The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America.
ŠTEV. (No.) 152
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 6, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
EDINO VOJNA PRIVEDE ČLOVEŠTVO DO PRAVE PLEMENITOSTI PO MNENJU MUSSOLINIJA. — PACI-FIZEM NI DRUGEGA KAKOR ZNAK STRAHOPET-NOSTI. — FAŠIZEM ZAHTEVA EKSPANZIJO NA-RODA.
NI TAKO NEVARNO
Rim, Italija. — V četrtek je izšel v listu Popolo d'ltalia v Milanu članek pod naslovom "Politična in socijalna doktrina", ki ga je spisal diktator Mussolini. V njem je pisec zopet jasno pokazal cilje in težnje fašizma in dokazal, da sta si mir in fašizem dva neizprosna sovražnika. S tem član kom je tudi pokazal, da ni bilo Miussolinijevo govorjenje zadnje čase o miru nič drugega kakor sama hinavščina.
V članku, ki je namenjen v prvi vrsti nemškemu fašizmu, pravi pisec med drugim:
. . fašizem ne verjame niti v možnost, niti v korist stalnega miru in odklanja pacifizem kot znamenje strahopetnosti
bojazni pred napori. Edino vojna povzdigne človeško energijo do najvišje napetosti lri vtisne znamenje plemenitosti na ljudstva, ki imajo dovolj Poguma, da se ji postavijo nagoti '' .,
"Fašizem tudi prepoji duše posameznikov s protipacifi-stičnim duhom," nadaljuje Mussolini. "Načelo fašista 'Nič mi ni mar,kaj se zgodi," je del filozofije, je nauk in pouk o spopadu in z njim se sprejema vsak riziko. To načelo je značilno za novodobnega Italijana."
Tudi na demokracijo se je Mussolini spravil in jo imenoval tiransko, češ, da ima režim brez kralja, pa vendar »na celo število kraljev, kar je bolj pogubonosno, kakor mo-*'e biti en sam kralj, če bi bil tudi tiran.
"Fašistična država ni drugega kakor moč volje. V fašistični doktrini ni ideja imperija samo teritorijalni, vojaški m trgovski izraz, marveč po-; nieni teritorijalno in pioralno1 ekspanzijo. Pomeni ekspanzijo naroda in dokaz življenjske sile."
Župan spodil veterane
Johnstown, Pa. — Deloma ® Pomočjo svojega gladkega ^zika, deloma s svojimi krepkimi pestmi, je tukajšnji župan McCloskey dosegel, da se Je armada veteranov, močna kakih 9000 mož, odločila, da °dide iz mesta in se vsak vrne na svoj dom. V četrtek so bili pripravljeni, vlaki, ki so odpeljali neuspešne zahteval-ce bonusa v razne kraje širom dežele. — Ž.upan je sprva sam Povabil veterane, naj se vselijo v njegovem mestu. Ko pa Je uvidel, da bo ta armada za niesto vendarle preveliko bre-toe in da se tudi ne more poskrbeti za njo v zdravstvenem oziru, ter je nevarnost, da izbruhnejo bolezni, je župan . znati svojim "gostom", da Jiso več zaželjeni. Ko so neka-teri pričeli ugovarjati, je založil, da jih bo lastnoročno Pometal ven, in v dokaz, da to esno ^isli, je nekemu izziva-u dal čutiti svojo moč s pest-J0 v Čeljust.
SVARILO PRED SPOPADOM
19 ameriških republik svari
Bolivijo in Paraguaj, da se
ne spustite v medsebojne ...-sovražnosti.
Washington, d. C. — Z 0-
zirom na to., da se razmerje med južnoameriškima državama Bolivija in Paraguaj čim-, dalje bolj poostruje in da ta-korekoč vlada med njima že pravo vojno stanje, se je tema dvema državama preteklo sredo uradno izročila spomenica, ki jo je v imenu svojih vlad podpisalo 19 tukajšnjih poslanikov ameriških držav. V tej spomenici poživljajo ameriške republike vladi obeh držav, naj takoj prenehate s sovražnostmi, ki so nastale iz spora glede pokrajine Čako.
Dalje se izjavlja v spomenici, da podpisane republike ne bodo pripoznale nikake terito-rijalne premembe, ki se ni dosegla mirnim potom, niti ne teritorijalne pridobitve, do katere bi se prišlo s silo ali z o-rožjem.
Kako je situacija v obeh o-menjenih državah resna, se vidi iz poročil, ki govore o vojaški mobilizaciji, katera se izvaja z mrzlično naglico. V Paraguaju se je javilo na tisoče prostovoljcev, med temi celo več sto žensk od najvišjih do najnižjih slojev, ki zahtevajo, da se jih pošlje naravnost v bojno linijo. Na \x-govor vojaških oblasti, da je v divjih pokrajinah celo za moške bojevanje prenaporno, se ženske ne udajo in trdijo, da imajo enako pravico služiti v vojni kakor moški. Iz tega se razvidi, s kakim sovraštvom je prebivalstvo prepojeno do sosednje države.
Bolivija se pa enako pripravlja, da pošlje v sporno o-zemlje Čako v najkrajšem času močno armado. V par dneh bo imela tamkaj nad 11,000 mož.
Mož. kateremu grozi ogromno kladivo, je Ch. H. Hat-ton iz Wichita, Kans., ki je bil nedavno izvoljen predsednikom nekega mednarodnega literarnega kluba v Los Angeles. Dekle, ki se s kladivom muči, je pa Miss Betty Clark, ki je dobila od kluba prvo nagrado v literarnem kontestu.
DELNICE
POSKOČILE
Nenavadna živahnost se pojavila na delniški borzi.
New York, N. Y. — Že koncem prejšnjega tedna se je o-pazovala živahnost na tukajšnji delniški borzi. Ta teden se je pa še večala ta živahnost od dne do dne in v četrtek je bilo trgovanje tako živo, ka-koršnega borza že ne pomni odkar so izginila leta blagostanja, od leta 1929. Cena skoraj vsh delnic je znatno švignila navzgor in nakupovanje se je vršilo s tako htirostjo, da je "ticker" včasih zaostajal za več minut.
GNUSEN
ZLOČIN
ŠE OBISKI
Poleg številnih drugih delegatov, katerih imena smo navedli že včeraj, so nas obiskali še sledeči: Mr. in Mrs. Frank Jerich iz Ely, Minn., ter Mrs. Mary Shepel, tudi iz Ely, Minn., ki so si ogledali našo tiskarno. V četrtek jutro pa so se podali še na ameriške Brezje v Lemont in zvečer so odpotovali nazaj proti domu v Minnesota. Vsem srečno pot in o priliki na zopetno.svidenje !
-o-
"MOKER" KANDIDAT
ZMAGAL St. Louis, Mo. — Pri primarnih volitvah za senatorja sta na obeh listah, demokratski in republikanski, dosegla odločilno večino glasov dva kandidata, ki stojita odločno na "mokrem" stališču, namreč B. C. Clark in H. W. Kiel.
IZPREMEMBA V HOOVER-JEVEM KABINETU
Washington, D. C. — Iz Bele hiše je v sredo prišlo obvestilo, da je dosedanji trgovinski tajnik R. P. Lamont iz Chi-cage resigniral od svojega mesta, in da je na njegov prostor imenovan R. D. Chapin, avtomobilski industrijalec iz De-troita. Lamont je rejsigniral. ker namerava stopiti v privat-j no trgovino.
-o--1
BORAH IZRAŽA MNENJE i Minneapolis, Minn. — Sena-j tor Borah iz Idaho je v sredo imel v tukajšnjem mestu go-j vor, v katerem se je izrazil, da i ste splošna razorožitev in raz-j veljavljenje vojnih dolgov dve stvari, kateri boste svet zopet spravili na noge. Nikakor pa ne sme Amerika prej misliti na odpustitev vojnih dolgov, predno se Evropa ne odloči za splošno razorožitev.
Osumljenec priznal izvršeni
zločin in umor deklice.
—o—
Ludington, Mich. — Neumorno je policija s pomočjo okoliškega prebivalstva iskala že od nedelje 171etno Evelyn Sanford, hčer nekega farmer-ja iz vasi Freesoil, ki je izginila v soboto zvečer. V sredo so deklico našli, toda mrtvo. Njeno truplo je bilo zakopano v kleti neke zapuščene far-merske hiše. Zdravniki so ugotovili, da je bilo dekle pred smrtjo zločinsko oskrunjeno in da jo je zločinec zadavil. Prijeli so nekega 321etnega Francis Nash, ki je po dolgem obotavljanju zločin priznal. Oblasti so ga morale skrivaj odvesti v tukajšnje zapore, kajti razjarjeno prebivalstvo se je že pripravilo, da ga linča.
-o-
V ISTEM DNEVU DVAKRAT "OBISKANA" ŽGANJ ARN J A
Joliet, 111. — Na Maple rd., dve milji od Jolieta, je stala žganjarna, v kateri se je dnevno skuhalo do 200 galo-nov viške. Preteklo sredo je bil napravljen konec tej prospe-vajoči obrti. Ta dan je bila žganjarna namreč dvakrat napadena. Kot prvi so jo obiskali štirje možje z orožjem v roki, ki so se izdajali za federalne agente. Ti pa so se zadovoljili samo z odkupnino, češ, da potem ne bodo podjetja nadlegovali. Kmalu za njimi pa so prišli pravi snrhaški agenti, ki so zaplenili vse, kar so v poslopju našli.
KRIŽEMSVETA
—	London, Anglija. — V sredo je prispel semkaj novi italijanski poslanik D. Grandi, bivši italijanski zun. minister. Uradno bo predstavljen angleškemu kralju prihodnji torek.
—	Chicago, 111. — Kako vladni upravitelji pomagajo razdevati premoženje podjetja, ki pride v konkurz, se dobro kaže pri tukajšnji nadulič-ni železnici. Vsak od upraviteljev je namreč upravičen do mesečne stalne plače $2000.
—	Rim, Italija. — Celotno italijansko bojno brodovje, ki je nameščeno v Sredozemskem morjiir, bo imelo velike vojaške vaje, ki bodo trajale več dni in se bodo vršile med Sicilijo in obrežjem Tripolisa.
