorni osebi vložila kazensko ovadbo zaradi suma zavestnega kršenja delavskih pravic, kar sodi po našem kazenskem zakoniku med kazniva dejanja. “V stečajnem postopku bo naš sindikat ob pomoči službe pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS v Podravju zastopal 116 članic in članov, ki so delali v Merinki Matair, seveda če nas bodo za to pooblastili. Zato pozivam vse naše članice in člane, ki imajo terjatve do podjetja Merinka Matair v stečaju, naj se oglasijo na območnem odboru našega sindikata,” pravi Branka Jurak. “Prav tako pa moram povedati, da naš sindikat ne bo pozabil na tožbe, ki sojih delavci ob naši pomoči na sodišču že vložili, ter na kazensko ovadbo, ki jo je proti odgovorni osebi podala družbena pravobranilka Republike Slovenije. Čeprav podjetja Merinka Matair ni več, bomo vztrajali, da se stvari razčistijo do konca ter da tisti, ki so delavcem kršili njihove temeljne pravice, tudi odgovarjajo. Posamezniki so govorili, da s tem, ko delavcem kršijo pravice, skrbijo za ohranjanje delovnih mest. Dejstva pa so popolnoma drugačna. Delavce so opeharili, delovnih mest pa prav tako ni več!” T. K. io ' rro [TTTTrrrTTT: št. 24 / 24. junij 1999 PRIVATIZACIJA Delavci in uprava Term Maribor se borijo za pošteno privatizacijo Ali bodo delavci Term Maribor, najuspešnejšega podjetja v Mariboru, v procesu privatizacije podjetja ostali praznih rok? To je vprašanje, ki si ga v teh dneh ne zastavljajo samo številni delavci Term, temveč tudi mnogi drugi Mariborčani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z mariborskim gospodarstvom. Probleme so zakuhali organi Slovenske razvojne družbe, ki jih bodo morali tudi rešiti. Delavce Term in številne Mariborčane je namreč presenetil in razburil sklep nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe, ki okoli 1000 upravičencem do notranjega odkupa Term Maribor preprečuje sodelovanje v privatizaciji podjetja. Slovenska razvojna družba želi s premoženjem delavcev zapolniti privatizacijsko vrzel Za kaj pravzaprav gre? Predhodnik Term Maribor, turistično-gostinsko podjetje Pohorje, ki je imelo v svoji sestavi tudi Casino Maribor, se zaradi zakona o začasni prepovedi lastninjenja igralnic ni moglo pravočasno lastninsko pre- Marjanca Onič: Sindikat delavcev gostinstva in turizma v Termah bo dal ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije. oblikovati. Tako si tudi delavci, bivši zaposleni in upokojenci Pohorja z notranjim odkupom niso mogli pridobiti delnic svojega podjetja, čeprav so v ta namen do danes zbrali že več kot 550 milijonov tolarjev. Delavci pa so prepričani, da jim pripada tudi dobiček, ki gaje podjetje ustvarilo od leta 1993 naprej. Da bi v nekdanjem podjetju Pohorje izpeljali privatizacijo, so iz podjetja izločili tisti del, ki ni imel nobene zveze z organiziranjem posebnih iger na srečo, ter oblikovali novo družbo - Terme Maribor. Novo podjetje pa je svojo lastnino - gre za luksuzni hotel Habakuk, za večino mariborskih hotelskih zmogljivosti, za številne gostinske lokale, za dia-gnostično-rekreativni center Fontana, za 30 odstotkov vseh slovenskih prostocarinskih prodajaln ter za druge nepremičnine - glede na tedaj veljavne predpise preneslo na Slovensko razvojno družbo. Kdo želi opehariti delavce Term! Slovenska razvojna družba pa ni izdala sklepa za dogovorjen in pričakovan način lastninjenja z notranjim odkupom. Nadzorni svet Slovenske razvojne družbe želi namreč 40-odstotni delež podjetja, kije bil namenjen notranjemu odkupu, prodati