TIM 1 poštnina plačana v gotovini revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • september 1982 • 21. letnik • cena 22,00 din vsakdanje stvari opravkom so na vse strani pršele nevarne iskre, prav od tod tudi nji¬ hovo ime. »Varnostne vžigalice«, kakršne poznamo danes, ki temelje na manj nevarnem amorfnem fosforju so uvedli na Švedskem že leta 1852. Anglež John VValker, prvi mož, ki je dal na tržišče prve vžigalice, ki so delovale na načelu trenja. Vžigalice Ste že kdaj pomislili, koliko napo¬ rov je bilo potrebno, da je človeštvo ohranilo dobrino, ki postaja danes spet vse bolj aktualna, ogenj, na primer. Danes se nam zdi vžigalica ob poplavi drugih vžigalnih naprav prava igrača, našim prednikom pa je pomenila edinstveno odkritje. Poizkusi, izdelati »vžigalico«, so se začeli kmalu potem, ko je zname¬ niti kemik Robert Boyle »odkril« fosfor. Vendar pa se vžigalica, kot jo poznamo danes, ni pojavila pred letom 1834. Na začetku 19. stoletja je bil običajen način prižiganja s kresilom in gobo. Ideja, da bi izzvali ogenj z uporabo fosforja, se je prva porodila nekemu kapitanu Manb- yu, ki je to »vžigalično« metodo uporabil za prižiganje signalnih raket za reševanje na morju. Leta 1826 je prve vžigalice, ki so delovale na načelu trenja, izdelal Anglež John VValker. Toda patenta zanje ni nikdar prijavil, čeprav gaje k temu nagovarjal sam znameniti fitik John Faraday. Znane so bile pod imenom »luciferke«. Vžigali so jih z drgnjenjem med prepognjenim smirkovim papirjem. Med tem Nekaj vžlgaličnih škatlic, ki so bile v rabi v drugi polovici prejšnjega stoletja. »Žepna« izdaja VValkerjeve vžigalice 186671 TIM 1 • 82/83 1 TIM 1 September 1982 XXI. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 220,00 din, po¬ samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Prizor s Srečanja mladih tehnikov letos v Kranju. Na startu je model avtomobila na daljinsko vodenje. KAZALO PRVA STRAN 1 ZA ŠOLSKO DELAVNICO Proizvodno delo z električnim ročnim orodjem 2 PRVI KORAKI Izdelovanje okrasnih pletenic in vrvi 4 Elektrika iz elektromotorčka 5 Voziček za prevoz tovorov 6 Tovornjak prekucnik 7 Galvanoskop 11 DALJINSKO VODENJE Sprejemnik za daljinsko vodenje 12 MODELARSTVO Model jahte »Štefka« - 16 Dvostopenjska raketa 22 Tekmovalna raketa Romun 23 Model raketoplana razreda S-4-B 24 Gumenjak 26 ELEKTRONIKA Računalništvo, kaj je to? 28 Preprosti TV signal generator 30 BRANJE Letalski miting na Brniku 32 VI. srečanje mladih tehnikov Slovenije 34 TIMOVA ZGODBICA Pravilen pristop 37 TIMOVI OGLASI 39 ZA UGANKARJE 40 Kako hitro mine poletje in počitnice, da sami ne vemo kdaj. No, da ne bomo ponavljali iz¬ rabljenih misli o nabiranju novih moči in po^ dobnem, kar vse lahko preberete v takihle uvodnikih, skratka, da bi se ne razjokali drug drugemu na rami, bom tole pisanje raje po¬ svetil resnejšim rečem. Resnejšim pravim zato, ker je tudi položaj, v katerem se je znašla naša revija, skrajno resen. Medtem, ko ste vi počivali po šolskih naporih, smo morali v za¬ ložbi poiskati drugo tiskarno, spremeniti teh¬ nologijo tiskanja in vezave, pa še, in to je naj¬ bolj boleče za obe strani, povišati ceno revije. Čeprav smo tega že vsi in vsepovsod dodobra navajeni, vem, da marsikomu podražitev ne bo kaj prida všeč. Žal druge izbire ni bilo, saj družbeni dejavniki, ki naj bi revijo denarno podprli (njihove naslove boste našli v kolofo¬ nu), kažejo vse manj razumevanja ali pa imajo vedno manj možnosti, da bi z dotacijami po¬ magali mladinski reviji in tako posredno zni¬ žali prodajno ceno. Morda bo kdo gornjo trdi¬ tev ocenil za precej ostro, vendar mi lahko verjamete, da je nisem zapisal z lahkim srcem, toda sodim, da so še zmeraj boljše odprte karte, kakor pa, da bi se vrteli okoli tega kot mačka okoli vrele kaše. Naša založba si priza¬ deva v kar največji meri subvencionirati Tim, vendar prek svojih možnosti žal ne more. Zato upam, da boste podražitev revije sprejeli razu¬ mno in je ne boste na vrat na nos odpovedali. Kot vsako leto je tudi letos prva številka še nekoliko nebogljena, ni še shodila tako kot bi bilo treba. Pričakujem pa, da se bo stanje s pričetkom šolskega leta uredilo, vsaj doseda¬ nje izkušnje kažejo tako. Mislim, da bom že v prihodnji številki lahko objavil odgovore na vaša pisma; zaenkrat jih še ni toliko, da bi bilo vredno načeti novo stran. Ob tem seveda upam tudi na vaše sodelovanje pri oblikova¬ nju (konkretnem) vsebine, s čimer mislim na vaše članke in načrte. Ker je bil tale uvodnik neke vrste govor na za¬ četku proslave, za te pa ni zaželjeno, da se vle¬ čejo kot jara kača, (to vem iz lastnih izkušenj), naj zaključim z željo, da bi se vam tudi letos, tako kot se je, upam, lani, šola čim bolje po¬ srečila in da ob tem ne bi pozabili na vse druge reči, ki zapolnjujejo vaš prosti čas. Upam, da med njimi Tim ne bo na zadnjem mestu. S to željo zaključujem svoj pozdravni nagovor in vas tovariško pozdravljam. Urednik 2 TIM 1 • 82/83 Amand P a potni k Delovna naloga: Košarice Zopet se je pričelo novo šolsko leto in spet boste pričeli s poukom in z delom krožkov v okviru kluba mladih tehnikov. Vse bolj pomemben postaja kro¬ žek proizvodnega dela in za tiste, ki se v tej dejav¬ nosti udejstvujete, bom pripravljal različne de¬ lovne naloge oziroma projekte. Verjamem, da vedno ni mogoče posredovati tak¬ šen projekt, da bi bili z njim zadovoljni vsi, a za tiste, ki pa bodo delali (ne samo ocenjevali in kriti¬ zirali), bom poskušal pripraviti ustrezen projekt — včasih bolj včasih manj uspešno. Za to številko sem pripravil lažji izdelek — košari¬ ce, ki ga spremlja opis, preprosta skica in fotogra¬ fije izgleda različnih izvedb. Poglejte tehniško dokumentacijo, opis in fotogra¬ fije ter se odločite za svojo varianto. Priporočam, da ohranite osnovno obliko, videz končnega izdelka (dopolnitve) pa naj bi bil druga¬ čen, kot je na fotografijah. Kje in zakaj boste uporabljali takšne košarice, pa se odločite sami, zagotovo pa jih lahko uporab¬ ljate za shranjevanje manjših predmetov, za cvet¬ lične lončke itd. Material Za izdelavo potrebujete vezano ploščo debeline 5mm. Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor: 1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP 2. Drugo orodje: kladivo, klešče, nož za tapete Osnovna oblika posode 3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬ cijski brusilnik 4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, vzdolžno leseno vodilo, stegi za pritrditev vzdolžnega lese¬ nega vodila, zaščitna maska za krožno žago, zaščitna konzola za povratno žago, primež, čepi z vijaki za pritrjevanje priključkov na DM 200, svore Delovni postopki: 1. merjenje in zarisovanje na material, 2. žaganje in razžagovanje, 3. utorjanje, 4. brušenje, 5. spajanje (lepljenje in žebljanje), 6. dopolnjevanje (manjše dopolnitve), 7. barvanje oziroma lakiranje. Napotki za izdelavo 1. Dopolnite načrt (vnesite mere), izberete lahke katerokoli varianto s svojimi merami. Krivine lahko izrišete s krivuljnikom. 2. S krožno žago nažagajte kvadratne plošče (glej sestavno risbo). Proizvodno delo z električnim ročnim orodjem TIM 1 • 82/83 3 Slika 1. Delo z električnim ročnim orodjem mora pote¬ kati natančno in varno. Krožna žaga mora biti zaščite¬ na, učenec pa mora pravilno podajati material ter pri tem uporabljati zaščitna očala in delovno opremo Slika 2. Posoda za cvetlični lonček je lahko takale 3. V trapezne plošče urežite utore širine 5 mm, globine 2 mm. Utori naj bodo oddaljeni od roba 5 mm. Utorjate na DM 200 tako, da krožni žagin list spustite navzdol (iznad mize so zobje samo za Slika 3. Lahko pa jo izdelate tudi takole in rabi za posta¬ vitev vaze s svežim cvetjem Slika 4. Košarica za serviranje kruha bo uporaben izde¬ lek za dom in šolo 2 mm) in ob vzdolžnem vodilu vlečete trapezne plošče ter vzdolžno vodilo trikrat prestavite in vsakič vlečete trapezno ploščo ob vodilu. Na ta način dobite širino utora 5mm v (2) dveh ploščah. 4. S povratno žago izrežete zamišljeno in zari¬ sano obliko (glej fotografije). 4 TIM 1 • 82/83 Slika 5. Fotografija prikazuje izvedbo utorov (širina 5 mm, globina 2 mm in oddaljenost od robov 5 mm) 5. Z vibracijskim brusilnikom na DM 200 zbrusite sestavne dele. 6. Utore namažete z jubinol lepilom in plošče staknete v utore. 7. Preostane še izdelava ustreznega dna in ve¬ zane plošče. Dno izdelate s krožno žago. 8. Predno prilepite in prižebljate dno, morate ce¬ lotni sestavljeni okvir (stranice košarice) zbrusiti, da bo dno lepo nalegalo. 9. Po končani pritrditvi dna (lepljenje in žebljanje) lahko košarico še dopolnite (oblepite jo lahko s pluto, z vrezovanjem, vžiganjem, z vrtanjem manjših lukenj itd.) ter prelakirate s prozornim nitro lakom ali pa prebarvate s sadolinom, tesaro- lom ali drugimi laki. prvi koraki Miloš Macarol Izdelovanje okrasnih pletenic in vrvi Zanimivo je, da ob sodobnem razmahu industrij¬ ske proizvodnje ročna dela znova dobivajo vse, večjo veljavo. Delo človeških rok ima tudi v so¬ dobni kulturi industrijske revolucije neke svojske vrednote in nič čudnega ni, da ob vsej tehnični dovršenosti visoko razvite industrijske konfekcije oblačil in stanovanjske opreme kaj radi segamo tudi po ročnih izdelkih. Medtem ko industrija že uvaja robote, vsepov¬ sod znova oživljajo stare ročne tehnike in ob veli¬ kih marketih se naglo razraščajo stojnice in butiki z ročnimi izdelki. Številni leseni kolovrati, ki so še včeraj romali iz kmečkih podstrešij v mestna sta¬ novanja in tako predstavljali nekakšen muzejski eksponat, danes znova predejo. Na trgu se je znova pojavila kmečka volna, in vse več ljudi se znova ukvarja z ovčerejo. Kmečke žene, katerim so priskočili na pomoč vešči modni kreatorji, ple¬ tejo za butike najlepše jopice in plašče — iz do¬ mače volne. Tudi stare kmečke statve, ki so nekaj let počivale na kmečkih podstrešjih, znova ropo¬ tajo in tkejo čudovita blaga iz domače volne. Stara preprosta lončarska vretena se znova vrtijo, iz starih lončarskih peči se znova vije dim, na trgu je vse več domačih lončarskih izdelkov. Znova je oživela tradicionalna ribniška obrt in suha roba je znova v polnem razcvetu. Počasi se obujajo vse stare ročne obrti, med njimi tudi umetno kovaštvo, pletarstvo in čipkarstvo. Tu ima naša dežela bo¬ gato tradicijo, obujanje te tradicije pa je izrednega pomena za zaposlovanje ljudi, saj smo turistična dežela in po teh izdelkih vse bolj segajo tudi tuji turisti. Obujanje starih tehnik ima tudi za mladino velik vzgojni pomen, saj so sestavni del delovne in li¬ kovne vzgoje mlade generacije in zato ni naključ¬ je, da danes vse razvite evropske dežele vključu¬ jejo v učne programe osnovnih in srednjih šol tudi stare tehnike domačih obrti, kot so ročno tkanje na lesenih statvah, oblikovanje keramičnih izdelkov na lončarskem vretenu, žganje keramike, vozla- nje, barvanje tekstila (batik-tehnika), sitotisk in podobno. V tem mi še močno zaostajamo, čeprav imamo glede na tradicijo lepše pogoje kot katera koli evropska dežela. Imamo veliko strokovnjakov za vsa navedena področja. Treba jih je samo priteg¬ niti k sodelovanju. Po daljšem uvodu, ki najbrž ne bo nikomurodveč, se bomo tokrat seznanili s preprostim načinom izdelave okrasnih pletenic, ki je bil nekoč izredno TIM 1 • 82/83 5 pomemben za izdelavo motvozov in pletenih vrvi. V saka debeljša vrv je običajno sestavljena iz tanj¬ ših vrvic. Če bi iz teh pletli kite, bi bilo to zelo za¬ mudno, zato se je nekdo