—	Berlin, Nemčija. — Tukajšnji uradni organ fašistične stranke zahteva od vlade, da se. z ozirom na ponavljajoče politične spopade obnovi i vojaška diktatura, da se razpusti komunistična stranka in Ida se fašistične čete postavijo v javno službo.
——o-
NAŠ ROJAK IMEL SMOLO
Joliet, 111. — Nesrečen dan je bil pretekli torek za našega rojaka Geo. Stonicha. Stal je zvečer na pragu svoje trgovine na 815 No. Chicago St., ko ! pridejo štirje moški, se ustavijo pred trgovino in si ogledujejo stvari v oknu. Eden od njih ga vpraša: "Ali imate kaj dobrih čevljev?" — na kar jih Mr. Stonich povabi v prodajalno, da jim razkaže, da res ima dobre čevlje. Komaj pa so vstopili, potegne eden možakarjev revolver in Mr. Stonich je moral lepo mirovati. Med tem so pa drugi jtrije "kupovali" po prodajal-'ni. Prijelo se jih je 15 srajc, dve obleki, tri ducate nogovic, dva ducata ovratnic in 12 ducatov žepnih robčkov. Za svoj trud so si iz blagajne še izplačali $5 ter se poslovili. — V sredo zjutraj je Mr. Stonich zopet stal pred svojo trgovino in zopet se mu približa neki moški, ki ga vpraša: "Ali imate kaj dobrih čevljev?" Mr. Stonichu je to vprašanje zbudilo živ spomin na dogodek prejšnjega dne in stekel je k ^telefonu. Prihitela je policija, fki je pa dognala, da je imel j tisti možakar res namen, da I kupi čevlje. Šel pa jih je potem drugam kupit.
-o-
NAGLOMA JE ZBOLELA
So. Chicago, 111.—V četrtek, 11. tega meseca, je nagloma in nevarno zbolela dobro poznana in vseskozi delavna dekle Miss Jennie Span. Takoj je bila odpeljana v Jackson park bolnico, kjer je bila tudi takoj operirana na slepiču. O-menjena je glavna odbornica Jugoslovanske žene in podpredsednica društva Marije C. Spoč. št. 80 KSKJ. Operacija se je posrečila in če ne bo posebnih komplikacij, bo zopet vse dobro. — Želimo ji, da se skoro pozdravi.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Iz Jugoslavije*
ŽELJA PO PLANINSKIH CVETKAH BI KMALU POVZROČILA SMRTNO NESREČO. — STRELA ZANETILA POŽAR NA DOLENJSKEM.— SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE, NESREČE IN DRUGE VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
---- fi
Izvoz opija
Po podatkih ministerstva za industrijo in trgovino so izvozili iz Jugoslavije leta 1931 23,349 kilogramov opija. Največ so ga izvozili v Ameriko, namreč 19,989 kg, v Francijo 3110 kg in v Nemčijo 250 kg.
-o-
Nov rektor ljubljanskega vse-učiteljišča
Huda planinska nesreča na Ratitovcu
Iz Škofje Loke poročajo, da se je v soboto, 16. julija, v skalnatih pečinah Ratitovca pripetila huda planinska nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško življenje. — Že v pe-!tek, 15. julija zvečer sta se dva Škofjeločana, sin brivskega pomočnika Franc Vraničar
in njegov prijatelj, Žagar Jože N& vseučiliSkega aveta v
Hafner s Trate, po domače T . ,.... ...
j «.	, Ljubljani meseca junija je bil
Stibernikov, odpravila na pla- . ,.	. , .
' . , , ' f., Tr £ v izvoljen za novega rektorja ninsko turo Ratitovec. V Ceš- ljubljangk V9eučiiigča za
nj^cah sta prenočila m da do-	dve leti prof. dr.
sezeta Ratitovec pred somč- ,, ... 1 . , , ,	,	Matija Slavic,
mm vzhodom, sta se zelo zgo-
daj odpravila iz Češnjice in srečno prišla do vrha. Po kratkem odpočinku pri koči ju je
Velik vlom
V začetku meseca jiulija je zvabila želja po planinskem bil v Litiji izvršen velik vlom cvetju v okoliško skalovje, ki in sicer v modni atelje kroja-je pa na nekaterih mestih zelo škega mojstra Leoolda Knolla, nevarno. Po dobri uri sta do- Ki ima svojo delavnico v Hri-spela do kraja, ki ga domači- barjevi hiši. Neznani vlomilci ni imenujejo "Altmauer". — 'so odnesli 8 do 10 oblek vred-
Vraničar si je za iskanje planik izbral lep kraj, Hafner se je pa ločil od njega in se začel spenjati po skalovju. Pri plezanj(u se mu je sprožilo kamenje in že je odletel po ska-
nih nad 6000 Din in precej gotovine.
-o——
N sreča v tovarni
V tovarni v Rušah na Šta-
. .	, . , , .,	j enakem se je težko ponesre-
ovju navzdol dobrih 15 me-,	m vnjem Pringg
trov, kjer je obležal na mali K e gtal ob kotlUj kjer 80
i*o \7T>ii	Vronipoi* ic\ cliaol	_ .
ravnici. Vraničar je slišal trušč kamenja, pa je mislil, da je tovariš za njim in se za to ni zmenil. Šele, ko si je nabral planik in je čakal Hafnerja, katerega pa ni bilo od nikoder, se je domislil, da bi se prijatelju utegnila pripetiti nesreča. Začel ga je iskati in ga res končno našel vsega po-tolčenega. Ker si Hafner ni mogel popolnoma nič pomagati, ga je Vraničar s pomočjo turistov zanesel v kočo, odkoder so ga spravili še isti dan domov. Hafner ima hude poškodbe po vsem telesu. Razbito ima tudi eno koleno in druga noga je zvita.
-o-
Velik požar radi Strele
Novo mesto, 19,. julija. — Včeraj, ko se je vreme pripravljalo na hudo uro, je udarila strela v skedenj posestnika Jankoviča v Srečjtu pri Šmarjeti. V nekaj trenutkih so silni plameni uničili cel skedenj, v katerem je bilo mnogo sena in nekaj voz rži. Radi močnega vetra se jei požar razširil še na druga gospodarska poslopja, katera je tudi popolnoma uničil. Radi velike vročine je opeka na stanovanjski hiši popokala in vnela se je tudi streha, pa se je va-ščanom in gasilcem iz Šmarje-te in Grmovelj posrečilo, da so
kuhali taninski ekstrakt, je naenkrat bruhnila iz kotla para in vrela brozga. Naglo je odskočil in se pri tem zadel v tram tako hudo, da je padel pod oder ob kotlu in tedaj je v kotlu drugič skipelo In vrela brozga je nesrečnega oparila po vsem telesu.
-o-
Smrtna kosa V Celju je umrla Katarina Berginčeva, vdova po sodnem poduradnikjir, stara 64 let. — V Ljubljani je umrl Janez Ve-har, faktor Blasnikove tiskarne, star 52 let. — V Kranju je umrla Josipina Pučnik, rojena Herman, stara 73 let.
-o-
Nesreča rudarja Iz Trbovelj poročajo, da se je v jami na zapadnem okrožju težko ponesrečil rudar Andrej Bončar. Pri kopanju se je uavrla nanj cela plast premo-
Mrtvega so potegnili iz Save
Nižje Hrastnika so potegnili mrtega iz Save 661etnega Jerneja Kranjca, hlapca pri Bau-erheimu. Najbrže se mu je zmešalo, da je skočil v vodo in utonil.
-o--i.
Povozil ga je
V Predtrgu pri Radovljici je neki nepreviden ljubljanski ogenj omejili. Ogenj se je že javtomoblist povozil sedem-prijemal gospodarskega po- letnega posestnikovega sina slopja soseda Kirna, kar so pa'Janeza Vidica. Fant je nevar-gasilci pravočasno opazili. — no pobit na glavi in ima elom-Jankoviču je poleg gospodar- Ijeaio nogo.
skih poslopij ogenj uničil žito,	—.—o-
krmo, slamoreznico in ostalo Katoliški Slovenci oglaiajt« poljsko in gospodarsko orodje svoje prireditve v "Amerikan-|ter sode in kakih 20 hI vina. »kero Slovencu"!
Flirsa l^i

SMERIKSNSKI SLOVENEC
iSoKota, B. avgusta 1932
iAMERIKANSKI SUOVENEC
[ |fm in najstarejši slovenski ^ list v Ameriki.. 1-! • Ustanovljen leta ltili
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih,
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave; 1849 W. 22nd St., Chicago, 111
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
..$5 00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto---------------
Za pol leta--------
Za četrt leta----------
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto________$6.00
Za pol leta------3.00
Za četrt leta_________1-75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*
Published By:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.i
Telefon CANAL 5544
se niso smela pošiljati po pošti.
Še nadalje kritiziraš Dom-na, da je stal na odru kakor "kip". — No, tukaj se ti je pa res zaletelo, da si se zlagala. — Kako si se naglo spreobrnila, še mnogo hitreje ka-ikbr vreme. — Misliš morda, da jaz ne vem, in da je narod
NOVA MAŠA V BRIDGEPORTU, 0.
Prijazno in znano slovensko premogarsko naselbino v Bridge-portu, O., bo^zadela prihodnjo nedeljo, dne 7. avgusta zopet izredna čast, da bo eden izmed
Subscription:
For one year ____________
For half a year ..................
$5.00 . 2.50 . 1.S0
For three months__________
Chicago, Canada and Europe:
For one year______$6.00
For half a year_____3.00
For three months_____1-75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. __
Trst - slovensko mesto
Naravna slovenska luka je Trst, saj govore okoli in okoli njega, pa tudi v njem samem, slovensko. Naša je vsa okolica: Skedenj, Sv. Ana, Farnet, Sv. Ivan, Rojan, Barkovlje, Prosek s Kontoveljem in Sv. Križem ter Opčina z Bazovico, nam tako žalostnega spomina.