pooblaščenim investicijskim družbam za certifikate in tako zapolniti privatizacijsko vrzel. To pa je v nasprotju z vsemi dosedanjimi dogovori med predstavniki Term Maribor in Slovensko razvojno družbo, pa tudi z dosedanjo prakso omenjene družbe. Ravnanje Slovenske razvojne družbe je tudi v nasprotju z dogovorom o brezplačnem prenosu premoženja Term nanjo, saj je takratni zakon o lastninjenju skladovih podjetij notranji odkup nedvoumno določal za obvezno obliko lastninjenja. “Zaradi objektivnih razlogov, torej zaradi igralniške zakonodaje, smo bili prisiljeni prenesti premoženje naše družbe na takratni razvojni sklad Republike Slovenije (njena naslednica je Slovenska razvojna družba), vendar smo to storili v dobri veri, da nam bo notranji odkup omogočen, saj je tako narekovala takratna zakonodaja o lastninjenju skladovih podjetij. Maja lansko leto pa je bil sprejet zakon o zaključku lastninjenja, po katerem je Slovenska razvojna družba dolžna pri lastninjenju svojih podjetij delavcem omogočiti interno razdelitev, lahko pa jim omogoči tudi notranji odkup. Obrazložitev sklepa nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe v zvezi z lastninjenjem Term temelji ravno na tej ohlapni zakonski formulaciji. Nadzorni svet družbe je kljub drugačnemu mnenju strokovne službe sklenil, da za družbo Terme notranjega odkupa ne bo,” pravi sekretarka sindikata delavcev gostinstva in turizma v Termah Marjanca Onič. Vodstvo Term se bo na sklep pritožilo Vodstvo Term je na presenetljiv sklep nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe hitro reagiralo. Direktorica Term Alenka Iskra je na tiskovni konferenci povedala, da se vodstvo podjetja z odločitvijo nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe ne strinja, zato se bo pritožilo Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. V podjetju tudi pričakujejo, da bo o sporu sprejel stališče nadzorni svet podjetja, ki ga vodi dr. Davorin Kračun. O nastalem položaju so obvestili tudi poslance iz mariborske volilne enote ter mariborskega župana Borisa Soviča. “Bojimo se, daje v ozadju interes konkurence prevzeti najbolj uspešno mariborsko podjetje,” je na tiskovni konferenci dejala Alenka Iskra. “Samo zaradi spleta nesrečnih okoliščin je uspešna družba Terme pristala v lastništvu Slovenske razvojne družbe. Strategija Term pa je jasna: ostati želimo nosilec razvoja kakovostnega turizma v regiji. Ker nam Slovenska razvojna družba želi onemo- gočiti ciljno lastniško strukturo, obstaja res nevarnost, da ne bomo mogli izvajati sv J strategije razvoja podjetja.” Sindikat se bori za pravično privatizacijo “Zaradi krivice, ki jo je nadzorni svet Slovenske razvojne družbe povzročil delavc Term, seje v našem podjetju takoj sesta di izvršni odbor sindikata delavcev S0!’1111* e. in turizma v podjetju,” pravi predsednik o njenega sindikata v Termah Milan Kraji=n “Sindikat je odločno nastopil proti grobe . kršenju delavskih pravic in za pravično P vatizacijo.” .. s0 “Člani izvršnega odbora sindikata, ki ■ bili vidno prizadeti, so podprli prizadeva uprave, ki se bo pritožila na Ministrstvo ekonomske odnose in razvoj ter argon)6 rano osvetlila naš specifičen položaj, P vi Marjanca Onič. “Nenazadnje srn0.X mah vse od leta 1993 poslovali z Z vsemi močmi se bomo borili, da dobi in premoženje Term ne bo zdrsnilo v ne fit ;rav'b in zmogli, možnost pa moramo tek ' Za.Vseh 40 odstotkov in niti za odsto-^ariaiV' q° j6 na*a Pruvicu!” je poudarila i*£b°rski župan podpira \.;eve delavcev vičennb0rSkl