v davni preteklosti domi¬ slil svojevrstne tehnike motanja. Če vrvice vzpo¬ redno napnemo na kavelj, jih na drugem koncu zvozljamo skupaj in s pomočjo tanke palice ali vr¬ talnega strojčka spiralno zmotamo skupaj, se bo vrv takoj po snetju zaradi prožnosti prediva sama razpletla. To pa se ne zgodi, če čvrsto omotan motvoz na sredini poprimemo s prstom in v nape¬ tem stanju obeh krakov njegov prosti konec nata¬ knemo na kavelj, nato pa ped za pedjo popu¬ ščamo razpolovljeni motvoz. Ta se bo sam začel motati v nasprotni smeri in iz njega bo nastala zares čvrsta vrv-pletenica. Ta pletenica bo se¬ veda za dobro polovico krajša od prvotne dolžine vrvic, kajti med motanjem vrvic v motvoz se ta itak skrajša za dobro desetino, zatem pa ga še s predevanjem razpolovimo. To pomeni, da moramo za izdelavo določene dol¬ žine pletenice odmeriti dvojno dolžino in vsaj še eno desetino. Pri motanju pletenice je važno, da jo držimo vse¬ skozi močno napeto in da jo motamo tako dolgo, da bo delovala kot spiralno pero. Če bo pletenica daljša, kot je razmak naših rok, je nujno, da nam pri predevanju prostega konca na kavelj pomaga še ena oseba, kajti oba konca mo¬ rata biti medtem vseskozi močno napeta. Na takšen način si lahko izdelamo lepe okrasne pletenice za obšitek okrasnih blazin ali za obese pletenih torbic. Za izdelavo okrasnih pletenic lahko uporabimo volno ali bombaž. Najlepše so enobarvne oziroma takšne, ki jih izdelamo iz od¬ tenkov iste barve. Na isti način si lahko izdelamo tudi čvrste vrvi iz tankih najlon vrvic. Daljše pletenice je najlažje izdelati na prostem. Kdor nima pri roki ustreznega kavlja, ga lahko odvije s starega obešalnika. V stanovanju nam kavelj lahko nadomesti kljuka na vratih. Miloš Macarol Elektrika ■ iz elektromotorčka V mislih imamo male elektromotorčke za baterij¬ ski tok. Ti imajo običajno tripolni rotor s kolektor- jem, ki se vrti med poloma permanentnega mag¬ neta. Če na ščetki, ki drsita po lamelah kolektorja, priključimo baterijski tok, se rotor vrti z veliko hi¬ trostjo in lahko poganja ladijski propeler oz. mo¬ torni čoln, električni vrtiljak, električno železnico, vrtalni strojček, električni avtomobil in še marsi¬ kaj. Z drugimi besedami bi lahko dejali, daje elek- tromotorček napravica, ki pretvarja električno energijo v mehansko pogonsko silo. To pa še ni vse, kar zmore električni motorček! Kaj neki bi se zgodilo, če bi njegov rotor poganjal, denimo, maj¬ hen vodni mlinček? Rotor bi se vrtel, toda med vr¬ tenjem znotraj obeh magnetnih polov bi se v nje¬ govih navitjih pojavila električna napetost. Če bi se hoteli o tem prepričati, bi na obe ščetki priklju¬ čili malo 2,5-voltno žarnico in ta bi zares žarela. Morda bi bilo žarenje šibko, toda če bi se rotor vrtel enako hitro, kot se vrti, če nanj priključimo baterijski tok, bi bilo to žarenje prav živahno. Poizkus z vodnim mlinčkom bomo nadomestili z ročnim vitlom z veliko jermenico, ki bo opravil isto delo in to delo bo elektromotorček spremenil v električno energijo. Vtem primeru pa to ne bo več elektromotorček, temveč električni generator, ali 6 TIM 1 • 82/83 — kakor mu tudi pravimo — dinamo. Kdor je vešč in spreten, si bo takšno jermenico lahko sam iz¬ rezljal iz dveh vezanih plošč. Plošči bo zlepil in vpel na os ter vdelal primerno ročico. Utor v jerme- nici si z malce potrpljenja lahko napravite med vrtenjem z ostro trioglato pilo. Ako izdelate jerme¬ nico iz treh plošč, od katerih ima srednja nekoliko manjši premer, bo utor že kar izdelan. Še lažje pa je to opraviti, če mali elektromotorček povežete s transmisijo z nekim večjim elektromo- torčkom, ki ga poganja enofazni izmenični tok. Dobili boste pretvornik izmeničnega v istosmerni tok. Takšne pretvornike so včasih uporabljali v mehaničnih delavnicah za polnjenje akumulator¬ jev. Razmislite še sami, kako bi poganjali vaš mali elektromotorček! Miloš Macarol Voziček za prevoz tovorov Znano je, daje vsako breme lažje voziti kot nositi. Pri vožnji premagujete le trenje, pri nošnji pa ču¬ tite tudi težo tovora. Spominjam se starega jugo¬ slovanskega novinarja, ki je veliko potoval in je prav zato na svoj veliki kovček že pred 30 leti montiral majhna gibljiva kolesca iz krogličnih le¬ žajev. Marsikomu se je takrat to zdelo smešno, toda danes so marsikje po svetu takšni kovčki že naprodaj. Na podoben način so izdelani vozički za prevoz prtljage, se pravi za prevoz več kovčkov. To je prav gotovo najcenejše vozilo, ki si ga vsakdo lahko izdela sam, saj ne potrebuje ničesar dru¬ gega kot 4-metrsko desko, močnejšo letev, vrv, dva vijaka za vrv in dva para kolesc, ki so napro¬ daj v različnih izvedbah in velikostih. Velikost takšnih vozil je običajno 60 x 100cm, zato zanj zadostuje le 15 cm široka 4-metrska deska debe¬ line 2,5 cm (colarica). To razžagamo na 4 dele in te z vijaki utrdimo na dva lesena pragova debeline 4 cm. Nanju montiramo dva para kolesc: zadnji par je v negibnem podnožju, medtem ko naj ima prednji par podnožje, ki se giblje krog vertikalne osi, tako da bo vozilo možno poljubno obračati v različne smeri. Če je vozilo namenjeno za prevoz manjših tovorov po gladkem tlaku iz asfalta, be¬ tona ali lesa, zadostujejo manjša kolesca, ki so tudi dokaj poceni, če pa je vozilo namenjeno za težja bremena in njihov prevoz po makadamskih tleh, bomo pač morali kupiti večja kolesca, moč¬ nejše konstrukcije, ki so seveda temu primerno dražja. Montaža vseh vrst kolesc je dokaj eno¬ stavna, prav pa je, da si jih nabavimo, preden se lotimo izdelave vozila, kajti nekatera imajo večje montažne plošče, pa je zavoljo tega treba vgraditi širše pragove. Ker so prednja kolesca prosto gibljiva krog verti¬ kalne osi, to vozilo ne potrebuje oj, ampak je do¬ volj, če spredaj namestimo samo debeljšo vrv. Kdor ne bi dobil ustreznih vijakov z ušesi za vrv, naj enostavno napravi luknjo skozi prag, potisne vanjo vrv in jo na drugi strani zavozla. Miloš Macarol Tovornjak prekucnik Verjetno ste že kdaj videli tovornjak prekucnik. To je posebno vozilo, uporabno predvsem za prevoz razsutega materiala, na primer peska, gramoza in podobno. Če hočete izdelati model takšnega to¬ vornjaka, se ravnajte po načrtu in navodilih, ki jih objavljamo v tej številki. Naš načrt je zelo enostaven. Iz tega sledi, da tudi izdelava ne bo težka. Model si lahko naredite doma, v modelarskem krožku ali pa v okviru teh¬ ničnega pouka v šoli. Pravi prekucniki so namenjeni za delo v slabih pogojih, na gradbiščih, v dnevnih rudniških kopih ali kamnolomih. Ponavadi vozijo po izredno te¬ žavnem terenu, kjer niti ni pravih cest. Zato so iz¬ delani trdno, grobo in masivno, brez vsakih nepo¬ trebnih okraskov. Prav tak je tudi naš model. Vsi sestavni deli vozila so narisani v merilu 1:1. Izdelate jih po načrtu in kosovnem seznamu, ki obsega natančne mere in število posameznih kosov. Pri gradnji potrebujete naslednji material: nekaj kosov 3 mm debele vezane plošče, varilno žico s premerom 3 mm, jubinol ali mekol belo lepi¬ lo, barvni nitro lak in 4 kolesa (ki jih prodaja trgo¬ vina Mladi tehnik v Ljubljani). Omenimo še orodje in pripomočke, ki jih zahteva gradnja modela. Imeti morate risalni pribor, indigo papir, rezljačo s priborom, vrtalni strojček s sve¬ dri, kladivo, klešče, pilo za les in kovino, spajkal¬ nik s priborom, posodico za lak in čopič. Omenili smo že, daje izdelava modela tovornjaka prekucnika zelo enostavna. Torej o njej ne bomo izgubljali dosti besed. Naslednje vrstice vsebujejo 8 TIM 1 • 82/83 TIM 1 • 82/83 9 13 15 H 10 TIM 1 • 82/83 TIM 1 • 82/83 11 Kosovni seznam: belo lepilo (Jubinol ali Mekol), nitro lak, nitro razredčilo samo najosnovnejša navodila, ki pa popolnoma zadostujejo. Najprej izžagamo vse dele in jih natančno obde¬ lamo. Sledi lepljenje, in sicer po temle zaporedju: Nosilec 1 zlepimo s stranicami 21,2 in 4 ter okro¬ vom 6. Paziti moramo na pravilno oddaljenost od ostalih delov. Nato vlepimo stranici 9 in 10, streho 3 in okrov 5. Medtem ko se lepilo suši, lahko izde¬ lamo korito za tovor. K stranici 15 prilepimo dele 11,12,13 in 14, ki smo jih obdelali tako, da so stiki med njimi tesni. Korito za tovor je narejeno in sedaj ga očistimo z raskavcem. Prilepimo še del 16, obdelamo ka¬ bino in zalepimo dela blatnikov 7 in 8. Vozilo prebarvamo z rumeno ali rdeče rjavo barvo. Ko je barva suha, pritrdimo korito na šasijo z osjo 17. Na vsakem koncu os zaspajkamo, da se ne bo snemala. Kolesa z osjo izdelamo tako, da primerno cevko, ki jo nataknemo na osi kuplje¬ nih koles, odrežemo ter zaspajkamo v enotno os sprednjih oziroma zadnjih koles. Miloš Macarol Galvanoskop Iz fizike nam je znano, da se, če skozi žično zanko, ki stoji pokonci v smeri sever—jug, teče baterijski tok, magnetna igla odkloni, kajti ob njej nastane elektromagnetno polje. Odklon je tem večji, čim močnejši je tok. Večji pa je tudi, če na¬ mesto ene žične zanke napravimo več zank ozi¬ roma, če magnetno iglo obdamo s tuljavo. V tem primeru lahko igla zazna tudi zelo šibke tokove in po pravilu desne roke tudi njihove smeri. Takšno napravo imenujemo galvanoskop. Kdor ima na razpolago magnetno iglo ali kompas, si takšno napravo lahko izdela sam po priloženi skici. Ohišje galvanoskopa je iz vezane plošče. Dve stranici imata utore, v katere namotamo v isti smeri najprej na levi strani 100 navojev, zatem spodaj preidemo na desno stran in namotamo spet 100 navojev 0,25 mm debele lakirane ba¬ krene žice. Oba konca očistimo s steklen im papir¬ jem in ju priključimo na medeninasti puši ali me¬ deninasta priključna vijaka. Magnetno iglo name¬ stimo v sečišče obeh diagonal. Za os igle je naj¬ bolj primerna stara gramofonska igla ali pa konec debelejše šivanke. 12 TIM 1 • 82/83 Kdor ima še uporaben kompas, naj tega ne razdi¬ ra, ampak naj ohišje galvanoskopa konstruira tako, da bo kompas lahko položil na njegovo dno med obema tuljavama. Takšen galvanoskop bomo lahko uporabljali za ugotavljanje polaritete in iztrošenosti baterije. Po- lariteto boste lahko ugotovili empirično, tj. s preiz¬ kusom in primerjavo z znanim izvorom, ali pa po pravilu desne roke. J* daljinsko vodenje Jan Lokovšek Sprejemnik za daljinsko vodenje TIM Uvod TIM XXXII je miniaturni sprejemnik za daljinsko vodenje, ki deluje s frekvenčno modulacijo (FM). V preteklosti smo že gradili miniaturni sprejemnik za AM; to je bil TIM XVII. Tako kot takrat se moramo tudi sedaj vprašati, ali zares potrebujemo tako majhen sprejemnik. Po svojih lastnostih ni namreč nič boljši od svojega predhodnika TIM XXXI. Je pa izdelava zahtev¬ nejša, komponente so miniaturne in tako so mu kos le amaterji s spretnejšimi prsti. Bilo bi pretiravanje graditi TIM XXXII za srednje in večje modele, zato pa tak sprejemnik najde svoje mesto v tekmovalnih ladijskih modelih za hi¬ trostne vožnje (F1-E1 kg), kjer se res borimo za vsak gram in milimeter. Sam ga uporabljam v mo¬ delih za spretnostno vožnjo (F3-E in F3-V) ter v miniaturnem letalskem modelu »Kraljiček« (Zaunkonic^Simprop), ki ima razpon kril manjši od 30 cm! TIM 1 • 82/83 13 D Sl. 7 Shema FM sprejemnika TIM XXXII Izbira materiala Opis delovanja TIM XXXII je pravzaprav izpeljanka starejšega sprejemnika za daljinsko vodenje TIM XXXI, saj sem spremenil le vhodni del in nekaj komponent ter seveda konstruiral novo ploščico tiskanega vezja. Poglejmo njegov vezalni načrt (shemo) na sliki 1. Vidimo, da je podobnost z njegovim predhodni¬ kom (TIM XXXI) res nezamenljiva. Srce sprejemnika je še vedno integrirano