Polakomnil se je tujec tega bisera slovenske zemlje in ga u-klenil v verige, da mora ljudstvo naše tod molčati in trpeti ne le telesne, ampak še bolj duševne muke. /
Pa prihaja maščevanje od onih, ki so prinesli Trstu "osvo-bojenje"". Vedno in povsod prikrajšujejo mesto in mu jemljejo pravico, staro, pridobljeno v dneh blagostanja in veličine. Zato Trst propada, propada po zaslugi onih, ki vodijo pošasten pohlep po tujem blagu, ki teptajo vse naravne človeške pravice, ki odrekajo pravico besede vsem, ki niso njih rodu.
O DANAŠNJIH ČASIH IN ŠE KAJ DRUGEGA
Eveleth. Minn.
Ker mi je ravno naročnina za A. S. pred kratkem potekla, vam tukaj pošiljam za kratko dobo nekaj denarja, ker nočem biti brez Amer. Slovenca. Upam, da se časi že vendar enkrat zasučejo, da bom potem lahko plačal list za celo leto naprej.
Sedaj sem imel že precej časa takoimenovane "Hoover-jeve počitnice", zato sem se pa podal nekoliko na farme v državo Wisconsin, da tam obi-ščem svojega brata. Opazil sem, kar sem pa že tudi sam poprej vedel, da je na farmah vedno veliko dela, le to je škoda, da ni tudi denarja. Hvala Bogu, poljski pridelki prav dobro izgledajo in v božji naravi se ne pozna nikaka de-presija, vsaj ne povsod. Zato je pa več kot očito, da depresije ni kriva narava, ampak da | mora biti pri tem pač le z ljudmi nekaj "wrong". — Ko sem preživljal dneve na farmah, sem se navžil dosti svežega zraka. Toplega solnca pa •toliko, da če bi ga bilo mogoče spraviti v kako shrambo za zimo, bi imel za celo zimo do-, volj te toplote.
j V nedeljo zvečer 31. julija i sem jo srečno brez vsakih ne-i zgod primahal spet domov na | Eveleth. Bratu na farmah se . pa prav lepo zahvaljujem za :lepo postrežbo, katere sem bil deležen pri njemu. Prav dobro
njenih domačinov prvič stopil
da narod združi, se že poka- pozabil, kaj se je govorilo ta-;pred altar Gospodov kot novo-
krat, ko se je igrala pri nas mašnik in sicer Rev. Tomaž S. igra "Revček Andrejček"? —j .Takrat si se sama pred menoj in tudi pred več drugimi osebami izrazila, da če bi jaz ne glavne vloge v igri da bi se
žejo razdirači, ki jim ni za clrugo, kakor da se vse skjirpaj spet razdere. To je menda tudi cilj omenjene, kar se ji pa,
vsaj upamo, ne bo posrečilo.
V omenjenem dopisu nam- sprejel reč piše, da v igri "Domen" i "Revček Andrejček" ni Domnov klobuk na Domno-jta igra na Evelethu ne bi igra-
i vi glavi prav stal in da bi ne !smel imeti peresa. Zares, prav I smešna kritika. — Nadalje se 'tudi omenjena zadira v mojo soprogo in piše, da če bi bil pokojni Father Leskovec z I njo, kot organistinjo na cer-' kvenem koru zadovoljen, da ! bi potem ne vzel drugega or-! ganista. —• Da torej ne bo kdo ;Pepo Rozinko napačno razli-
la. Rekla si, da nimajo za tako težko vlogo nobenega sposobnejšega igalca kakor mene. Hvalili in imenovali ste po časopisih največ moje ime, kakor da ni nobenega drugega igralca, ki bi tudi zaslužil čast in priznanje. Zakaj pa sedaj ravno nasprotno? — To naj pač vsak razume.
Veliko se tudi šopiriš in kro-
mel in verjel njeni laži,moram J hočeš nad Špilkinim Jožetom. povedati resnico, da je Mrs. j Kaj mu pa hočeš? Špilkin Jo-Prebilič samo pustila orglanjejžek je zvest član našega drain vodstvo petja, predno smo matičnega kluba in je dober
se podali v staro domovino na obisk. Povem pa, da je pokojnemu Fathru Leskovcu 60 dni
in pošten fant. Zakaj mu torej jemlješ njegovo pošteno ime? Odložil bom pero, saj je že
Pogled na to mesto z 250,000 prebivalci, ki je bilo pred svetovno vojno največje slovensko mesto, je od vseh strani očarujoč. Le malo mest je tako slikovitih in zanimivih kot Trst. Če se pripelješ do njega po morju, ga sicer ne zazreš v njegovi celoti, le gmo gg imeli> le dolgčas mi je ladje, katerih je pa vedno manj, in ribiški čolni ti povedo, da plo-^jj po družini in pa po sloven-veš v pristan . Prav posebno lep je pa pogled na mesto in prista- g^gj^ časopisju, ker na far-nišče, ako se na nju ozreš z Opčin. Zlasti zvečer je ta pogled ta- m(lhj kakor morda marsikateri ko krasen in očarujoč, da je že marsikdo manjka, pa bi imeli pred seboj Neapelj!"
vzliknil: "Se Vezuv
, ve, nimajo finančnega mini-jstra niti toliko v svoji oblasti, ! da bi imeli več slovenskih ča-
naprej naznanila, da bo pusti- J tudi precej pozno v noči. Pred !a to službo. Sanio po sebi se no pa končam, povem, da ni razume, da naša slovenska: bil moj namen nikoli poprej in cerkev na Evelethu ni mogla'tudi več ne bo, pisati take dobiti brez organista, ne brez pise. Moral sem pa nekaj za-pevovodje in ne brez petja, j pisati radi resnice. S tem dopi-zato je moral pokojni Father | som pa je zaključeno od mene Leskovec najeti drugo osebo, [ vse in zapisano je zato, da te in ker ni noben človek na svo-;bodo še tisti ljudje malo bolj , jem mestu nenadomestljiv, se' poznali, ki te dosedaj še ne je tudi tukaj dobil naslednik,' poznajo, j ki je prevzel vodstvo petja in orglanje. — Tebi, Pepa Rožin-! ka, pa povem, da ti ne veš, da i je Mrs. Prebilič izučena in iž-; kušena pianistka in organists jnja. Učila se je pri dobro zna-i hi učiteljici Miss Ther. L.ynn, | ki je večletna organistinja v Duiuthu v katedrali. Za klavir se je pa učila v Chicago, 111. Poleg tega imam tudi priče, pred katerimi se je pokojni
M. J. Prebilič.
Mnogo se je izpremenilo v zadnjih letih v Trstu. Veliko ^i®' sopiaov. _Po kratkem razgo-
so podrli in na njih mestih postavili palače, vse ceste so popravili,1 yoru g SVCjj0 družino, vzamem trdnjavo Slovencev, naš Narodni dom, so nam uničili, zgradili so v roke -i0venske Časopise, da velik svetilnik —- spomin zmage, posebno proslavili tržaškega pogledam, kaj se je vse med
ST. STEPHEN'S KSKJ.
Chicago, 111.
Sunday, July 31, 1932, St. Stephen's No. 2 again won a ball game. This time the victory Was over St. John's. The score being 16 to 4. This vic-
Novomašnik Rev. T. Hoge
skega samostana v Patterson, N. J., kjer je uspešno dovršil svoje vaje; leta 1927 je bil v samostanu sv. Frančiška v Pula-sky, Wis., in leta 1928 pa v Green Bay, Wis. Leta 1929 je bil poslan v Ljubljano na tamkajšnjo univerzo, kjer je dokončal svoje šolanje in se je v tem času tudi izpopolnil v slovenščini. V mašnika je bil posvečen dne 3. julija v Ljubljani po mil-škofu Dr. Rožmanu.
Njegovo potovanje do sedanje dobe je zanimivo. Obiskal je v času svojega zadnjega bivanja večji del Jugoslavije, tako tudi Avstrije. Prvo leto, ko je dospel v Jugoslavijo* je tekom počitnic obiskal svoje sorodnike. Bil je na Dunaju leta 1930, kjer še živi njegov 821etni stric, tako je prepotoval tudi večji del Slovenije. Obiskal je rojstne kraje njegovih staršev in se tako seznanil z našim narodom.
V času šolanja je prejel tudi kako žalostno novico in sicer, ko se je nahajal v novicijatu, mtf je umrl njegov stari oče Andrej Hochevar; meseca novembra, 1930 mu je umrl njegov ljubljeni oče; leta 1932 meseca maja je pa zopet prejel žalostno po-
Hoge, OFM. (frančiškan). Prvo slovesno sv. daritev bo opravil v župni cerkvi sv. Antona Pado-vanskega ob 10:30 uri dopoldne, to je v cerkvi, kjer je bil gospod ročilo, da mu je umrla njegova novomašnik tudi krščen, in kjer, stara mati Josipina Hochevar-je dne 27. maja, 1928 tudi nje-1 Pred vrnitvijo v Ameriko se je gov brat Rev. Benedict Hoge še enkrat podal obiskat svoje so-pel svojo prvo sv. mašo.	jrodnike v starem kraju, da se od
Novomašnik Rev. Tomaž S. njih poslovi. Ko je prišel v Novi Hoge je bil rojen dne 12. marca, i Log k svojemu stricu, v rojstni 1908 v Bridgeportu, O., sin Pe- j kraj svojega očeta, je pa baš eno ter Hoge in Marije Hoge, roje-j uro pred njegovim prihodom tja na Hochevar; njegov oče Peter, tudi njegov stric umrl. Hoge je umrl dne 21. novembra, j Novomašnik se bo mudil dne 1930. Domače šole je izdelal le-; 10. avgusta v Clevelandu v ta 1922 na farni šoli sv. Antona! spremstvu svojega brata Rev-
Padovanskega v Bridgeportu, O. Zatem isto jesen je šel pod vodstvom oo. frančiškanov iz Le-monta v frančiškanski sv. Jožefa v Callicoon,
Benedicta, in sicer bosta gosta Rev. Omana v Newburgu. Ta dan se bo namreč njun brat kolegij. Edward Hoge ondi poročil 2 N. Y., j Miss Mary Bobnar, iz znan«3
i
tory makes a total of seven je bil prestavljen v Cincinnati,
O., kjer je nadaljeval svoje štu-
kjer je ostal dve leti; leta 1924:Bobnarjeve družine, ki stanuje
v Newburgu že več let.
