čarno. Z a to je o b u jan je spom ina na tega geogra fa , ki je b il eden od na jm a rka n t- ne jš ih po javov ne sam o v sov je tsk i, tem več v sve tovn i g e o g ra fiji p o lp re tek le dobe, poučno in zan im ivo za geogra fe povsod po svetu, tud i p ri nas. S ve tozar Ilešič Iz ostale inozemske geografske književnosti H. Th. Verstappen, Remote Sensing in Geomorphology. 214 s tran i, 134 fo to ­ g ra fij, 92 skic, 20 d iag ram ov in 5 tabel. E lsevier S c ie n tif ic P ub lish ing Co. A m ste r­ dam 1977. D a ljin sko za jem an je podatkov a li »rem ote sensing« je raz iskova lna m etoda, ki se je v zadn jih d e se tle tjih iz redno razm ahn ila in uve ljav ila v vseh znanstven ih d isc ip lin a h , ki se ukva rja jo s p rosto rom . S p lošn i te h n ičn i napredek odp ira s sa te ­ litsk im snem anjem in raz ličn im i n e fo to g ra fsk im i m etodam i nove m ožnosti razvo ja p ro s to rsk ih ved. Relief, ras tje , rečna m reža 'in a n tropogen i ob jek ti so ed in i ne­ posredno v idn i po jav i na ae ro fo to p osn e tk ih , zarad i česar pripada g e o g ra fiji k lju čn o m esto v fo to in te rp re ta c iji ko t postopku , p ri ka te rem prouču jem o vseb ino posnetka z nam enom , da id e n tif ic ira m o posam ezne ob jek te in pojave, do loč im o n jihovo raz­ po red itev in m edsebojne odnose v p rosto ru . P riču joča kn jiga nam p rikazu je na jraz lične jše m ožnosti uporabe m etod d a ljin ­ skega za jem an ja poda tkov v g eom orfo log iji. A v to r je vod ja oddelka za geom or- fo lo ško fo to in te rp re ta c ijo na In te rn a tio n a l In s titu te fo r A eria l Survey and Earth S ciences (ITC) v Enschedeju na N izozem skem in je v tej kn jig i zb ra l vse svoje izkušn je in izkušn je sode lavcev v do lgo le tnem delu na na jraz lične jš ih prob lem ih geom orfo loške in te rp re ta c ije posnetkov, tako da nudi to de lo š iro k preg led nad na jnove jš im i dosežki na tem področ ju . K n jiga je razde ljena na 9 p og lav ij: Uvod; S ta n je v te h no lo g iji; P rinc ip i geom or­ fo lo ške in te rp re ta c ije posnetkov; G eom orfo loška ana liza posnetkov na osnovi re lie fn ih k r ite r ije v ; G eom orfo loška ana liza posnetkov na osnov i gos to t; In te rp re ­ ta c ija posnetkov in genetska geom orfo log ija ; In te rp re ta c ija posnetkov in p o k ra ­ jinska eko log ija ; T rije p rim eri geom orfo loške in te rp re ta c ije posnetkov; V k ljuče va ­ n je a e ro fo to in te rp re ta c ije v g e o m orfo loško proučevan je . V uvodu s ledi k ra tkem u zgodovinskem u preg ledu snem aln ih te h n ik in in te r­ p re ta c ije razm iš ljan je o upo rabnos ti teh m etod v geom orfo log iji. Pom em bno je predvsem , da je p ri p roučevan ju geom orfo lošk ih po javov po trebno ve liko m anj d e dukc ije ko t p ri d rug ih po jav ih m da m ora im eti vsak fo to in te rp re ta to r do ločeno geom orfo loško znan je , čeprav se ukva rja z d rug im i e lem enti geogra fskega oko lja . Še posebej pom em bna pa je fo to in te rp re ta o ija re lie fa v p rede lih , za ka te re ne o b s ta ja jo top og ra fske karte . Poleg k las ičnega načina snem anja iz zraka, k je r dob im o pod s tereoskopom iz dvo jice zaporedn ih posnetkov trod im enz iona lno podobo re lie fa (upo rab lja jo se črnobe li, ba rvn i, IR -črnobe li in IR -barvn i film i), se vse bolj uve lja v lja jo ne fo tog ra f- ske m etode snem an ja , z las ti ae ro te rm o g ra fija in rada rsko snem anje. Pri prvem postopku se na film s k i m ate ria l a li na m agne tn i tra k beleži in fra rd e če sevanje ob jek tov, ki je neposredno odv isno od tem pera tu re . Današn ja tehn ika je sposobna iz zraka razb ra ti tem