vezje MC 3357, ki vsebuje lep kupček komponent. Na¬ štejmo jih: lokalni oscilator, simetrični, mešalnik, medfrekvenčni ojačevalnik, FM demodulator in trije NF ojačevalniki. Tako nam je potrebno od zu¬ nanjih komponent dodati predvsem medfrek¬ venčni filter (F) in seveda kvarc kristal (Q)i Tudi NF signal obdelamo s pomočjo integriranega vezja MC 3357 tako, da števcu 4017 že pošiljamo ustrezen signal za proženje (Clock) in vračanje v osnovno lego (Rešet). Na izhodih integriranega vezja CD 4017 že imamo impulze, potrebne za krmiljenje digitalnih servomehanizmov. Poleg integriranih vezij MC 3357 in CD 4017 (ali ekvivalentov) ima sprejemnik še vrsto sestavnih delov, ki so bistveni za dobro delovanje vezja. V prvi vrsti je to medfrekvenčni filter F. Sam uporab¬ ljam Kyocerin KBF 455 FI/4A. Muratin ekvivalent je CFW 455 HT. S takimi filtri lahko sprejemnik brez težav deluje v 10 KHz rastru, to je, sosednji kanali ga ne motijo. Če pa niste tako zahtevni, potem uporabite kar standardni SFD 455D ali SFT 455. Za neza¬ htevne primere je dober skoraj vsak medfrek¬ venčni filter za 455 kHz. V skrajnem primeru pa filter lahko celo opustite in v tem primeru filtrira medfrekvenčni signal le transformatorček Tr1. Pač pa je za to tak sprejemnik občutljiv tudi na signale, oddaljene celo dva ali tri kanale (20 do 30 kHz) od lastnega, kar pomeni, da ga le-ti motijo. Naslednji malo bolj pomembni del je kvarc kristal. Kolikor želite imeti možnost zamenjave kristalov in s tem seveda tudi delovne frekvence, potem mora to biti originalni (FM) kvarc kristal. Če pa menite, da je delo na enem kanalu do¬ volj, potem lahko uporabite tudi sprejemniški 14 TIM 1 • 82/83 kvarc, namenjen CB. Ce pa bi sedaj želeli zame¬ njati delovno frekvenco, bi morali sprejemnik po¬ novno uglasiti. Za ostale komponente sprejemnika velja, da so miniaturne tako, kolikor jih še uspemo dobiti. Po¬ sebno to še velja za upora R3 in R7, ki ju monti¬ ramo pod integriranimi vezji. Elektrolitski konden¬ zatorji so vsi tantalovi, ostali kondenzatorji pa ke¬ ramični. Upori moči so 1/8 ali 1/4 W. Tr1 in Tr2 sta medfrekvenčna transformatorčka za 455 kHz, barvna oznaka je rumena ali bela. Mere stranic (tloris) so 7x7 mm, raster nožič 2,5mm. D je dušilka 1 p. H, ki jo kupimo narejeno ali nare¬ dimo sami. Dioda Di je germanijeva in jo rabimo samo za zaščito pred motnjami in napačnim pri¬ ključevanjem sprejemnika. Tuljavo L navijemo na tuljavnik premera 3,6 do 4mm z VF jedrom. Barvna oznaka jedra naj bo rdeča ali zelena. Ker priključkov servomehanizmov to pot ne bomo pritrjevali na ploščico, bodo le-ti ostali na kablih. Gradnja Sprejemnik gradimo v tehniki tiskanega vezja. Ploščica je velika 30 x 39 mm. V merilu 1 : 1 jo pri¬ kazuje slika 2. Priključne sponke sem oštevilčil na povečani risbi ploščice na sliki 3. Naredimo tabelo vrednosti posameznih sestav¬ nih delov in povezav na oštevilčene sponke plo¬ ščice tiskanega vezja. Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba IC1-MC 3357 nožiča 1 2 3 4 5 6 7 8 91011 1213141516 sponka 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 IC2-CD 4017 nožiča 1 2 3 4 5 6 7 8 91011 121314 1516 sponka 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 TIM 1 • 82 83 15 * Glej besedilo! Sestavljanje miniaturnega vezja zahteva svoje posebne napore in spretnosti. Izdelani ploščici tiskanega vezja posvetite vso pozornost. Najbližje sponke, ki ne smejo biti med seboj v stiku, so med seboj oddaljene za 2,5mm. Luknje vrtajte s svedrom 0,8mm. Luknje sponk 75, 17, 48, 47, 96 in 93 so večje; tam uporabite sveder 1,1 ali 1,2 mm. V te sponke namreč ve¬ žemo po več elementov obenem oziroma v sponki 47 in 48 pridejo nožiče podnožja kvarc kri¬ stala, ki so debelejše. Ko imate ploščico odjedkano in ste prepričani, da ni neželenih stikov, bakreni del spolirajte s finim vodobrusnim papirjem in prevlečite s kolofonijo, raztopljeno v alkoholu. Na tak način se izognemo tako imenovanim mrzlim spojem. Ne pozabite namreč, da je zanesljivost delovanja sprejemnika odvisna tudi od kvalitete ploščice in spajkanja in ne samo od kvalitete posameznih sestavnih delov. Najprej spajkamo upora R3 in R7, ki prideta pod integrirani vezji. Zatem pritrdimo obe vezji, tj. MC 3357 in CD 4017. Sledi montaža medfrekvenčnih tran sformatorčkov Tr1 in Tr2 ter filtra. Zatem navi¬ jemo tuljavo L in dušilko. L ima 18 ovojev bak¬ rene lakirane žice, premera 0,25mm, navito navoj ob navoju na tuljavniku premera 3,6 do 4mm. VF jedro ima premer 2mm in je dolgo 3 do 6mm z barvno oznako rdečo ali zeleno. Dušilko D navijemo na 1/4 W upor z upornostjo večjo od 47 KOhm. Navijemo približno 30 ovojev bakrene lakirane žice premera 0,20mm navoj ob navoju tako, da navitje sega v eni plasti od enega konca upora do drugega. Oba končka navitja pri- spajkamo na priključke upora. Vsi ostali upori so montirani v pokončni legi in to velja tudi za večino kondenzatorjev razen za C1, C14 in C15. C1 in C15 sta montirana tako, da le¬ žita na integriranem vezju MC 3357! Minus sponke in nožiča 15 integriranega vezja gredo na sponko 75 na ploščici. Podobno leži na integriranem vezju 4017 kon¬ denzator C14, in sicer je njegova minus sponka vezana na sponko 93 (nožiča 13 integriranega vezja), pius pa na 96 (nožiča 16 integriranega vezja). Da bi ne zašli v težave, sem narisal še sliko 4, ki prikazuje pogled na vezje sprejemnika z zgornje strani. Bakrene povezave na spodnji strani ploščice so narisane črtkano, tako da sliko 4 laže primerjate s shemo sprejemnika s slike 1. Na koncu prispajkamo še anteno — 70 do 100 cm dolgo mehko bakreno žičko in nato še priključne žičke za napajanje in servomehanizme. Najbolj zanesljiva je uporaba originalnih priključ¬ kov za