Naše iskrene čestitke srosP0'
victories against two defeats. ^
Father Leskovec izrazil, da še Jf^nJl^hind h*S dije na tamkajšnjem frančiškan- du novomašniku. Mnogo uspeha nikdar v svojem duhovskem	Sher ' las' ^ kolegij'»;.Ieta 1926J* M.Pri »^govern delovanju v vino-
mučenika Battistija, toda kljub vsemu Trst propada. Uničile ga
mojo odsotnostjo zgodilo po
, življenju ni imel tako ubogi ji- ^^^ j^n'I' committed P°Slan i ve m delavne osebe za cerkev, J orglanje in petje, kakor je bi-! la Mrs. Prebilič.
v novici j at frančiškan-' gradu Gospodovem —Glasilo-
bodo razne italijanske luke in Tržačani sami so v skrbeh, kakšen slovenskih naselbinah med bo konec! Upanje imajo na države Podonavja, toda že sedaj je našim narodom. Preberem to jasno, da ne bo mogel Trst konkurirati z rumunskimi interesi Po- jn 0no in v Amer. Slovencu št donavja in Balkanu. Vendar je njih nacionalni šovinizem večji 142 naletim na odpis iz EVe-kot pametni razlogi.	j letha. V tem dopisu še Mrs.
j Pepa Rozinka kar brez vsake-Pred svetovno vojno je bil Trst edina velika luka velike dr- ga vzroka zadira v mene spo-ž: ve, zato je prospeval in procvital. V njem so že od nekdaj daj podpisanega in tudi v mo-imeli Slovenci mnogo veljave, saj je skrbel od leta 1805 do leta j0 soprogo. Vse to pa radi igre 1868 tamkaj za mir in red slovenski okoliški bataljon. Vojaki te "Domen". Išče in išče neke :traže so imeli svojo narodno nošo, kratke, široke hlače, ki se je pji^e tam, kjer je ne more naj-v narodu ohranila še dolgo let. Popolnoma so zginili z glav "fr- ti in jo tudi ne bo našla, ker kindeži", to so bile kape vidrovke, in pa dragoceni, celotno sple- p0 tej poti, katero je ona u-teni slamniki, ki so jih nosili poleti. Sploh je bila tržaška narod- brala, ne pride nikamor nana noša kaj lepa. Izredno zanimiv je bil nastop tržaških okoli- prej.
::kih Slovencev in Slovenk ob nedeljah in praznikih, ko so prišli j Naj tukaj omenim, da se ob sedmih v stolnico sv. Justa, kjer je bila slovenska pridiga. Po sam za svojo osebo prav nerad službi božji so nekako veličastno in samozavestno stopali po me- vtikam v javnost, a se mi zdi, stu, da se jih tujci niso mogli dovolj nagledati. Ti nastopi so spa- da je to moja dolžnost, da nje-J dali med posebne tržaške zanimivosti.	'nemu dopisu primerno odgo-j
Ivorim. — Tukaj smo namreč Sedaj Trst propada in izumira, vstal in živel pa bo, ko ga, ustanovili dramatični klub. —1 b.ido varovali spomeniki naših žrtev svete ljubezni slovenske, ju-j Pa je že tako med našim naro-1 mikov Bidovca, Gortana, Marušiča, Miloša in Valenčiča!	dom, da kakor titro želi kdo'
11 errors which did not help!
Edie. St. Stephen's used their:POMANJKANJE DENARJA (denar young rookie, Tony Prah. — I Vsak človek se vprašuje-Ivanih Jaz prav dobro vem in tudi! Tony won his second league jkam Je izSinil denar. Je
'start. He allowed St. John's 4 res> da runs, 10 hits, struck out 3 men jin cel°
and walk none. Basco, Stepa-rali daJ'ati vsem dober z^eld-chin and C. Grill each collect-'Mnogi s0 l3a> radi hujskanja
[ ljudskih mas, po nepoklicnih,
drugim faranom je znano, da št.'je bila Mrs*. Prebilič vedno pripravljena pomagati pokojne-1 mu Fathru pri raznih veSeli-
ze
so ga nekateri izvozili morda taki, ki bi mo-
cah in partyjih, ki so se prire-ied 2 hits apiece, 'jali v korist cerkvfe. Koliko J The fighting spirit vstopnic je prodala, da je na Stephen's No. 1 won another ima'io zaklenjenega v bančnih
of St denar poskrili doma, ali ga
. ta način pomagala, da se je game. This time they beat So. cerkveni dolg odplačeval. Ne Chicago. "Hank" Basco gave govorim tega radi hvale ljudi, up 4 hits, while the Seniors ker Ijvrdska hvala je le od da- gathered 12 hits. "Hank" also nes do jutri, le Bog plačuje s got a homer and a single.
"vaultih." S tem so taki sami povzročili strašno pomanjkanje gotovine in s tem povečali zastoj v trgovini in industriji, j Kako priti do te gotovine, je
I nedavno nekdo dobro povedal
plačilom, ki se nikoli ne'
zmanjša. Pač pa omenjam to'Nekateri mislijo, da so filozofi! v časopisju. — Po njegovem Pepi Rozinki, ki je morda 11a! preobrazili svet, preobraža.ta mnelliu bi morala država v go-vse to že pozabila. Poleg tega sta ga pa vedno pest in egoi-!tovem rok'u' odrediti-zaznamo-
.........." ■	"1 -•- vseh bankovcev ter bi
pri tem pregledovanju odteg-
ji tudi rečem, da naj pogleda 'zeih, ki sta vzela v zakup vsa'vanje in toži samo sebe. Pove naj pa! spoznanja in teorije in jih pri-tudi, kdo je pisal tista neugod-, krojila po potrebi, na pisma pokojnemu Fathru	* * *
Leskovcu in jih osebno izro-t Noben človek ne vidi skozi
čal v njegove roke, ker pod povečalno steklo svojih lastnih' t(:gnitvo ne	. Pa*
nila vsakemu tako le, okoli 20%. Pri teh, ki imajo denar vložen na bankah, bi do od-
pa da
strogo kaznijo poštne uprave hapak.
'm
bi se odtegnilo onim, ki imajo
shranjen v takoimeno-bančnih "vaultih." Verjemite, tako pravi dalje, da bi na ta način bilo kmalu dovolj denarja v prometu in redno trgovanje bi se zopet pričelo-Oni denar ki bi ne bil pregle* dan, bi naj pa popolnoma iZ' gubil vso veljavo. Na vse zadnje, bi to še ne bila preslaba ideja, ker s temi odtegnjeniifl* 20% bi si država precej p0' magala in morda .bi se še celo davki zmanjšali.
--O--
Slikar prodaja. — No, S0'
spa, ali slikar., ki stanuje sedaj pri vas, mnogo proda?
— Da, da precej. Odkar s® je preselil k nam, je prodal suknjo, obleko in nekaj pohištva.
* * *
Navada je, da kadar strelec ne zadene, da zvrača krivdo puško.
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(5)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
h > l /A* ~ ^ W '
ii mi1 v
\ f Jh we • ^
\V -V* v-v,- r
1	f ^rfj
j .
-__________M M YN
Werper je sklonil svojo glavo in premišljeval. Ahmed Zek pa je stal poleg njega in čakal na odgovor. V Werperjevem srcu pa se jc dvigal odpor, kar je ostalo še dobrega v njem, češ; da bi prodajal bele žene v moslemske hrame in sužnjost, to pa ne. Od druge strani pa je padal v skušnjavo: .češ, zakaj pa ne. Zakaj bi odklanjal, saj ta ženska-mu ni bila nič. On je u-bežnik in če odkloni, ga Ahmed še umori. .
Ljubezen do življenja je govorila v Werperju Dvignil je svoj obraz in pogledal v zgrbančeni obraz Ahmed Zeka, ki je že dvomil v iskrenost Werperja. "fi se obotavljaš?", ga je opozoril Ahmed. "Ne," je odgovoril Werper, "pač pa sem premišljeval, kako bi bilo mogoče, potem pa, kaj bo moja nagrada zato. Kot Evropejec lahko pridem v njih hišo ter tudi h njihovi mizi. Toda rizika je velika, zato moram biti dobro plačan."
Nasmeh je švignil preko Ahmedovega obraza. "Well?" je vprašal Wferper. Ahmed Zek ga je potepijal po hrbtu rekoč: "Seveda moraš biti dobro plačan in tudi boš. Dajva zamisliva načrt, kako bi se dalo to najbolje izvesti?" Oba hudobfieža Werper in Ah.ned sta sedela v Ah-medoverti šotoru na mehkem orijentfilskeril kar-petu in sta modrovala in kovala' načrt do ranega jutra. Ko se je svitala jutranja zarja sta se zadovoljivo razšla.
Naslednji dan so se vršile priprave. Werper je vsled vročega tropičnega solnca že bil ves ožgan, da je bil podoben bolj Arabcem kot Evropejcem. Preoblekel se je tudi v angleško lovsko obleko, tako da ni bilo nevarnosti, da bi ga kdo nadlegoval kot ubeglega belgijskega častnika. Zbrali so tudi skupino zamorskih vojnikov, ki naj bi spremljala Werperja na pot proti Tar-zanovemu domu. da izvrši načrt, ki sta ga z Ahmedom skovala. . .
hkk)O-(>ock)<K>O<>O<K>O<>OOOOO<><>OO<KH>OOO<>O<>OO^J
LEPOTA SLOVENIJE
JE SLIKANA IN OPISANA V KNJIGI
6 Gorenjska'
#
To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bral vsak Sloevncc, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantična Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, > kakor tudi jugoslovanske zemlje.
Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mle rodne vasice, trge in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gore in pl»" nine.
V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi.
Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljaj0 gorenjska mesta, ttge in vasi, pestra polja in livade in divne gorenjske gore in planine.
PIŠITE PO NJO ŠE DANES! — STANE S POŠTNINO
$2.00
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. 22nd STREET.	CHICAGO, ILL.