pe ra tu rn e raz like ve liko s ti 0.1° K, ka r je z las ti pom em bno pri p roučevan ju ve ge tac ije in vodov ja . V obm očjih s pogosto o b la čn o s tjo in bu jno ve ge tac ijo pa se je izkazal radar, še posebej t. im. SLAR (S ideway Looking A ir ­ borne Radar), čeprav da je le č rnobe le posnetke sredn jega do m alega m erila , ki ne om ogoča jo s te reoskopskega g ledanja. P ostopek fo to in te rp re ta c ije razde lim o na š tir i faze: 1. o d k riva n je upodob ljen ih ob jek tov , p ri čem er nas om e ju je ta ko uporab ljena teh­ n ika (odkrijem o lahko le ob je k te do ločene ve likos ti) ko t naše zan im an je za do ločen tip ob jek tov; 2. p repoznavan je in id e n tif ika c ija , ko posam ezne po jave uvrs tim o v poznane ka te ­ gorije , p ri čem er so nam v ve liko pom oč fo to -k lju č i in pa raču n a ln ik ; 3. ana liza razpo red itve po javov (pa tte rn ana lys is) oz irom a n jihovo g ru p ira n je in om e jitev obm očij, k je r se p o ja v lja jo v skup inah; 4. k la s ifik a c ija ; ta faza je podobna d rug i, le da im am o opravka s skup inam i ali vzo rc i po javov, ki ses tav lja jo p o kra jino . F o to in te rp re ta c ija se upo rab lja v raz ličn ih fazah p roučevan ja , in s ice r pri: 1. izde lavi to p o g ra fske pod lage (za obm očja , k je r ni to p og ra fsk ih ka rt, upo rab ljam o fo tom oza ike in fo to ka rte , s pom očjo posnetkov do p o ln ju je m o obs to ječe to p o g ra f­ ske karte , z n jihovo pom očjo načrtu jem o te re n sko delo, ka r je z las ti pom em bno v nepreg lednem (kras) a li težko p rehodnem sve tu (v isokogorje ), s luž ijo nam za o rie n ta c ijo in lo k a c ijo te rensk ih ugo tov itev); 2. in te rp re ta c iji in k a rtira n ju re lie fn ih o b lik in procesov; osnovn i postopek geo- m orfo loške fo to in te rp re ta c ije je k a rtira n je vseh na posnetku v idn ih re lie fn ih o b lik in izdelava fo to g e o m o rfo lo ske karte , m orfo m e tričn a ana liza re lie fn ih ob lik, ug o ta v ljan je časovn ih sprem em b s p rim e rjan jem raz ličn o s ta rih fo toposne tkov istega obm očja , ka r je z las ti ko ris tn o p ri nag lo po teka jo č ih p roces ih (rečna e roz ija , e roz ija p rs ti, poplave, sp rem in jan je obsega leden ikov, po tres i, itd.); 3. kom p leksn i g e o m o rfo lošk i in te rp re ta c iji posnetkov, ki pom eni razš irite v in te r­ p re ta c ije tud i na pojave, ki n iso neposredno v idn i, t. j. na geom orfo loške p ro ­ cese te r h id ro loške , pedo loške in inžen irsko -te h n ičn e zn a č iln o s ti ob lik . Tudi tu je na jp re j po trebna id e n tif ika c ija in p repoznavan je posam eznih po javov, nato pa n jihova in te rp re ta c ija , k je r pa so m ožni t r ije raz ličn i p ris to p i (ana liza raz­ po red itve po javov, geo m o rfo lošk i p ris top , ko na pod lag i opazovanega p ro u ču je ­ mo m orfo loške p rocese in n jihovo d ina m iko te r e lem en ta rn i p ris top , ko p ro ­ uč im o vsa k e lem ent posnetka posebej in ga p rikažem o na posebni ka rti — p rednos t tega p ris to p a je ve lika m ožnost upo rabe račun a ln ika ). T ako geom orfo loška ana liza na osnovi re lie fn ih k r ite r ije v ko t na osnovi gos to t (dens itom e trija ) vedno bolj tem e lji na kva n tita tivn ih m etodah. O bsta ja jo postopk i za iz račun vseh osnovn ih m o rfo m e tričn ih pokaza te ljev s fo toposne tkov , k je r ima ve lik pom en s te reoskop ija , čep rav ni nu jno po trebna . A v to r raz laga postopke za u g o ta v ljan je nagn jenos ti poboč ij, h o rizo n ta ln ih razda lj, re la tivn ih v iš in , g lob ine vode, vpada sk ladov, izde lavo to p og ra fsk ih in geo lošk ih p ro filo v , itd., pa ne