zuPan B°ris Sovič na zbor upra-ninl0Cey notranjega odkupa delnic Term pijjp, ®e. Priti, vendar pa j e udeležencem poslal jetje v njem je med drugim zapisal: “Pod-siste e|me, oziroma njegov predhodnik, je Saial at,dno skrbelo za razvoj in temu prila-Seda:° ,Ut*i plačno politiko. Če delavci Term bj |J.ne bi imeli možnosti za notranji odkup, ri| i tej Priložnosti bi rad ponovno pouda-TermaJe nesprejemljivo, daje bilo podjetje p0stae,v 2adnjih letih kar nekajkrat zelo iz-Veaa yenP na način, ki ni vzpodbujal njego-čitey azv°ja. Najprej je zaradi političnih odlo-stoja .ržavnem zboru prišlo do velikega za-Ce, ž Pri lastninjenju podjetja zaradi igralni-sloVa .em seje začel zmanjševati obseg po-javn0 Ja.Pr°stocarinskih prodajaln, katerih de-naPot JC-V veliki meri prispevala k razvoju b°ru roČJ.u turistične infrastrukture v Mari-tran:'Seclaj prihaja še do onemogočanja no-lka,"a °dkupa upravičencev. n° dosedanji razvoj Term, ki so posta- Alenka Iskra: Uprava Term se bo na sklep nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe pritožila na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj le podjetje s pomembnimi razvojnimi potenciali, z dejavnostjo, ki je konkurenčna doma in v svetu, pa je verjetno tudi glavni razlog za očitno velike apetite pri lastninjenju tega podjetja. Mestna občina Maribor seveda podpira zahteve po takšnem lastninskem preoblikovanju podjetja, ki bo vključevalo tudi možnost notranjega odkupa za tiste delavce, ki so s sistematičnim delom pa tudi z odpovedovanjem od osebnih dohodkov prispevali k temu, da je to podjetje konkurenčno, uspešno in razvojno sposobno.” Prodajo delnic Term je potrebno do pravnomočnega razpleta spora prepovedati Zbor upravičencev do notranjega odkupa delnic Term je podprl vsa dosedanja prizade- vanja uprave podjetja in sindikata delavcev gostinstva in turizma v Termah. Udeleženci zbora so od Slovenske razvojne družbe zahtevali, da prepove prodajo delnic Term do presoje ustavnosti zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe in do pravnomočnosti sklepa o privatizaciji. Zbor je predsednico Bredo Meier Janušič pooblastil, da skupaj z upravo družbe zastopa upravičence v pogovorih in na morebitnih pogajanjih s Slovensko razvojno družbo. Upravičenci do notranjega odkupa so poleg tega izrazili nestrinjanje z izjavo ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška, ki se je zavzel za to, da bi delavci Term lahko pri notranjem odkupu sodelovali samo s sredstvi, ki sojih doslej privarčevali. Nata način bi si lahko pridobili 23 odstotkov delnic (skupaj s 17 odstotki delnic, ki jih bodo prejeli za certifikate, bi jih imeli tako 40 odstotkov). Razgoršek se tako ne strinja, da bi mali delničarji odkupili vseh 40 odstotkov delnic ter tako postali večinski oziroma 57-odstotni lastniki Term. Upravičenci do notranjega odkup so to Razgorškovo izjavo ocenili kot nesprejemljivo. Kakor so povedali, bi od resornega ministra pričakovali podporo v prizadevanjih za pravično lastninjenje. “Od države pričakujemo, daje do nas poštena in pravična, predvsem pa načelna ter da nam bo omogočila notranji odkup 40 odstotkov delnic,” so sklenili mali delničarji. O sprejetih sklepih je zbor obvestil tudi Slovensko razvojno družbo in mariborskega župana. Tomaž Kšela Casino, zaradi katerega se Terme Maribor niso mogle privatizirati Majhna, vendar uspešna igralnica Casino Maribor je v desetih letih obstoja obiskalo 260.000 gostov, od tega 80 odstotkov iz Avstrije. Kot je nedavno povedal predsednik uprave