^OOOOOOOOOO OO MOOMOOOOOOOOOODO&OOOO0^1
Sobota, B. avgusta. 1932
SMiiMAMlkl SLOVENES
FLAMSKl MRLIČI V VOJSKI Z NEMCI
Sfrran 8
SOVJETSKI VELJAKI PRI RAZVEDRILU
Vohun je navadno najpodlej-§e početje po prepričanju vseh poštenih ljudi. Že v navadnem življenju ljudstvo z gnevom obsoja delovanje vsakega denun-cijanta, kar v bistvu ni drugega ko vohunstvoTudi Angleži imajo o denuncijantih tako mnenje. Nasprotno pa delovanje svojih vojnih vohunov in špijonov visoko čislajo. Znan je angleški izrek, ki je bil napisan tudi na
na in celo svoje mrliče so najrajši pokopavali na Holand-skem, ker je vsa vas imela tam obilo sorodnikov. Pogrebi so se včasih vršili celo v spremstvu nemškega vojaštva. Kajpada so po naročilu nemške vrhovne komande vsakega mrliča natanko pregledali, preden so ga zabili v krsto in odnesli na Holandsko. In vendar je bil vsak mrlič bojevnik proti Nemcem, ker je na
itenah angleškega "Muzeja za - svoji zadnji poti vsak nosil čez vohunstvo", ki je bil pred krat-' kim odprt v Londonu. Ta izrek se glasi: "Vohun, ki za domovino umrje, je kakor vojak, ki je
mejo s seboj tajne podatke o nemški armadi. Grobarji vasice Baer-le-Duc so bili vsi v službi angleškega poročevalskega ura-
padel na polju slave". In res so da (Intelligence Service). Čez Angleži lahko častili spomin j dan pokopano truplo so namreč svojih vojnih špijonov s poseb-j ponoči na tihem odkopali, odpr-no razstavo, ker so ti špijoni.li krsto in mrlič jim je izročil mnogo pripomogli k srečnemu: svoje tajno poročilo. Tako se je
NAZNANILO
Delničarjem Tiskovne družbe Edinost se tem potom uradno naznanja, da se bo vršila letna seja delničarjev Tiskovne družbe Edinost v torek, dne 23. avgusta ob 8. uri zvečer v lastnih družbenih prostorih na 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Na dnevnem redu bodo važna vprašanja, zato se vsi delničarji vabijo, da se seje udeleže. Kdor izmed delničarjev se rad! oddaljenosti ne bo mogel udeležiti, taki naj pošljejo svoje nasvete pismeno na odbor, kateri bo iste seji prtedložil.
ODBOR.
NAZNANILO
tužnim
liter spremili pokojnico k večne-ZAHVALA mu domu v hladni grob ter s tem
.pripomogli, da je bil sprevod srcem naznanjamo vegji ter častnejši. Nikdar ni_
'žalostno vest, da je dne 24. ju-;sem -el da ima k -nica to_ ina ob 11. un 28 minut dopol-!liko znancev in prijateljev>
------cicu.Kuiu .avujc Lajnu ijuiut-nu. i«nu oe jc	Ba se voditelji sovjetske Rusije ne bavsjo vedno samo z načrti, kako bi pobijali kapiia- ;(jne jggo	-i	i	m ynjateijev,
izidu svetovne vojne za antanto. godilo dve leti, da na holandskem i lizem, dokazuje eornja slika, kjer sta dva vplivna moža, Mihael Kalinin, predsednik osred- ? v ' nemiia smrt ugrabila. dokler se ni začel sprevod, kateri \t 4.—	__________. .! ..... „ . - . I . . - .	- , .	a t r»-.i„_ . -j i- . ... . .... .. j ljubečo soprogo in zlato mater
-- -------------------jgouno uve len, aa na noianasKem iizem, aoitazuje gornja susa, Kjer m«, uv» vpuvu« mu^o., mmaei rs-dSEUio., precseaniK osred- . v	.	~
V tem muzeju so bili shranjeni pokopališču v ondotnem delu va-jnjega izzvrševalnega odbora (na levi), in A. I. Rykov, ljudski komisar za komunikacije (des- ^sterih	ri! °
in razstavljeni vsi spomini na si Baer-le-Duc ni bilo več pro- no), zamišljena v šahovsko igro s številom gledalcev okrog sebe.	bcS eu ne orasllh otl'°k,
of AVQ r70 TOvll/Sn A VI rrl CJ V O ■nnvn. .I.	■■ I. I.. ■ ........................... i. i n. .	.i ..............r^PBEaiiimawii	.....................iiiiiiM nmmi hm.......
angleško poročevalsko službo od (štora za mrliče. Angleška poro-leta 1914 dalje. Pri tej priliki je čevalska služba je delovala tako bilo objavljenih tudi nekaj spo- previdno, da Nemci prav nič ni-
minov iz angleške vohunske službe.
Že 4. avgusta 1914 je angleška protišpijonska služba kar na tihem prijela 230 nemških vohunov na angleških tleh. O tem so Nemci šele mnogo kesneje izvedeli, ko je bilo že vse prepodno. j Ob istem času so Angleži prijeli j
so slutili, kaj se godi. Šele ved no pogostejši pogrebi čez mejo
di ne more letati. Ustrelil je tudi nekaj golobov, kljunačev, ki tudi ne letajo po zraku, ampak samo skačejo. Njegov lovski
RAZNOTEROSTI.
svoje rojake izdal za denar
Neki družini v Antwerpnu je umrl oče. Jokajoče ženske so
tudi nemškega agenta, ki* se je1 ®ta.le ,okrog mrtvaškega odra.
m,.„i!.„ t.____i rnsel je nemški zdravnik, da
so povzročili večjo pozornost, j plen je bila tudi žival doslej ne Vendar tudi ta ni prinesla uspeha, dokler se med flamskimi kmeti ni našel izdajalec, ki je
MODERNA VOJNA ŠOLA
V nemški armadi so uvedli nov način pouka za bojevanje.
imenoval Mueller. Po kratki razpravi so ga obsodili in ustrelili. Poročila pod imenom „Mueller" so pa še naprej romala iz Anglije' na Nemško k nemškemu generalnemu štabu, kateri je Muellerju 1'edno^ pošiljal tudi nemški denar. Šele leta 1916 so. Nemci izvedeli, da je njihov agent Mueller že dve leti mrtev in da je njihov denar, namen jem Muellerju, sprejemal angleški generalni stab, ki je potem pošiljal v zame-n° svoja poročila, seveda čisto Napačna, v Muellerjevem imenu nemškemu generalnemu štabu.
V tej zbirki angleškega vohunskega muzeja pa manjka spominov na flamske mrliče iz vasi Baer-le-Duc na belgijsko-holand-ski meji. Ta vas je holandskega Prebivalstva in šteje 600 duš. Nemci so hoteli to flamsko prebivalstvo pridobiti in so jim u-strezali, kjer so mogli. Lahko so Potovali neovirano čez mejo na holandsko stran vasi istega ime-
znane kukavičje vrste. Vse te živali je Heinrichova žena, ki je iV sobo> k^er se v°jaki uče' Pn" dobra preparatories skrbno pre- j-11680 rnodel vasi z okolico, parirala. Vse to pa'se je dogaja- 0krog vasl so hribž& in drev" lo na malem Mqluskem otoku ie' Prav kakor v naravi> ka" Halmahera, ker je vse prizade- terih f° v.vodl,h ali Posamezno
vanje na Celebesu bilo zaman. fazdTeljem 1mah vojakl f cm."
,ka. Iz cmka so tudi topovi,
Med tem je mineval čaS, strojne puške in tanki. Pravi
mt„v ga ie taKo pretresla aa JzmanjkovaI° Je denarJa' bolezni vojaki pa sedaj prično pre-
i-- i , t , ' , ,so slabile vztrajne lovce. Skoraj qfavliati cinaste vniake "stroi-mrlica naglo pregledal, se pošlo-' , .. art .. , ' •	. ' stav ati cinaste vojake, suoj
preišče krsto, toda žalost sorodnikov ga je tako pretresla, da je
vil in odšel, da ne bi motil. Kr
to, ker je vzel ponujeno mu cigareto. Trgovec je imel s seboj do 24.000 belgijskih in 500 francoskih frankov. Z njim se je v kupeju vozil tudi neznan gospod, ki se je s trgovcem

je štel 14 avtomobilov, k^r je v čast ubogi pokojnici kakor je bila ona. Velika revščina ter dolga bolezen soproga, kateri je bil v sanatoriju za tuberkulozo v
Mary Andlovec	^	°d 22" J'Unija 1931'
ista največ pripomogli do rane Po sedemtedenski mučni bo-jsmrti pokojnice. Lahka Ti bodi lezm je bolnica v Okrajni bol- tuja gruda, počivaj v miru!