servomehanizme že na žičkah, saj se pri takem delu vsaka površnost takoj kaznuje. Ne pozabite še na primerno ohišje, da sprejemnik ne bo izpostavljen oziroma da ne bo preveč trpel v modelu. Sam sem ga izdelal iz 1 mm debelega celuloida, ki sem ga lepil z acetonskim lepilom. Prihodnjič: Uglaševanje 16 TIM 1 • 82/83 modelarstvo Ivan Lorenčič Model jahte »Štefka« Model te jahte je zaradi lahko dostopnih materia¬ lov nadvse primeren za vse tiste, ki nimajo mož¬ nosti priti do balse in podobnih materialov, po¬ trebnih za gradnjo zahtevnejših modelov. Za gradnjo »Štefke« namreč potrebujemo le vezano ploščo 4 in 3 mm in nekaj kakršnegakoli furnirja ter nekaj smrekovih letvic. V gotov model lahko vgradimo tudi elektromotorček. Načrt je narisan v merilu 1:1. Najprej iz vezane plošče, debele 4 mm, izžagamo rebra od 1 do 8, jih obrusimo s smirkovim papir¬ jem, nato pa zlepimo z letvicami v obliko trupa in pustimo, da se vse skupaj dodobra posuši. Med¬ tem iz delov 10, 11, 12, 13, 14, 15, 19 in 20 izde¬ lamo kabino in jo, ko se posuši, nalepimo na trup. Preostane nam le še izdelava stolpa iz delov 16, 17 in 18, ki ga gotovega pritrdimo na kabino. Ogrodje modela nato prelepimo s furnirjem, pu¬ stimo, da se temeljito posuši, ga zbrusimo in po¬ barvamo po svojem okusu. Kosovnica TIM 1 • 82/83 1 7 .Del Naziv Kosov Material 18 stopnice na stolpu 4 vezana pl. 4mm 19 stranice kabine 2 vezana pl. 4mm 20 streha kabine 1 vezanapl.3mm ostalo: aluminijasta žica 01 mm dolžine 300mm, aluminijasta žica 02 mm dolžine 65mm (za krmilo), smrekove letvice 4 x 4mm dolge 500mm (6 kosov) TIM 1 «82 83 19 TIM 1 *82 83 21 22 TIM 1 • 82/33 Miran Gosak Dvostopenjska raketa To je raketa, za katero rabimo motor brez smod¬ nika za odmetavanje. Pri I. stopnji: Trup Trup zvijemo iz šeleshamerja na osnovo premera 18 mm. Vse mere imate na načrtu feleronke. Konica Konico izstružimo iz kosa balse, sambe ali lipe. Konica mora imeti premer 18 mm. Stabilizatorji Naredimo tri stabilizatorje ene vrste in tri druge vrste. Letnice morajo biti počez. Mere za stabili¬ zatorje imate na načrtu. Padalo naredimo iz tan¬ kega polivinila. Na ta tanek polivinil postavimo zelo velik krožnik in obrežemo polivinil ob krožni¬ ku. Nato ga zložimo tako, da ga prepognemo čez pol, nato čez četrt in še tričetrt. Nato zarišemo, kje bodo prišle vrvice. Vse dele zlepimo skupaj, nato pa nad prvimi stabilizatorji odrežemo trup. Zlo¬ žimo padalo in prilepimo navezavo. Nato vložimo motorčka in prilepimo vodila. S o o CN O UD TIM 1 • 62/83 23 Miran Gosak Tekmovalna raketa Romun To je tekmovalna raketa, ki jo že pogostokrat vi¬ dimo na tekmovanjih ali memorialih, za katero je potreben mini jet motor premera 13,3 mm. Trup Trup navijemo na 16 mm kalup, nato navijemo še trup, ki je premera 13,3 mm. Vzamemo še list šeleshamerja in en konec priredimo 13,3 mm trupu, drugi konec pa trupu premera 16mm. Vse to nalepimo skupaj, tako daje najprej spodaj trup 13,3 mm, nato prstan od šeleshamerja in trup 16mm. Stabilizatorji Stabilizatorje izrežemo iz dvomilimetrske balse in jim pobrusimo profile. Nalepimo jih na trup tako, kot je prikazano na sliki. Konica Konico izstružimo iz 17 mm balse, nanjo pritrdimo ribiški sukanec, ki rabi za navezavo padala. Drugi konec pa pritrdimo na trup tam, kjer je pri¬ kazano težišče rakete. Naredimo še padalo in ga pritrdimo na naveza¬ vo ob konici. Ko imamo izgotovljeno raketo, na¬ redimo še vodilo in ga pritrdimo na raketo, tako kot kaže slika. Preden vstavimo motorček, damo v raketo še vato in smukec, da nam ne prežge pa¬ dala. Želim vam veliko sreče in uspeha pri delu. 24 TIM 1 • 82/83 Jože Čuden in Primož Kuhar Model raketoplana razreda S —4 —B Raketoplan Minimaks — tako ime sem mu nadel zaradi njegove mini velikosti in maksi rezultatov, ki jih dosega — je raketoplan, ki se od ostalih raz¬ likuje v načinu izdelave nosilca motorja. Ima tako imenovan kontejner na odmetavanje. Kontejner je del raketoplana, ki po končanem motornem letu odpade od trupa. To sta v bistvu baldahin in nosi¬ lec motorja, ki sta na trup pritrjena z nekakšnim zobom, ki ga sila odbojnega polnenja motorja sname iz trupa. Motor vstavimo v nosilec motorja in nanj pritrdimo vrvico, ki je močno prilepljena na kontejner (sl. 1). Trup in krila naredimo iz 5 mm balse. Iz balse izre¬ žemo obliko kril, nato pa jih s smirkovim papirjem obrusimo v potreben profil. Ko so krila sprofilira¬ na, ločimo uške od centroplanov, nato pa jih prile¬ pimo na isto mesto, a pod kotom, ki je dan na na¬ črtu. Tudi trup obrusimo v tak profil, kot je dan na TIM 1 • 82/83 25 Q Nabava motorja ni problematična, saj ga ima na zalogi trgovina Mladi tehnik. Najprimernejši je Krušikov motor: 5 — 5 — 3. Ko je raketoplan narejen, morate z njim opraviti reglažni let. Najprej prekontrolirajte, če je težišče približno na polovici globine kril (brez kontejner¬ ja!). Če ni, morate sprednji del raketoplana obte¬ žiti s koščkom svinca. Zelo važno je, da model kroži, saj bi vam v nasprotnem primeru »ušel«. Kroženje modela dosežemo tako, da mu rahlo zakrivimo konec vertikalnega stabilizatorja. Model nato nekajkrat vržemo iz roke, da se pre¬ pričamo, če res dobro leti. Če hočete raketoplan pred tekmovanjem še preizkusiti, vstavite vanj V načrtu, saj je le-ta najprimernejši. Vertikalni in ho¬ rizontalni stabilizator izdelamo iz 2 mm balse. Vodila naredimo iz žice 0O,5mm. Notranji pre¬ mer vodil mora meriti vsaj 6 mm. Ko boste izdelovali glavo, naredite bolj topo in iz balse. Glavo prilepite na mesto, ki je na načrtu označeno s črko G. 26 TIM 1 • 82/83 motor z 2,5 Ns totalnega impulza, saj je tako manj možnosti, da bi model izgubili. Opozorim naj vas še na to: Motor in kontejner mo¬ rata pristati s strimer