mariborskega Casinoja Renato Kovač, je delniška družba Casino Maribor lani s 54 zaposlenimi ustvarila 278 milijonov tolarjev prihodkov in dva milijona tolarjev izgube. Po njegovih besedah bodo letos celotni prihodek v igralnici povečali za 10 odstotkov, pričakovani dobiček pa naj bi pokril izgube igralnice iz zadnjih dveh let. Mariborski Casinoje ustanovilo turistično gostinsko podjetje Pohorje, ki je bilo tudi predhodnik današnjih Term Maribor. Zaradi te relativno majhne igralnice, ki jo vsak večer obišče od 50 do 100 gostov, se podjetje Pohorje (današnje Terme Maribor brez Casinoja) ni moglo privatizirati, kar je močno zavrlo razvoj tako Term kot Casinoja. Po sprejetju zakona o igrah na srečo je podjetje Pohorje iz svoje dejavnosti izločilo igralnico in se preimenovalo v Terme Maribor. Z uveljavitvijo zakona o lastninjenju podjetij, ki prirejajo igre na srečo, je julija leta 1997 Casino Maribor prešel v državno last. Casino seje leta 1998, prvi med slovenskimi igralnicami, preoblikoval v delniško družbo. Danes ima 40 odstotkov delnic kapitalski sklad, 40 odstotkov delnic odškodninski sklad, 20 odstotkov delnic pa mestna občina Maribor. Sedanje vodstvo Casinoja vidi perspektivo podjetja v tem, da bo s svojimi kakovostnimi storitvami še naprej dopolnjevalo lokalno turistično in gostinsko ponudbo. K izpolnjevanju te vizije naj bi pripomogla tudi dodelitev koncesije za igre na srečo, za katero je uradu za nadzor prirejanja iger na srečo Casino že na začetku maja poslal vlogo. Koncesija, ki naj bi jo po dosedanjih dogovorih vlada potrdila še pred parlamentarnimi počitnicami, naj bi spremenila tudi finančno poslovanje igralnice. Dosedanji prometni davek od iger na srečo bo igralnica nadomestila s posebnimi koncesijskimi dajatvami, ki se obračunavajo od prometa posameznih vrst iger na srečo. Okoli 50 odstotkov svojega prihodka bo Casino po novem prispeval tudi v blagajno mestne občine Maribor za potrebe promocije in razvoja turizma ter za turistično infrastrukturo. V Casinoju Maribor nameravajo igralnico preurediti v sodoben igralniško-zabaviščni center s hotelskimi zmogljivostmi ter lastnim parkiriščem. Koncesijo želijo pridobiti tudi za štajersko-prek-mursko regijo. Predsednik uprave Casinoja Renato Kovač meni, da nesporazumi med glavnimi akterji na področju slovenskega igralništva, do katerih je morebiti prišlo v preteklosti, ne bi smeli vplivati na razvoj te dejavnosti, ki ima zlasti na obmejnih in turističnih območjih veliko perspektivo. Iz bivšega turistično-gostinskega podjetja Pohorje sta se razvili dve podjetji: Terme in Casino. Obe je v razvoju močno zavi la nespametna zakonodaja o lastninskem preoblikovanju, ki se v tem primeru ni izkazala kot razvojno naravnana. Upajmo, da bodo protesti zaposlenih in drugih zalegli in da bosta obe družbi lahko krenili po poti razvoja. T. K. Obnovljeno mariborsko okno v svet Mariborsko letališče je prek kratkim dobilo novo 2500 metrov dolgo in 45 metrov široko letališko stezo. Za njegovo prenovo so porabili 16.000 ton asfaltnega betona, stala pa je 311 milijonov tolarjev. Asfaltno površino je saniralo podjetje SCT iz Ljubljane v sodelovanju s Cestnim podjetjem Maribor, Te-grad je obnovil električne in druge napeljave, podjetje Possehl iz Maribora pa je zaščitilo stezo in namestilo horizontalno signalizacijo. Ob otvoritvi prenovljene letališke steze je minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer dejal, daje Slovenija v skladu s konvencijo iz Chicaga dobila alternativno