častna
nišnici, z Bogom spravljena, za večno zaspala. Doma je bila iz vasi Češnica, Sevška občina nad
u uguvrau	'	»««»<«111 orujc OUMIJC, iiasu U1'U-
prav prijazno pomenkoval. I bko±.70 Loko. Pisala se je Mary gjna in gospo(j Frank Rovtar iz Kadil je pa fine cigarete, ka-jKavčič' Podomače Kovačeva Berwyn, 111., kateri nam je pri-tere ie ponudil tudi trgovcu. IMmka- Rojsna je bila 2. nov. ,pravil obed na povratku s po.
zahvala bratrancem ter teti pokojnice, kateri so isto izkazali svoje sožalje, zlasti dru-
sto so zabili in hoteli odnesti. Medtem so prišli naenkrat častniki nemške poročevalske službe,
l_	----- "	• j-----'
j dve leti so ti trije Evropci, med njce" in drugo morilno orožje "'njimi dve ženski, živeli v samih ter se s tem uče, kako je treba budil
Belgijec-, ki ni hotel biti ne- j1887, v Anleriko je prišla 1912 v |greba. uljuden, je cigareto vzel, jo |mesto Chicago, kjer je živek zažgal in pričel kaditi. Ni po-j^as-
kadil polovico in že je zaspal. | Pogreb se je vršil dne 26. ju-
nalivjh. Redkih solnčnih dni ni-:ravnati. kadar bi se šlo zares so mogli dosti uživati, ker jih je _pa pravijo, da se svet razo-skoro neprestano zagrinjal pol- rožuje!? — Pa še kako!
zapodili sorodnike iz sobe, zakle- j ° , ■	,
nili vrata in odprli krsto. Iz hjel™f	'l g°l ^ ~	-°-
so vzeli mrliča ter začeli krs{0,^zda; Na višinah so trpeli mraz, ČUDNO NAKLJUČJE RESI-
razbijati na drobne kosce. Pre-lL,^ ! Pa krasno vročino do	LO VLADO
iskavali so, ali nima krsta Svoj J 120^opmj Neprestano jih je o-1 D:unaj, Avstrija. - Kakor
nega dna ali ni morda kje v no- g™ m?.anja: legar "l7CeIf ',e bl1« ze vcera-i poročano, je tranjosti skrit košček papiria z'V0']ska muslc m komarJev. Vsak v torek preminul Msgr. I. Sei-važnim poročilom za sovražnika., fe i« bilo Jreba izdirati trnje pel, bivši avsti'ij^i kancler. Niti s povečevalnim steklom niso	^platov. Napadale so Njegova smrt je se pravocas-
ničesar našli. Nato so slekli mr-,! 1?1JaVKe m piIe n,lhovo kn" no resila avstn-'sko vlado liča in ga preiskovali nič Vendar pa vse to ni bil° nič v Pred Padcem- Ce bi bil živel Slednjič so mrliču odprli usta in primeri s strašnimi komarji, ki Seipel samo osem ur bolj dol-
globoko v grlu so Nemci našli S° povzročaIi na koži strašen sr" g0' bi bila danes atrija
podolgasto ozko škatljico V njej	g"°jeČe f !'a"G- Eil°1je br6Z Vlade" X parlamentu se
o„ v,4io 4- •	...	. .pstevec. Hemnch se odpravila je namreč vršilo glasovanje
so bila tajna poročila.	;, ,, , ,	.
T? i v.	...	'-proti domu. Med tem pa je pri-
Vso družino so takoj zaprli. , • A ..	j
n,,, ■ • u-i a 1	sla iz Amerike nova denarna po-
lJrugi teden je bilo v Antwerpnu v.,.TT . ... . .. 1
i n	™ siljatev. Heinrich je lovil na-
ustreljenih rest Flamcev. Flam
ski mrliči pa niso smeli več čez*
prej.
mejo.
Na južnovzhodni strani otoka
PTIČ ZA POL MILIJONA
Po dveletni
jCelebesa je končno zalotil ptiča, ,zaradi katerega je dve leti pre-ibil v tem divjem pragozdu. Za-i slišal ga je po glasu; lovec je obstal. Iz goščave je priskakljal
odsotnosti se je ubil ptiča. Našel ga je: piše se"	T -------"T"
vrnil z Berlin nemški radsko- Pavel Monik^ je že 85 let star. |	P ' n& V1S°k n°ga '
valeč Oerd Heinrich, ki se je dve .Med tem se je javil Heinrichu se^^ rdecl kl.\im Se Je zasve" leti mudil na otoku Celebesu, |drug domačin, ki je bil star le 65'	* ^ *
fejer je po nalogu nevvyorškega let in ki je tudi trdil da ie on1 Naldl'agocenejsi ptic na sve-naravoslovnega muzeja lovil že ubil tistega ptiča tteinrich «e ieltU" 36 P0SM pIe" ^ztrajne^a lov" ^oraj izmrlega ptiča, ki se ime-jdržal mlajšega lovca in ie začel, ? V b°d°Če kraSil VeHki a" nuje "pragozdni kosec" ter je !z njim loviti	n Je zacelImenski muzej.
Podoben ptiču-koscu, ki prebivaj	! Čudovita je sicer vztrajnost
v Evropi. Newyorski muzej je! Leto in dan je iskal sledov za te^a nemškega lovca in požrtvo-hotel na vsak način imeti vsaj en redko živaljo. Po zgledu do-,fomad tega že skoro izumrlega [mačinov je v neznosni vročini Miča in je v ta namen dal Hein-jhodil po gozdih oblečen le v ko-l'ichu na razpolago 10.000 dolar- palne hlače in bos, da ni povzro-da ga je šel lovit. Heinrich, preveč šiima. Naenkrat je za-^ je po poklicu večji posestnik, | slišal v gozdu glas, ki je bil po
valnost ameriški muzejev. Vendar bi človek mislil, da bi teh 10.000 dolarjev v sedanjih težkih časih bilo bolje obrniti v druge namene. Saj je na svetu _ i poleg redkih ptičev tudi še ne
glede tega,, ali se naj da vladi zaupnica. Seipel, ki je držal z vlado, se vsled bolezni ni mogel udeležiti zasedanja. — Umrl pa je, predno se je vršilo glasovanje, in na njegovo mesto je kancler določil drugega moža, ki je oddal za vlado svoj glas ter jo na ta način rešil. Rezultat glasovanja je namreč bil 81:81.
-o---
TUDI CIGARETE NI VARNO SPREJEMATI Nekemu belgijskemu potniku, ki se je vozil iz Bruslja v Basel (Švica) se je pripetila prav neljuba nesreča samo za
Ko se je čez dolgo časa pre- s p8to sv- mašo v cerkvi sv.
in zavedel, je ugotovil, Štefana, za katero je darovala da mu je neznani-prijazni so- krstna botra, gospa Mary Omer-potnik pobral ves denar injza' za kar se najsrčneje zahva-kdove na kateri postaji izgi-j1*™'' ravno tako tudi za vse, kar nil. Ko so potem preiskali osta- Je storila in preskrbela za po-nek cigarete,, so našli, da je greb P°kojnice.
Lepa hvala pogrebnikom Glavač in Palacz, katera sta pogreb izvrstno izvršila.
bil tobaku primešan opij, ki je 1 Najiskrenejšo zahvalo izre-trgovca omamil, da je zaspal. jkam Mrs- A1°JziJi Gradišar ter
I njenemu soprogu, ki sta pravo-
SiDi-rr. AIHrn° c, ^t/r*,^. , časno opozorila na bližajočo SIRITic. AMER. SLOVENCA« 'smrt pokojnice ter sta obvestila
DO
IN NAZAJ
jtretfg [razrecŠ
Moderna udobnost.,. Ne-brekosljiva služba. . Te-'denska odplutja iz New ;Yorka. . . Pripravne in
litre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije .. .
| Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAIH^Ameim
ONE
Največja zahvala vsem sledečim, katerih imena so tukaj o-značena in kateri ste darovali dobrosrčne prispevke za pogreb pokojnice:
A. Kremesec $3, J. Žefran $2, J. Kukman $2.10.—Po en dolar: Fr. Tomažič, J. Jerich, J. Per-ko Joe Stayerk, Mrs. Benedik, Mart. Evanšek John Kosmač ml., John Kosmač st., Mr. Si-;gospo Mary Omerza, katera jejblinski, Fr. Grill, J. Korenčan, 'pozvala prečastite duhovnike, IMrs. J. Štajer $1.50, A. Sluga, da so pokojnico spovedali ter le- j J. Sluga. — Po 50c: Tomažin, po pripravili na večno pot. I A. Kukman, J. Terselič Mrs. j Najlepša zahvala častitim go- [Gottlieb, John Gradišar, Mrs. spodom, zlasti Father Edwardu Kobal, Mary Petrovčič, John Pe-kateri je šel pozno v noči v O- trovčič, Mrs. Koporc, Anton Je-jkrajno bolnišnilo, da je spove-Jenc, Fr. Kosmač, Mrs. Shiler,
Mr. Baškovič, Ant. Bogolin, Ant. Duler, Mrs. Mary Kremesec, Jacob Habjan, Joe Fajfar, Johana Ahčan, Mr. in Mrs. Habjan, Mrs. Harey, Joe Župančič. — Po en dolar: Mrs. Simonišek, Mrs. Matilda Duler,, Mrs. Košnik, Mrs. Kavčič. — Mrs. Mladič 55c, Ivana Duler 30c. -r Po 25c: Mrs. Muha, J. Račič, J. Peždirc, Joe Omerza, A. Košmerl, Jos Kočevar, John [Joe in Antonije Sluga zasluži Fabijan, M. Keržičnik, J. Beri-! isto posebno zahvalo za sodelo- S bak, Ant. Verrič, J.Vedetič, John j vanje pri pogrebu in drugo. ; Gradišar, Lena Pičman, Agnes . Najiskrenejša zahvala vsem, Zeman, Mr. Kiell, B. H. Kiell, L.
! dal pokojnico j Iskreno zahvalo izrekam slovenskem« cvetličarju John Gottlieb, za darovani venec. Posebno zahvalo izrekam družini Jo-hane Vidmar, katera je darovala črno obleko, plačala za sv. mašo pokojnice ter sodelovala pri pogrebu. Ravno tako lepa hvala gospej Mary Kavčič, katera je isto sodelovala pri pogrebu in drugo. Družina gosp.
177 N. Michigan Ave., Chicago kateri ste se udeležili pogreba
V"	»t^Jl fJUOCOLIlllV, J	V feuijuu feiao, IV1 JC Vil [JU-1 '	'
•''e strasten lovec. Zapustil je svo-, doben klepanju kosca. Cele tedne ka-i milijonov ljudi, ki danes ne
IA	i	■	.	'	■	«	■ .	•	TTrtrtrt I r r, .	.. .1 _ '__J___" JI . 1 *____J
Posestvo ter s svojo ženo in se je plazil za tem, glasom, mi-^'akinjo odšel v pragozdove o-' sleč, da bo zdaj pa zdaj zagledal toka Celebesa na lov za drago- ■ dragocenega ptiča in ga ustrelil, j cehim ptičem.	i Končno pa je spoznal, da so ga '
vedo, kaj bodo jutri dali v usta.