trakom! V nasprotnem pri¬ meru pride do razveljavitve leta (starta tekmova¬ lec ne sme ponoviti)! Veliko sreče in uspeha na tekmovanjih vam želijo člani ARK V. M. KOMAROV iz Ljubljane. Peter Burkeljc Gumenjak Današnji načrt predstavlja preprost model na pogon z gumo, primeren za zaprte prostore ali brezvetrno vreme. Načrt je risan v naravni, veliko¬ sti, prikaz modela v projekciji in sestava elise nista v merilu. Za izdelavo potrebujemo zelo malo materiala: kos striropora debeline 6 mm za krilo in rep, 3 x 5 x 250 mm letvice za trup, 8 x 8 x 30mm letvice za srednji del elise, 1 mm debel furnir za kratke elise, košček 0,5 mm debele Alu pločevine, košček 0O,5mm jeklene žice, buciko, sukanec, gumo za pogon in nekaj kapljic Jubinol lepila. Orodje: risalni pribor, rezljača, vrtalni stroj z 0,6mm svedrom, oster nož, raskavec, okrogle klešče in ščipalke. Najprej izdelamo eliso, in sicer izžagamo dva po¬ polnoma enaka kraka (1), srednji del (2), dve pod- ložki (3) iz pločevine, iz katere izdelamo tudi le¬ žišče osi (5). V del 2 zažagamo diagonalno le¬ žišče za kraka 1 in ju vlepimo. Izvrtamo luknjo za os elise ter iz žice izdelamo prednji del osi (4), jo potisnemo od spredaj skozi luknjo in nataknemo podložke (3). Nato izdelamo trup (6) in prilepimo po načrtu le¬ žišče osi (5) in očvrstimo s sukancem. Ko se je le¬ pilo posušilo, vstavimo os skozi luknji v ležišče in končno zakrivimo še zadnji del osi. Izdelamo dve polovici krila iz stiropora (7), ju z ra- skavcem oblikujemo po načrtu in tako zlepimo v sredini, da je konica enega krila dvignjena za 50mm, če je druga konica na podlagi. Seveda je treba spoj nekoliko poševno obrusiti, da se dobro sprime. Preostali stiropor stanjšamo na 3 mm in izdelamo oba dela repa (9 in 10). Rep zlepimo. Krilo in rep prilepimo na mesta, označena v načr- TIM 1 • 82/83 27 28 TIM 1 • 82/83 /- tu. Končno izdelamo in namestimo še kljukici (8) in mednju nataknemo pogonsko gumo, ki smo jo izrezali iz zračnice ali pa nam bo kak starejši mo¬ delar odstopil kos prave modelarske gume. Gumo navijemo tako, da s prstom vrtimo eliso v smeri urinega kazalca. Težišče modela mora biti na mestu, označenem s CG. Gumo navijemo s približno 50 do 60 navoji in model usmerimo ne¬ koliko navzgor. Če model močno kroži, moramo tisti del krmila, kamor je obrnjena smer kroženja, zadaj nekoliko zakriviti navzdol. Če model leti strmo proti zemlji, zakrivimo zadnji del vodoravnega repa navzgor, če pa se model vzpenja, zakrivimo zadnji del repa navzdol. Gorazd Kikelj Računalništvo, kaj je to? Zadnja leta se v svetu vse bolj pojavlja fenomen, ki se imenuje RAČUNALNIŠTVO. Poljudne in strokovne revije so ga polne. Pojavlja se v javnih občilih, na velikih tekmovanjih ne gre brez raču¬ nalnikov. Brez bojazni lahko ugotavljamo razvi¬ tost kakšne države po tem, koliko uporablja raču¬ nalnike. Pri tem pa ne gre samo za velike in drage naprave, kot so na primer ameriški CYBER, ki skrbijo med drugim tudi za varnost vesoljskih pro¬ jektov NASA, ali podobni računalniki, ki upravljajo in nadzorujejo sovjetsko raketno izstrelišče v Baj- konuru. Ne, gre tudi za majhne računalnike, mi- kro računalnike, ki nam rabijo na primer za igro, z njimi igramo šah, nogomet, tenis... Računalniki TIM 1 • 82/83 29 Slika 1. Računalniški sistem VAX-11f780, ki ga pro¬ izvaja znana ameriška družba DIGITAL upravljajo robote v tovarnah, nadzorujejo tehno¬ loške procese, olajšujejo delo bank, astronom¬ skih observatorijev, vremenske službe, nadzoru¬ jejo letalski promet in še veliko drugega. Brez njih si sodobnega sveta ne moremo več predstavljati. Medtem ko so se računalniki na vseh področjih dokaj hitro uveljavili, pa se v šolstvu dolgo časa nikakor niso mogli zasidrati. Eden od vzrokov je bil tudi velika nabavna cena same aparaturne opreme, ki si je npr. osnovne in srednje šole re¬ snično niso mogle privoščiti. Šele v zadnjem de¬ setletju in malo čez se je z ekspanzijo mikroelek- tronskih vezij začel pohod računalništva tudi v izobraževanju. Oprema postaja dostopnejša vse širšemu krogu ljudi, s tem pa se bo moral spre¬ meniti tudi koncept šolstva, ki se pri nas še zmeraj nekako mačehovsko obnaša do te panoge. Ra¬ čunalnik je prinesel v izobraževanje novo kvalite¬ to, ki pa je še zmeraj vse premalo izkoriščena. Na Fakulteti za elektrotehniko so že pred časom uvedli novo smer študija, računalništvo, ki s svo¬ jimi posebnimi usmeritvami privablja vedno več študentov. Fakultetni računalnik je vedno bolje iz¬ koriščen in na njem ne delajo samo študentje in delavci fakultete, pač pa tudi precejšnje število di¬ jakov in osnovnošolcev. 30 TIM 1 • 82/83 Odgovoriti na vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu, je pravzaprav nemogoče v nekaj stav¬ kih. Za odgovor bi bilo potrebno napisati knjigo, tako širok pojem je računalništvo. Računalništvo je postalo družbena potreba, ni samo več ali manj poklic, pač pa je postalo pripomoček k razvoju družbe in družbenih odnosov. Nezavedno se s svojimi panogami vrinja v naše vsakdanje življe¬ nje in delo. Največkrat se niti ne zavedamo njego¬ vega vpliva in pri marsikateri stvari bi bili precej začudeni, ko bi nam kdo povedal, da ima prste zraven tudi računalnik. Pa vendar se še dolgo ne bodo izpolnile bojazni nekaterih piscev znanstvene fantastike, da bi ra¬ čunalnik zavladal človeku. Niti najnovejši razvoj super hitrih računalnikov, ki ne slonijo več na kla¬ sičnem polprevodniku, ne omogoča takšnih ra¬ čunalniških zmogljivosti. Preden bo zrela ta nova generacija, bo minilo še nekaj let, za naslednjo pa bo treba še precej časa čakati. Milan Topolovec Preprosti TV signal generator Vsi, ki se ukvarjate s popravili raznih aparatov, namenjenih komuniciranju, ste verjetno že