sam o za k las ične , am pak tud i za sa te lits ke in radarske posnetke. G osto ta č rno b e lih a li ba rvn ih tonov je pokazate lj, ki se zaen kra t neko liko m anj uporab lja v geo m o rfo log iji. V kn jig i so op isan i na jpom em bne jš i te h n ičn i postopki, ki om ogoča jo ana lizo g o s to t (med n jim i z las ti A g fa co n to u r-film , s ka te rim lahko iz črnobe lega a li in fra rdečega posnetka izvlečem o ka te ro ko li gos to to tonov, iso- d e n s itra c in g , in pa o p tičn o f ilt r ira n je z lase rsk im i ža rk i), posebna pozo rnost pa je posvečeno k v a n tita tiv n i ana liz i g o s to t s pom očjo dens itom e trov , k je r lahko a v tom a tsko dob im o ka rte enake za č rn itve (equ i-d e n s itom e tric map), ki jih uspešno u p o ra b lja jo tud i p ri geom orfo loškem proučevan ju . S is te m a tičn o p roučevan je re lie fn ih ob lik s pom oč jo re lie fn ih k r ite r ije v in izvla- čen ja g o s to t pa ni sam o sebi namen, am pak služi ko t v ir poda tkov za m orfod ina - m ična, m orfogene tska in po k ra jin sko -e ko loška p roučevan ja . Za m orfod inam ične š tu d ije je na jp rim e rne jše , če im am o zaporedne posnetke istega ozem lja, lahko pa kom b in iram o tud i s ta re jše to p og ra fske ka rte ve likega m erila in nove jše p o sn e t­ ke. Pri tem se ne om e jim o le na p roučevan je znača ja in obsega nekega procesa (za zelo uspešno se je pokaza la m etoda š tir ih to čk — fo u r-p o in t m ethod), am pak lahko v povezavi z vnap re j pos tav ljen im i znam en ji (m arke rji) ko lič in sko u g o to ­ vim o h itro s t in obseg sp rem in jan ja (m erjen je h itro s ti m orsk ih tokov, vodnega toka, p rem ikan ja leden ikov, d rsen ja poboč ij, itd.). Tud i p ri p o k ra jin sko -e ko lošk ih p roučevan jih je fo to in te rp re ta c ija zelo uporabna m etoda. O snovn i postopek je, da na posnetku izrišem o p o k ra jin sko -e ko loške enote in ugo tov im o odnose zn o tra j eno te in med posam eznim i eno tam i. Ker so re lie fne o b like med na jbo lj o č itn im i na posnetku , nam s luž ijo ko t pom em bni »pokra jinsko - -eko lošk i pokaza te lji« , še z la s ti p ri in te rp re ta c iji d ire k tn o neopazn ih pokra jin sk ih e lem entov. O b ra tno pa so razn i »pokra jin sko -eko lo šk i pokazate lji« (ras tje , km e­ tijs k a zem ljišča , cestna m reža, ob lika in razpored itev nase lij, itd.) ze lo ko ris tn i in pogosto nepog reš ljiv i (npr. v n iž inskem svetu) p ri geom orfo lošk i in te rp re ta c iji. Tudi v S loven iji razpo lagam o z v e liko m nožino ae ro fo toposne tkov , ki pa so vse p rem alo izko riščen i. Pri de ta jlnem geom orfo loškem ka rtira n ju v m erilu 1:25.000 pa so se fo to ge o m o rfo lo ške ka rte izkaza le ko t izredno ko ris ten p ripom oček, saj je š te v iln e re lie fn e o b like ve liko lažje id e n tif ic ira ti iz z raka ko t na te renu , po d rug i s tran i pa p redhodna fo to in te rp re ta c ija obču tn o skra jša te rensko delo, ga usmeri v k lju čn o p rob lem a tiko in p rispeva k h itre jšem u in cenejšem u raz iskovan ju . V na­ s ledn jih le tih se bo uporaba teh m etod m očno razš irila tud i v geom orfo log iji, še z la s ti za rad i n a rašča joč ih zahtev m m ožnosti po kva n tita tivn e m in bo lj v se s tra n ­ skem p roučevan ju našega re lie fa te r procesov, ki ga; o b liku je jo . Karel Natek Zbornik Mednarodne komisije za kraško denudacijo (Actes du symposium international sur I'erosion karstique). A ix-en P rovence-M arse ille -N im es 10— 14. Sept. 1979. N im es 1979 (289. s.). To je zb o rn ik če trtega s im poz ija Kom is ije za k raško denudac ijo p ri m ednarodn i spe leo lošk i zvezi. Delo