EAYNO&AR
O tem ptiču je zelo malo znanega Znano je le toliko, da je le-ta 1896 neki malajski domačin nesel raziskovalcu Sarazinu °hega takega ptiča, za katerega &1'ej niso vedeli in ki ga tudi po-®|ej noben Evropec ni več videl, feinrich je najprvo skušal dobi-tl tistega lovca, ki je leta 1896
•»»»"»»»»»T
rWWrW
Tel. No. Chicago 4952
JOHN ZALAR
javni notar — real estate
— insurance
1118 Wadsworth Avenue north chicago, ill.
imele za norca neke štirinožne^ živalice, ki so podobne našim vevericam. Vendar tudi to njegovo prizadevanje ni bilo čisto brez uspeha, ker je med tem ustrelil nekaj drugih redkih ptičev, med njimi dve vrsti neznanega drozga. Ta redka ptičja vrsta drozga skače samo po tleh, ker v gošči lovi muhe. Zaradi tega tu-
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srčne
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. . Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sred) ob sredah 9 do 11 dop.; ob »oboub S* 1 1 do 4 pop.
DR. Si. M. L mm
DENTIST
2159 West 22nd Street,
(ogel Leavitt St.)
Tel. Roosevelt 3817
CHICAGO
PLUMBARSTVO
Mi popravljamo vsa plumbarska Jela. — Inštaliramo kopalne, umi-yalne in kuhinjske sinke, toilete, po ttnerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke.
Thomas Higgins
PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE
2313 So. Oakley avenue,
Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL
smo prejeli prvo knjigo:
IESTA DRAVSKE BANOVINE'
Ta knjiga vsebuje krasni opis mesta Celje in raznih krajev iz Zelenega Štajerja.
Knjigo krasi nad 30 lepih pokrajinskih \krajev. Morda bote našli svoj rojstni kraj v njej, če ste iz teh krajev doma.
Vsak Slovenec, zlasti pa rojaki iz prelepega zelenega Štajerja, bi morali imeti to zanimivo slovensko knjigo v svoji hiši.
Knjiga se predaja z ozirem na sedanje slabe čase za malo ceno samo
40 centov s poštnine vred
Pišite še danes ponjo in v pismo priložite znamke, ali pa poštni Money Order ter pošljite naročilo na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Kiell, Mary Jerman John Pičman, Mrs. Boweha. — Mrs. Šinkovec 35c, Louis Duler 20c.
Najsrčnejša zahvala vsem darovalcem za sv. maše za pokojnico, kakor tudi ostalim, kateri so pomagali V tej naši nesreči, katere tudi denar ne poplača. Zlasti morem izreči posebno za-' hvalo nabiralcem prostovoljnih I daril> kateri so se ob tem slabem ; času podali nabirat darove.
Toraj še enkrat najlepša hvala Mr. John Gradišar in Mr. Joe Sluga, katera sta največ preskusila, ravno tako drugim ostalim kateri ste pomagali pri nabiranju.
Ti pa blaga pokojnica, ki si odšla od nas, odpočij si po truda-polne medlu. Naj Ti bode lahka ameriška gruda in naj Ti sveti večna luč. Ostala nam bodeš v neizbrisnem spominu.
Žalujoči ostali:
John Andlovec, soprog; George, John, sinova; Mary, Irene, Elaine,, Margaret, hčerke; Frank Rovtar, bratranec. Berwyn, 111.
Chicago, 111. 1. avg. 1932.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
fBfraH f'WWlllP —
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 6. avgusta 1932 1
Kmečki punt
AVGUST ŠE NO A :
Poslovenil Joža Glonar
n6wi
In potem je vse puške in topove in smodnik 'dejal pod ključ, dasi je tudi to orožje skupna last. Ves pridelek se mora enako razdeliti, seveda! Svesvetički me goljufa pri žitu, senu in vinu, in če se pritožujem, smeje kriči, da za njega ni ne. sodni je in ne zakona, ker je njegov gospodar najvišji sodnik, ki mu babja pravda ne more škoditi."
"Toda verujte, milostna gospa," jo je prekinil Madžar, "da se to ne godi po volji mojega velemožnega gospodarja."
"Ni res, gospod Palffy," je zakričala gospa in oči so se ji še bolj zaiskrile, "ni res. Ali vam nisem rekla, da sem svojemu sorodniku, gospodu Andreju vse na tanko popisala, toda on ni niti mignil, pač pa mi je ta brezbožni Svesvetički pokazal pismo, v katerem ga Bator hvali in da se naj ne ozira na moje pritožbe. No, kaj pravite na to, plemeniti poslanec moj?!" je kliknila Uršula in naglo vstala, pri tem pa ošinila Madžara s takim pogledom, da je povesil oči in zmeden molčal.
"Z mano," je dejala Uršula s trepetajočim glasom in se postavila pred poslanca, "ni slabo črešenj zobati, če si pošten, toda če kdo za hrbtom spletkari, pozabim, da sem ženska in moja volja je močna, močnejša ko gospod Bator, ta prvi pravičnik ogrske krone. Nad sto let že sedimo Heningovci na Susjedu in Stubici, nad sto let smo že tukaj gospodarji. Poglejte si ono žensko sliko nad pečjo: — to je nesrečna Dora iz starega hrvaškega rodu Arlandovcev, ki se je omožila z Andrejem Heningom prvim in svojemu rodu zapustila grada Susjed in Stu-bico; njena vnučka Kata, mati mojega moža, pa je vzela gospoda Teuffenbacha, na čigar ime je bilo preneseno imetje Heningov. Dovolj sva se moj pokojni mož in jaz trudila in potrošila denarja, da sva rešila Susjed in Stubico iz rok razbojniških velikašev, ki so od novega kralja Ferdinanda izciganili darilne listine. Iz najine dediščine sva srečno izrinila vsiljenca Španca Pedra de Laze, nasilnega škofa Simona Erdo-da, luteranskega barona Ivana Ungnada, generala Kacijanarja, in ko je temu izdajniku knez Nikola Zrinjski po pravici razklal črepinjo, je vse imetje pograbil kraljevski fiskus, iz čegar krempljev sva s težavo izvila vsaj Susjed in Stubico, Želin pa sva morala pustiti v rokah roparja Bakača. Toliko sva muk pretrpela, toliko izgubila, sedmero otrok sem pod srcem nosila in se ž njimi dovolj nanosila, sina edinca sem izgubila, izgubila sem moža, od šestero hči so komaj tri preskrbljene, uboga vdova sem — v našem starem gnezdu pa se šopiri kragulj in skuša izriniti mene ubogo vdovo in kdo? Moj sorodnik,prvi sodnik ogrske krone — Andrej Bator. Gorje zemlji, kjer je pravica v takih rokah. Pišite vendar, gospod Palffy, svojemu gospodarju, da njegova stvar slabo stoji, pišite mu, da ima stara Heningovica trdo glavo, da je preštudirala vse svoje pravice, ki so v tej srebrni skrinji shranjene, da pozna vse vaše latinske zvijače kakor kak advokat in da je ne boste obrisali pod nosom; reci mu, da stojijo na moji strani junaški zet je Mihael Konjski, Mato Herenčen in Stjepko Gregorjanec, sin podbana Ambroža. In če preostaja Batoru od vojskovanja s Turki toliko časa, da se lahko u-dari z žensko, pa naj; tudi Urša bo znala ustreliti s kakim topom v to krivično sodnijsko tehtnico, saj je hči Meknicerja, krajiškega vojvode. In sploh, čemu se prepira tukaj še! Jaz sem že lani vložila dve tožbi. Eno je oddal ob Marti-
novem moj zet Mihael Konjski banu Petru Er-dodu proti Batorovcem, drugo pa sem sama poslala na sv. Elizabete dan kralju samemu v Po-žun proti Juriju Svesvetičkemu. Kralj je ukazal preiskavo. Pa naj poči najprej sodba, in če bo treba, pozneje še puška!"
Plemenitemu gospodu Palffyju je bilo čudno pri srcu, ko se je ta nevihta iz Heningoviči-
riih ust sipala na njegovo glavo. Prepaden je gledal čudno ženo, ki je z razpaljenim licem in žarečimi očmi hodila sem in tja po sobi, kjer se sedaj ni culo drugega, ko udarjanje njenih pet ob kamniti tlak in težko sopenje njene razjarjene duše. Počasi pa si je Madžar opomogel.
"Vaša milost," je povzel kratko, "prav od srca mi je žal, da sem bil nehote vzrok, da ste se tako ujezili. Vi ste pravična ženska, vdova in mati. Krivica vas boli in po pravici. Izrekli ste resne, težke besede, našteli velike krivice, in jaz, ki cenim vašo plemenito jezo, ne bom o njih dvomil. Moj milostni gospodar mi je natanko razložil, odkod izhaja in čigava je pravica na Susjedu in Stubici. Toda, dasi vse krivice, ki ste jih tukaj doživeli, ne morejo iti na rovaš mojemu velemožnemu gospodarju, ampak prej neredu, ki je zavladal v tej kraljevini in v Ogrski po nesrečni bitki pri Mohaču, vendar priznava in obžaluje gospod kraljevski sodnik, da je mogoče tudi on nekoliko kriv, toda manj iz hudobije, kolikor vsled razdraženo-sti, ki vlada v teh nemirnih časih, in napačnih navodil nevrednih služabnikov. Žal mu je in popraviti skuša vse, kakor je treba. Jaz sem torej znamenje mira in prosim vas, milostna gospa, da me nekoliko časa mirno poslušate."
Palffy je umolknil in čakal, kaj bo gospa Uršula odgovorila.
