Stran 314.
Politični pregled.
Korber v Ischlu. — V ponedeljek popoldne je ministrski predsednik dr. Korber odpotoval na cesarski dvor v Ischl. Oficijozno se je sicer razglasilo, da je šel samo o tekočih resortnih zadevah poročat, ali tako naivnih ljudi ni dandanes več dobiti, ki bi cficijoznim zatrdilom sploh še kaj verjeli. Brez dvoma je torej, da bo Korber tudi v splošnem političnem položaju cesarju poročal. Kakor znano, ima vlada za sedaj namen, sklicati koncem meseca septembra državni zbor, a Korber si bo bržčas pri tej priliki izprosil tudi cesarjevo privoljenje za izvršitev tistih načrtov, ki jih je vlada pripravila za slučaj, ako bi državni zbor ne mogel funkcionirati, kar je prav verjetno V čem obstoje ti načrti, tega ne ve noben list povedati. Morda imajo venderle tisti prav, ki trde, da Korber tega še sam ne ve.
Proračun za leto zgoti. — češki „Narodni Listyu poročajo, da je proračun za leto 1901. v poglavifnih točkah že dovršen Posvetovanja finančnega ministra z dotičnimi re-sortnimi ministri se bodo vršila v najkrajšem času, tako da bo proračun sredi meseca septembra popolnoma izgotovljen in goden, da se predloži državnemu zboru.
Obnovitev desnice   se dan na dan pretresa v raznih listih   Poljaki in nemška katoliška stranka se izrekajo večinoma za obnovitev   desnice,   toda vse te   ljubavne   ponudbe ne najdejo mej cehi   pravega   odmeva.    Splošno naglašajo Čehi,   da jim stara desnica ni nič koristila, in da v tako večino, kakršna je bila ta desnica,   nikakor več ne vstopijo.   Zdaj se je v tej zadevi oglasil tudi jeden najvplivnejših voditeljev češkega kluba, poslanec Pacak    Ta pravi   glede   obnovitve   desnice v svojem glasilu:   Ne rečem, da se je to vprašanje preživelo, ali da je postalo celo nevarno.   Pokazati hočem le,   da ni prav, ako se s češke strani vedno precenjuje važnost starega železnega obroča Desnica, kakoršna je bila,   ni več mogoča in ravno   Čehi naj bi že skoro j en j ali klicati po njeni obnovitvi,  kajti provzročila jim je več presenečenj, nego koristij.  Mi smo gotovo vneti za večino in jo hočemo imeti in tudi tedaj,  ako bi bila sestavljena iz tistih strank,   kakor   dosedanja,   toda   imeti   mora   določen program,   kateremu se ne sme izogniti nobena   stranka in po katerem mora biti uravnan vsak   njen  važnejši nastop    Stara desnica   se   je   razbila   vsled   tega,   ker je   bila   brez   programa. To so pokazala razna glasovpnja.  Čehi so bili končno prisiljeni, pričeti politiko na lastno roko.   Nova desnica z odločnim programom je torej nujno potrebna, toda sedanji položaj ni ugoden za tako delo.  Voditelji katoliške ljudske stranke so nas sicer že vabili   ter nam   stavili pogoje,   pod katerimi naj bi vstopili v staro   zvezo,   toda   misliti   morajo,   da   oni bolj potrebujejo nas, nego mi njih, in morajo torej biti pripravljeni na pogoje od naše strani. Mi zahtevamo določnega, jednotnega programa.   Predno pa bomo mogli   merodajne kroge prepričati o umetnosti te zahteve, bo preteklo še mnogo časa, in zatorej je nova parlamentarna večina še daleč.
General Komarov o poroki srbskega kralja. — Znani ruski general Komarov je v svojem listu „Svetuu napisal poroki srbskega kralja epilog, ki je evropske politične kroge močno vznemiril. Komarov je srbski kraljevski dvojici tako-le čestital: Živel slovanski kralj Aleksander s svojo kraljico, ki ni prišla iz tujine, marveč iz domovine. Živela ljubezen ! Naj bi živela Srbija v Slovanstvu in v objemih Rusije;
Stran 315.
Daj pogine vse, kar je sovražno slovanski časti, slovanskemu bratstvu in slovanski jedinosti!
Srbija. Poroka srbskega kralja z malo vdovo Drago Mašinovo se je torej vender izvršila, vzlic vsemu nasprotovanju od s trs ni razkralja Milana in tistih, ki stoje za njim. Diaga Mašinova je danes srbska kraljica. Ta mala vdova ni samo sebi znala priboriti kraljevsko krono, nego je znala tudi mahoma predrugačiti ves politični položaj. Dunajski kabinet že pol stoletja ni učakal tako eklatantnega poraza, kakor to pot. Mala vdova, ki so jo zasmehovali vsi avstrijski oficijozi, je sijajno premagala vso našo diplomacijo. Še pred nekaj tedni je bila avstrijska diplomacija pravi gospodar Srbije, ki jo je po njenih interesih vodil razkralj Milan. Kusija je bila potisnjena v kot in se ni mogla ganiti In danes? Euski car je bil priča pri poroki kralja Aleksandra in kraljice Drage, razkralj Milan ne sme stopiti na srbska tla, najzvestejši njegovi pristaši so bili odpravljeni od služb in vpliva, Milanove žrtve izpuščene iz ječe. Prevrat je popoln. Prej se je v Srbiji delala politika, kakor so jo narekovali na Dunaju in v Pesti in je vladalo mej kraljem in narodom nasprotje; danes je srbska politika v soglasju z rusko, mej narodom in kraljem se je dosegla popolna harmonija, nasprotje pa je nastalo mej Srbijo in Avstro Ogrsko. Kdor pozna smotre avstrijsko mad-jarske politike, tisti vidi, da je ta politika naperjena zoper slovanske interese in bo potem tudi vedel, kako mu je soditi o prevratu, ki se je zgodil v Srbiji, in vsled katerega se je Srbija zopet povrnila k slovanski politiki.
Viljem Liebknecht. — V Berolinu pokopali so v nedeljo moža, ki je za razvoj socialne demokracije v pravem pomenu besede to isto, kar je bil Bismarck za ustanovitev Nemčije. Ta mož je Viljem Liebknecht, nemški državni poslanec in jeden prvih roditeljev mejnarodne socialne demokracije. Poleg Marksa in Engelsa je Liebknecht prva glava te stranke. Stal jej je pol stoletja na čelu in dosegel ž njo kolosalnih uspehov. Njegov pogreb je bil velikanska manifestacija proletarske zavesti.
Italija. — Umorjeni kralj Umberto je pokopan in vlado je prevzel njegov sin, kralj Viktor Emanuel III Te dni je kralj storil običajno prisego na ustavo. Pred prisego je imel prestolni govor, v katerem je povdarjal, da bo zvesto čuval liberalne institucije in integriteto kraljestva.
Vojna na Kitajskem. — Na predlog nemškega cesarja je določen odhodnim zapovednikom združene inozemske armade na Kitajskem nemški feldmaršal grof Waldersee. Nemčija ki je s tem nakopala silno odgovornost in silne žrtve. Waldersee morda niti ne pride dotlej na Kitajsko, ko ga bo treba. Združena armada je namreč že prav blizu Pekina, da morda se je boj za Pekin že začel. Ali pa bo imel boj zaželeni uspeh, ali bo možno oteti poslanike, to je dvomljivo. Kitajci so namreč začeli zadnje dni zopet bombardirati posla-niška poslopja, kar kaže, da hočejo poslanike dobiti v roke in da od velesil izprešajo ugodne mirovne pogoje.