letališče, Maribor in celotna severovzhodna Slovenija pa okno v svet, kije prvi pogoj za uspešno delo ekonomske cone v Mariboru. Mariborski župan Boris Sovič pa je dejal, da postaja Maribor z obnovljenim letališčem pomemben logistični center na križišču evropskih poti med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. Že spomladi so na mariborskem letališču odprli prenovljen kontrolni stolp, do leta 2000 pa bodo na letališču, ki ga bo delno uporabljala tudi Slovenska vojska, prenovili še nekatere objekte. Investicijska vrednost vseh obnovitvenih del znaša 1,5 milijarde tolarjev. T.K. Prodaji Tama še ni videti konca Člani mariborskega mestnega sveta so na izredni seji v začetku tega tedna govorili o problematiki prodaje Tamovega premoženja. Ker se ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin, minister za delo družino in socialne zadeve Anton Rop in direktor Slovenske razvojne družbe Bogdan Topič na sejo niso prišli, sojo kmalu prekinili in preložili na nov datum. Vodja Konzorcija kupcev premoženja Tama v stečaju Anton Čoki in predsednik sveta tega konzorcija magister Jože Protner sta poudarila, da delo konzorcija lepo napreduje ter da bo po vsej verjetnosti uspel plačati aro za nakup celotnega premoženja Tama v stečaju, še preden ga bo stečajni upravitelj začel prodajati po delih. Kakor kaže, bo dražba Tamovega premoženja po delih morda preložena na čas po 29. juniju, saj mora stečajni upravitelj Mirko Žagar prav v tistih dneh odpotovati v tujino, kjer bo razčiščeval nekatere terjatve tujih partnerjev. Optimističnega pogleda na delovanje Konzorcija kupcev premoženja Tama v stečaju pa ne deli predsednik upniškega odbora Drago Gajzer, ki opozarja, da so mnogi člani konzorcija veliko bolj aktivni pri besedah kot pri dejanjih, še posebej pri plačevanju denarja. Da ima prav, dokazuje poziv, ki so ga iz vodstva konzorcija poslali vsem članom, naj svoj prispevek za konzorcij plačajo čim prej in tako omogočijo plačilo are za nakup Tamovega premoženja. Konzorcijsko pogodbo o pristopu Mestne občine Maribor h Konzorciju kupcev PreJJ'vensko tla! Ste vide-ljal?"^n‘ln letal°m se Je pripe- itt, zvezo s Clintonom pa Sil, -.lo’ ki SaJe pripeljalo v kil en>j°- O tem, s kakšnim le-v ?m Se bo vozil najmočnejši člo-Jna Metu, odloča obrambni mi-I er ZdruZenih držav Amerike," 7,eJal skladiščnik Rudi. naH ?br°, pa pustimo letalo,” je a’ Avto, s katerim se je vozil PnltGn’ n'ma zveze z njim,” se je novno oglasil Rudi. je antJe, pustite avtomobile. Saj t0ni Pinoma vseeno, kdo izbira av-se ■ ^eel Vl,08ovor vključila kuharica (u^UoRohirm0mtutdujebil /ji ° oblečen: siva obleka m ru-n^.. krayata. Zares dobra kombi-čl0la' kl Priča, da ima najmočnejši „Y na svetu tudi dober okus.” Kni-e^a’ ne govori neumnosti. ob[ S10 ZVezo ima Clintonova ki(jv? z nJ'm samim. Saj že ptič-Ved-O'da mu obleke in kravate p0 n<> ‘Zbira soproga Hillary,” je ‘°rv,l° povzdignil glas Rudi. sp ?’ (lo se je Clinton odločil Pc 1 V hotelu Union v Ljubljani, Jul , "" zdi zelo pametno,” je de-ipe 'Zor Tone. “Če je slabo vre-v SeJe veliko boljše zadrževati “t1U P<>t v naravi-’’ Vsi j L,e’ne ,mPaj neumnosti. Saj kil i °. vemo, da je Clinton mo-njegQl- V Unionu, ker so tako želeli kiiči'7' spremljevalci in varnostma ' se ne smejo ločiti od nje-p0pSaJ pošteno najedel!” se je ■i'o tl°Vor vključil kurir Peter. “Kaj %> P<> televiziji sicer ni- biio^Sli videti, zagotovo pa ni 'e slabega, saj so imeli na mi- zah čudovite krožnike in kozarce.” “Fantje, da si ne bi mislili, da si je