"Govorite hitro in kratko!" je odvrnila žena, ne da bi se ozrla na poslanca, in je s prekriža-nimi rokami začela gledati skozi okno na ravnino. Tedaj je Madžar začel:
"Posestvo, za katero gre, namreč Susjed in Gornja Stubica, je veliko in i*odovitno. Od Stenjevca sega tje do štajerske meje na Sotli od Stupnika do blizu Bistrice. Tukaj so njive, travniki, vinogradi, gozdi, pašniki, pristave, kleti, mlini, pridnih kmetov. Tako ni čudno, da so se ga mnogi polakomnili, toda tudi nobenega dvoma ni, čigavo prav za prav je. Po dednem pravu je polovica last rodbine Heningov, polovica pa Batorov, ker je pokojna gospa Kata, rojena Rozgonj, mati gospoda kraljevskega sodnika, bila tudi iz rodu Heningovih. Ta brezdvomna pravica pa se je s silo kršila, kakor ste omenili tudi sami, v onih žalostnih časih, ko sta se Ferdinand Habsburški in Ivan Zapolja vlekla za ogrsko krono in ko s.o poleg vsega še po tej kraljevini razsajali Turki. V takih nemirnih časih se še najjasnejša pravica težavno varuje. Ko seza kak vladar za novo krono, mu je prva skrb, da zbere okoli sebe kolikor mogoče mnogo močnih pristašev in tako se lahko zgodi,da v njihovo korist in lastni hasek iztrga kak list iz knjige pravice. V takem boju se ne gleda na pravico, ampak na usluge. Moj gospodar je stopil na Ferdinandovo stran in ravno tako tudi pokojni gospod Andrej He-ning, ali kakor se je prej po svoji rodbini imenoval, Teuffenbach, kar je tudi popolnoma razumljivo, ker je bil Nemec. Toda kralj Ferdinand je posestvo poklonil najprej svojemu ko-njušniku, kar ni nič čudnega. Španec ima sladek jezik in je vedno v kraljevi bližini.
(Dalje prih.)
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva"— Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Divji mož
Po škofjeloških planinah se je potikal neznanec, katerega življenje zelo spominja na diV-
VARCUJTE!
Da, varčujte. Ne mečite obnošenih in raztrhanih čevljev proč! Prinesite jih, da jih Vam popravim, in odlegli Vam bodo kakor novi in Vi si s tem prihranite denar. Popravljam moške, ženske in otroške čevlje. Delo trpežno in zadovoljivo za najnižje cene. — Se priporočam!
JOHN FALE
SLOVENSKA
POPRAVLJALNICA ČEVLJEV 1937 W. 22nd Place, Chicago, 111.
jega moža. Možak se je prikazoval sedaj tu, sedaj tam. Nosil je zgolj skromne hlače, po zgornjem delu telesu je pa bil divje poraščen. Ker so ga zasledovali je izginil za mejo.
Kakovost
Točnost
Poštenost
A. F. WARHANIK
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtKXJOOOOOOOOOOOOj
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408
Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Telefon pisarne:	Tel. stanovanja:
Central 0888	Pullman 1*37U
FRANK R. DRAŠLER
— SLOVENSKI ODVETNIK —
Opravlja vsa odvetniška dela.
CONWAY BUILDING 111 W. Washington S., Room 1601 Chicago, 111. CHICAGO, ILLINOIS.
Društva
ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v
fii
amerikanskem slovencu
imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh.
"AMER. SLOVENCA" ne ČUa samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici.
> »
MIII1UI1I
talnimi nillllDII [inimu Jiininiii
Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne.
KAJ SI VSE UPAJO
Varšavski radio je neko soboto večer oddajal godbo "jazz" iz neke kavarne. O polnoči je godba nepričakovano obmolknila.'Zasliši se komunistični govor, v katerem je neznan govornik obsipal poljsko vlado s krepkimi psovkami. "RadioPoljska" je takoj poslala tehnike v kavarno, iz katere bi se morala slišati godba, meneč,da se je kak komunist s silo polastil zvočnika. Odklopili so tedaj kavarno, a je bil nato govor še močnejši. Veliko dela so imeli pri tem inženjer-ji, predno so ugotovili, da je v okolici Varšave komunistični govornik prerezal radio vod in nanj priklopil svoj zvočnik, Ker so ga zasledovali je pobegnil, pozabil je pa odnesti gumijeve rokavice in besedilo govora.
-o-
AFRIKA — KONTINENT BODOČNOSTI
Prof. Obst, član profesorskega kolegija na tehniški fakulteti v Hannovru, označuje Afriko za tropski kontinent Evrope, ki nudi tej celini zadnje možnosti za olajšanje
življenjskih pogojev.	. .	. , .
Francija dobiva iz AMke i govorjene znake, kateri se
targičnega spanja preden se zopet vrne med ljudi.
-o-
PLEŠA KOT REKLAMNA TABLA
Že pred sto leti si je nekdo izmislil, da bi bilo treba reklamo kako poživiti, da bi na ljudi bolje učinkovalo. Pa jo je tudi res dobro pogruntal. V
neki restavraciji v Amsterdamu so ljudje večkrat opazovali gospoda s plešo, ki je bila gosto pobarvana in popisana z reklamnimi besedami. Pa je k plešcu stopil mož in ga sko-ro ostro prijel, če ga ni sram živeti od tega poklica, Plešec ga je pa modro zavrnil: "Tisoče in tisoče ljudi je, ki rabijo vso vsebino svoje lobanje, da si služijo vsakdanji kruh, jaz pa potrebujem za to samo del njene površine."
-o-
BREZŽIČNI ALARMSKI
APARAT V Berlinu je policijski stotnik Dr. Ristov skonstruiral brezžični alarmski aparat, k' se mu zlasti v prostovoljni gasilskih organizacijah obeta velika bodočnost. Aparat je v bistvu radijski prejemnik, k1 se avtomatično oglasi na do-
77 odst. vseh surovin. Za Anglijo pomeni Afrika ključ in člen na poti v Indijo (Egipt, Južna Afrika). Vendar se ne da tajiti, da se pozicije belega plemena na črnem kontinentu vedno bolj majejo. Iz Azije je prišlo geslo, da pripada vzhodna Afrika Indcem. Posledica tega gesla je bila, da so se začeli Indci trumoma preseljevati v vzhodno Afriko. Samo v Ugandi jih je danes že 30,000 in tako dobiva ta dežela čedalje bolj indski značaj. Če se Indcem posreči razev-ropiti Afriko, bo belo pleme kmalu doživelo v Afriki poraz.
Evropi gre pač zasluga, da je odkrile mnoge prej nedostopne predele črnega kontinenta, svoje moči pa je pri tem močno razcepila in s tem povzročila prebujanje črnih plemen, katerega ni več mogoče omejiti z nobenimi umet-Inimi sredstvi.
slučaju potrebe oddajo s P0' staje požarnega nadzorstva. Na ta način se vsak prostovoljni gasilec, ki ima doma tak aparat, najhitreje obvesti o požaru, kar je v slučaju P0' žara, da je gasilec čimhitreje na mestu nesreče, velikega p°* mena.
-o-
Katoliški Slovenci oglašajo svoje prireditve v "Amerikafl' skem Slovencu"!
IZŠLA JE
1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku.
'The Apostle of Chippewas"
katero izdaja Baragova Zveza.
Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mOgel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest. . •" in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Bdrage, svetniškega misijonarja . . ."
TA KNJIGA
je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci.
Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo' naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo
75 centov
Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
LETARGIČNO SPANJE
V Bausku na Litovskem so našli sorodniki 331etnega kmeta v popolni nezavesti. Zdravnik je ugotovil, da je mož mrtev. Svojci so šli k mizarju, naročili krsto in položili truplo na mrtvaški oder. Ko se je približal čas pogreba, se je izbrala množica ljudstva, da spremi pokojnika na njegovi i zadnji poti. Komaj pa so dvignili krsto na rame, so začutili sunke, ki so jih navdali z dvomom, če je mož v krsti res nirtev. Odprli so pokrov, in glej, "mrlič" je oživel. Priprave za pogreb ob živem telesu
pa so izzvale pri njem živčni šok in ker se je poleg tega za poravnali" gvoje račune.
ležanja v krsti močno premra-zil, so ga morali odnesti v posteljo, da prelboli posledice le-
—»——M—l ——— — ——————
DENAR
v Jugoslavijo in druge države "OŠiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali:
"ČISTI RAČUNI — DOLGA LJUBAV!"
Za naslov te notice smo na* pisali: "Čisti računi — dolg« ljubav!" Da, kdor ima vedno svoje račune čiste, med takim» se ni bati, da bi nastali nesporazumi. Drugače pa je med takimi, ki svoje račune zanemarjajo, jih odlagajo mesece in mesece, leta in leta, in nazadnje, ko jih človek opozori, da je treba račune izravnati, nastane še celo zamera. Posledice pa so še celo take, da tisti, ki dolgujejo in z račun1 zaostajajo, se nazadnje še jezijo in -.zvračajo krivdo n» one, ki prosijo izravnavo *"a* cunov. Takih sicer med Slovenci ni mnogo, vendar dob1' jo se tudi med nami.
Uprava Amer. Sloven«* ima takih računov med narodom. Zaupali smo takim strankam v dobri veri, da naročaj0 razno blago s poštenim namenom, in da bodo račune za iste poravnali pošteno in točno. —' Mnogo takih je, ki so naredil' svoje račune še v letu 192& 1929 in 1930, a se še do dane« ne zmenijo, da bi vsaj deln°
Nas®
	......$ 2.25
	......$ 5.05
	......$ 9.50
	.........$18.50
	.........$46.15
	$91.50
Za 100 lir .............	..........$ 5.90
Za 500 lir ..............	..........$27.00
Za 1000 lir .............	..........$53.25
Pri večjih svotah primeren popust. Money Order in pisma naslavljajte na:
JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
podjetje je last naroda in ko«" poracija mora polagati račune letni seji in za iste odgovaf jati. In dolgovati leta in let* take svotice in svote nikako«" ni prav možato, ne pošteno * kakoršnegakoli stališča že hoče. Mesec za mesecem po»'* lja uprava tem strankam sy0' je račune, pa nobenega odgovora. In to so računi, za
kate'
rei smo dali takim strankah blago, kot knjige, plošče, tl" ekovine itd. Tako zadržanj0 od strani teh dolžnikov je p»"a' vo norčevanje iz uprave. Zato bomo na letošnji letni seji te račune predložili letni seji, da bodo šli v zapisnik in naj tako pridejo dotične stranke javnost. Če je njim prav, nam tudi! To so tisti, ki jih čakam0 že po tri, štiri in več let *a njihove račune.
Uprava "Amer. Slovenca"