te ko m is ije je za nas posebno zan im ivo, saj je b ila us tanov­ ljena le ta 1965 v L jub lja n i med 4. m edn. spe leo lošk im kongresom , in njen tre tji s im pozij se je v rš il v L jub lja n i I. 1975 (gl. zb o rn ik K ars t P rocesses and Relevant Landform s, L jub ljana 1976). Kot b ra lc i GV že vedo iz K ran jčevega po roč ila (GV L il, 1980, 218— 219), se je s im poz ija v P rovence ude lež ilo ka r sedem Jugos lovanov, ki so p rispeva li šest p redavan j (2 4 % vseh). S pom lad i 1981 so z zam udo izšli v zbo rn iku , ki ga je u red il znan i fra n c o s k i k rasos lovec J. N icod. Pogle jm o si jih. P. H a b i č in J. K o g o v š e k o b ja v lja ta izsledke m eritev p re toka , tem pe­ ra tu r in ka rb o n a tn e trd o te p ren ika jo če vode v P osto jnsk i in P lan insk i jam i. Podobne m eritve so v P osto jnsk i jam i že b ile op rav ljene (GV 1966), vendar so nove jše d o lg o ­ tra jne jše , pogoste jše , z več jo upo rabo in s tru m e n tov . V P lan insk i jam i so s s led ili u g o ta v lja li tud i h itro s t p ren ikan ja vode in v vodi so lo č ili raz top ljene in suspend i­ rane karbona te . J. K u n a v e r v svojem re fe ra tu govori o m eritvah ko rozijskega zn ižan ja na K an inu s pom očjo tako im enovanega m iikro-erozijskega m etra. S to m etodo je ugo tov il, da odpade na go lo površ je na K aninu p rib ližno ena tre tjin a vse ko roz ije , ki jo lahko iz računam o iz p re toka in trd o te rek in izvirov. To se p r i­ b ližno ujema z m eritvam i ko roz ije s pom očjo s ta n da rd n ih apnen išk ih ta b le t pri nas in v svetu. O tej m ednarodn i p rim e rja ln i raz iskav i v okv iru K om is ije za kraško d e nudac ijo ( = ko roz ijo ) poroča podp isan i v posebnem re fe ra tu , ki je predhodno po ro č ilo . Več o Kunaverjev ih m eritvah na K aninu lahiko b ra lc i GV zvedo v le tn iku 1978. A. K r a n j c ana liz ira 2,5 m debe le jam ske sedim ente, ki so se v zadn jih 150 le tih od lož ili v Rupi. O te j jam i v d o lin i Za loke med Sm rekovcem in G o ltm i govori tud i n jegov č lanek v GV 1979. F. Š u š t e r š i č je v A ix-en -P rovence re fe rira l o po­ skusu, z m atem a tičn im i fo rm u la m i o b ja s n iti a n izo tro p ičn e in izo tro p ičn e de javn ike, ki o b liku je jo p rečn i jam ski p ro fil. V sk ladu s tra d ic ijo , da kom is ijsk i p redsedn ik ob ­ raz lož i s tan je v sedanjem raz iskova n ju k raške den ud a c ije (korozije ) po svetu, je podp isan i a n a liz ira l nove jšo lite ra tu ro in m enil, da je pog la v itn i vzrok za razlike, ki jih da je jo la b o ra to r ijs ke in te renske m etode, v razm erom a s ta ri re te n c ijsk i vodi, ki se zad ržu je v krasu. Podobna tem atika je tud i vseb ina n jegove razprave v zad ­ n jem GV (1980). Ju g o s la v in sk i k ras zadeva še en re fe ra t s tega s im pozija : C. G a s h e l i n - - R i b a u I je a n a liz ira l k raške ob like na č rno g o rsk i oba li. Po njegovem kažejo, da se oba la ponekod ugreza in d rugod dviga. Med os ta lim i re fe ra ti p rev ladu je jo po ro č ila o m eritvah k raške denudac ije z raz­ ličn im i m etodam i, o C 0 2 v p rs ti, k je r je zastopana tud i p rs t v trop ih , o uč inku m i­ kroo rgan izm ov na ra zk ra ja n je na go li apnen išk i površ in i (b io log i ga im enu je jo bio- ko roz ija ) in o jam sk ih sed im entih . Z bo rn ik ko t ce lo ta nudi dober vpog led v na jno- ve jše s ta n je v p rouče va n ju korozije , ka te rega izsledki tako počas i p reha ja jo v občo g eogra fijo . V svo jem sk lepnem delu p rinaša tud i dober op is krasa v južno francosk ih k rašk ih prede lih , po ka te rih je po teka la eksku rz ija1 po s im poziju ,