najmočnejši človek na svetu lahko sam izbral, kaj bo jedel,” se je zopet zarežal Rudi. “Jedilnik mu je določil slovenski protokol v sodelovanju z njegovimi najožjimi sodelavci. Stavim, da je moral jesti kakšne žlikrofe, žgance in slovensko potico, pa če mu je všeč ali ne! ” “Če si že jedilnika ni izbiral sam, pa se je vsaj sam odločil, kako se bo na Kongresnem trgu v Ljubljani rokoval z množico," je dejal Vili. “Ali ste videli, kako prisrčno si je stiskal roke z mladimi in starimi Slovenci, ki so ga prišli pozdravit?” “Vili, ti si bil in boš ostal naiven! Ali misliš, da si najmočnejši človek na svetu lahko privošči takšen luksuz, da bi se sam odločal, kako bo nastopal v javnosti,” se je razburil Rudi. “Kako naj se približa množici in kako naj se rokuje s Slovenci, so mu natanko svetovali njegovi svetovalci za komuniciranje z javnostmi, ki so pred tem opravili številne ankete in raziskave javnega mnenja o navadah, običajih in vrednotah ljudi v Sloveniji. Predsednik Združenih držav Amerike, ki ne bi poslušal svojih strokovnjakov za medije, bi kmalu zapravil svojo popularnost." “Presneta reč!” se je razburil strugar Lojze. “Rudi, če bi te človek dobro poslušal, bi se mu zazdelo, da najmočnejši človek na svetu ne odloča sploh o ničemer, saj za vse v njegovem življenju skrbijo drugi!” “To ni res!” je vzkliknil Rudi. “Vendar pa si zapomnite, da se najmočnejši človek na svetu nima časa ukvarjati s takšnimi malenkostmi, kot je avto, s katerim se bo vozil, kako bo oblečen, kaj bo jedel, kje in s kom bo spal, kaj bo počel čez dan ter s podobnimi drobnarijami. O teh malenkostih odločajo njegova žena in svetovalci. Najmočnejši človek na svetu pa odloča samo o najbolj pomembnih stvareh na svetu.” “In kakšno odločitev je sprejel v Sloveniji! ” je postala radovedna mlada snažilka Pepika. “Rekel je, da ima vse nas rad! To je za našo mlado državo veli- Poslanstvo obiskov ka stvar!” “O madonca! Če bi vedela, da nas ima vse v Sloveniji tako rad, bi ga šla tudi sama pričakat na Kongresni trg in bi se mu za to lepo osebno odločitev vrgla v objem!” je dejala Pepika. “Joj, joj! Še sreča, da tega nisi storila, saj bi lahko s tem povzročila kakšno novo afero, ki bi škodovala odnosom med Slovenijo in Ameriko: denimo afero Pe-pika-gate! "je povzdignil glas Rudi. “O kakšnih aferah govoriš? "je presenečeno vprašala Pepika. “Kaj misliš, da na Kongresni trg ne bi prišla v svežih gatah!? Zaradi mojih gat pač ne bi bilo nikomur potrebno delati nobene afere Pepikine gate! ” “Ah, pustimo to," je rekel zamišljeno Rudi. "Veš, ti si še mlada in vsega ne razumeš: včasih se zgodi, da se najmočnejši ljudje na svetu za kakšno stvar sami odločijo. Potem lahko kaj hitro pride do afere! Tako je pač v demokratičnih državah! Tega se bodo morali počasi navaditi tudi naši politiki!” “Zakaj pride papež v Slovenijo?” “Zato, da bo razglasil škof a Antona Martina Slomška za blaženega.” ‘‘Kaj pa je počel Clinton v Sloveniji?” “Balkanske politike je razglasil za bla...zne...” USKlAjEVAM)^ ALI UČM URA Gneča pod zastavo SKVNS. 15. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije Mostove najboljše gradili Velenjčani Tradicionalnih iger komunalnih delavcev, bile so prejšnjo soboto v Novi Gorici, se je udeležilo 2400 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, prišli so iz 64 podjetij in zavodov. Kot je povedal Franjo Batagelj, predsednik organizacijskega odbora, največ v dosedanji zgodovini teh iger. Najširši je bil tudi program športnih in delovnih disciplin, saj so organizatorji podelili kar 14 kompletov pokalov. Da o naslovu ne bi bilo nesporazumov, moramo povedati, da so si organizatorji za simbol srečanja izbrali solkanski most - iz njega pa mostove. Srečanje je imelo uzbran ta simbol tudi zaradi tega, da bi komunalne javne službe presegle ozke meje komun. Most prek Soče v Solkanu naj bi simboliziral tudi skrb za varstvo okolja - enega od glavnih ciljev delovanja komunalcev. Za začetek je treba povedati, da seje zaskrbljenim organizatorjem že kmalu po osmi uri, ko naj bi se začela otvoritvena slovesnost, odvalil velik kamen, prenehalo je deževati. Otvoritev in kasnejše številne tekme so tako potekle v skoraj optimalnih razmerah. Organizatorjem, ki so si tudi sami zadali zelo veliko dela, je treba dati priznanje za prizadevnost in tudi za skoraj popolno izvedbo srečanja. Letošnji vzorni organizatorji so bila podjetja: Goriški vodovodi, Komunala Nova Gorica in Komunalna energetika Nova Gorica. Soorganizatorji iz Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije so ob uspešnem zaključku srečanja menili, daje treba za vse skupaj pohvaliti zlasti trojko: Franja Batagelja, Slavko Murovec in Davorina Volka. Za uspeh so zaslužni tudi anonimni vodje posameznih tekmovanj, ki so poleg tekmovalne plati skrbeli tudi za sporočanje rezultatov v novinarsko središče. Letošnja delovna tekmovanja so bila v štirih disciplinah: vodovodu, Odvoz smeti je šel na roko znavalcem nove vrste vozila. žirafi" , napj^ gramu prvič na posebno željo organiZ ^ jev. Rezultati kažejo, da so zlasti delovne cipline tiste, pri katerih prihaja prednos kanalizaciji, odvozu smeti in aran cvetja. Slednja disciplina je bila letos Pri vodovodu se je pokazala zlasti spretnost. Pri kanalizaciji je bila odločilna uigranost ekip. Ob pozdravnem govoru novogoriškega župana Črtomira Špacapana so bili obrazi na častni tribuni še zelo resni. so se s« erena najbolj do izraza. Tak^, liki Komunale Nova Gorica z ij-talizaciji, odvozu smeti in ara °Vaaj so bili Novogoričani daleč pred vse-^ podjetji, ki tekmovalce lahko pri-2alT Zavvse discipline. Velenjčani so zma-rar' 6 V disciplinah, točke pa so nabi-1 prav v vseh. Drugi, Ptujčani, niso zma- v sUi v eni disciplini. vJ sP°rtu je bilo letos devet disciplin. Naj-ven Zan'rnanjaje bilo seveda za najbolj mošt-tr ,? tekm°vanje v vlečenju vrvi, kjer je po Pra 'v' zmu8a*° šest močnih fantov iz Ko-Vo]"Ve*er,jčani so se še enkrat morali zado-J>ti z drugim mestom. V seštevku športnih OKr'n S0 b'li Velenjčani daleč najboljši, seri -i°ncu sreeanja seje Alojz Terbuc, pred-^vnik Sindikata KVNS, zahvalil prirediteljem ho/0™0 °PravUeno delo. Organizatorjem pri-jz^nJega srečanja - komunalnim podjetjem °roške-je zaželel vsaj enako uspešnost. Franček Kavčič Zmagovalci iz Kopra, tik preden so tekmece potegnili na svojo stran. Kot so nam zaupali poznavalci, ni njihova večletna premoč le sad fizične moči, ampak tudi prefinjene tehnike. “Rožce” so obvladovale rožice. Njihove aranžmaje so prejele zmagovalne ekipe. ~n° košarko so igrali kar v dvorani. Za razpoloženje je ob pomoči Igorja Malalana skrbel ansambel Happy day. c e °rani so bila kar štiri vzporedna balinišča. ki n j J 1999. >, gjj(r 2:........................................................ Pravilna rešitev gesel iz 22. letošnje številke Nove Delavske nosti: I. BASEBALL, 2. POLO, 3. MOTOKROS. Nagrado 5000 tolarjev prejme Urška Berlisk, C. m. Tita 16,42^ 3:........................................................ senice. Nagrado bomo poslali po pošti. A