ugo¬ tovili potrebo po instumentih, s katerim bi si delo lahko dokaj olajšali. Med take instrumente sodijo prav gotovo signal generator, ki nam predstavlja izvor signala (ton¬ skega ali video) pri radiu aii TV sprejemniku, kadar oddajnik ne oddaja testnega signala — ta je najprimernejši za popravilo sprejemnika —, potem osciloskop, ki si ga zaradi visoke cene marsikdo ne more privoščiti, in še cela vrsta dru¬ gih instrumentov. Osnovna aparatura pri popravilu sprejemnika je tudi signal generator, ki nam daje konstanten signal med popravilom in pri uglaševanju TV ali radijskega sprejemnika. TIM 1 • 82 83 31 El. shema i-Ucc Ri R' R' R/ IO/jF/iO V MU ■Hi vf T Vzc T ~~ t 7 -1 lisi' C ; :VHF izhod ,-C,| StM* i X TV SIGNAL GENERATOR NF, SF izhod -stikalo 2x2 položaja Signal generator lahko priredimo tako, da nam istočasno rabi za popravilo VF in NF delov RTV sprejemnikov, NF ojačevalnikov in še cele vrste drugih aparatov. Pri nas sem pred nedavnim videl podoben TV signal generator, ki pa je za marsikaterega ama¬ terja predrag, saj cena take aparature presega 10000 novih dinarjev. Prav zato sem se tudi od¬ ločil, da poskusim izdelati podoben generator, in sicer po neprimerno nižji ceni, kar mi je tudi uspe¬ lo. Čeprav moj generator nima vseh kakovosti prej omenjenega, pa se da z njim kvalitetno od¬ praviti marsikatero napako pri sprejemniku. Upo¬ rabljamo ga lahko za popravilo VF in MF stopnje pri RTV sprejemniku, video ojačevalnika, ton¬ skega predojačevalnika in NF močnostnega oja¬ čevalnika. Shema in način delovanja sta prepro¬ sta, elementi, ki sem jih uporabil, so vsi domače proizvodnje in ceneni, cela naprava z ohišjem vred me je stala vsega 300 novih dinarjev. Opis in delovanje aparature Slika 1 astabilni multivibrator, ki je v bistvu dvostopenjski ojačevalnik, v katerem sta ojačevalni stopnji med seboj povezani z RC elementi tako, da nastane med ojačevalnimi stopnjami pozitivna povratna zveza, zaradi katere ojačevalnika zanihata. Na izhodu dobimo pravokotne impulze, ki jih vodimo na miniaturni VH F oscilator, pri katerem sem upo¬ rabil amplitudno bazno modulacijo T3. T3 je istočasno tudi izhodni transistor VHF izho¬ da. Pri TV sprejemniku je frekvenca horizontalnih vrstic 15 625 Fiz. Če želimo na ekranu dobiti hori¬ zontalne linije, potem to dosežemo tako, da pre¬ klopnik postavimo v položaj 2 in s potenciome¬ trom P1 nastavimo frekvenco na mnogokratnik frekvence vertikalnega oscilatorja (U odvisni frek. generator). št. vert. črt — 50 x št. črt Bločna shema je prikazana na sliki št. 1. Za Iz tega izračuna vidimo, da potrebujemo za 5 ho- osnovo signalnega generatorja sem uporabil rizontalnih črt frekvenco 250 Fiz. Razdaljo med 32 TIM 1 • 82/83 belim in temnim poljem nastavimo s trimerjem TP1. To frekvenco uporabljamo tudi pri NF po¬ pravilih sprejemnika. Če pa želimo dobiti na ekranu vertikalne linije, potem mora biti frekvenca multivibratorja enaka mnogokratniku horizontal¬ nega oscilatorja št. hor. črt — 15 625 x št. črt Za 5 vertikalnih črt rabimo potem frekvenco 78,125 kHz. To dosežemo tako, da preklopnik po¬ stavimo v položaj 1 in s potenciometrom P1 po¬ novno spreminjamo napetost na multivibratorju, dokler ne dobimo na ekranu 5 vertikalnih črt (sliki Slika 2 Slika 3 2, 3). S preklopnikom samo spreminjamo RC konstanto multivibratorja in s tem frekvenco mul¬ tivibratorja. Generator priključimo direktno na vhod TV sprejemnika, pri čemer pa vhodna impe- danca sprejemnika ni bistveno pomembna in se dobri rezultati opazijo pri 75Q in 300Q vhodu. Izdelava in najpomembnejše uglasitve Ploščico tiskanega vezja delamo po navodilih, ki so bila v Timu že objavljena. Pri VHF oscilatorju poskusimo vezje spraviti na čim manjšo ploščico. Celo ploščico obdamo s pločevino (ki jo dobimo iz stare konzerve) ter jo oblikujemo tako, da na spodnjem robu prispajkamo pločevino na maso, ki naj bo speljana okoli ploščice. S tem dosežemo minimalno občutljivost oscilatorja na motnje. VHF oscilator uglasimo tako, da bo osciliral na frek¬ venci približno 50 MHz (2. kanal). Zaradi višjih harmonskih frekvenc dobimo signal tudi na frek¬ vencah ostalih kanalov in UKV radijskem spreje¬ mniku (priljučitev na radijski sprejemnik je enaka priključitvi na TV sprejemnik). Napajanje ni kri¬ tično in znaša od 3 do 9 V. Jaz sem uporabljal 4,5 V baterijo, kasneje pa sem si izdelal še pre¬ prost usmernik. Paziti pa je treba na zener diodo, pri kateri naj bo zenerjeva napetost vedno za 100 % nižja od napajalne napetosti vezja. Nega¬ tivni pol baterije vežemo direktno na maso. Pri preizkušanju video ojačevalnika, NF predoja- čevalnika in ojačevalnika vežemo maso apara¬ ture na maso sprejemnika, z drugo sponko pa preizkušamo željeno stopnjo. Pri realizaciji gene¬ ratorja vam želim veliko uspeha; upam, da vam bo ta generator resnično pomagal in vas razvese¬ ljeval pri vašem amaterskem delu. Marjan Zidarič Letalski miting na Brniku Ob 40-letnici RV in PVO naše armade je bil na le¬ tališču Brnik veliki letalski miting, ki sta ga priredili JLA in Letalska zveza Slovenije. Na mitingu smo si lahko ogledali zanimivo razstavo naših jadral¬ nih, športnih, poslovnih in vojnih letal. Zanimiva je bila uporabnost helikopterjev, ki so jo pokazali or¬ gani za notranje zadeve — enote milice in pa akrobacije naših športnih ter vojnih letal lastne konstrukcije kot sta novi Orel in nova inačica Ga¬ leba G-4. Dvakrat sta pisto preletela tudi dva MIG-21, kar je bila še posebna paša za oči. Na koncu so skočili padalci, raketarji pa so izstrelili nekaj modelov. Žal niso nastopili zmajarji in naši letalski modelarji, temu je botrovalo zelo slabo vreme. Mnogo pozornosti so na razstavi vzbudile velike rakete naše armade. To je bila lepa prilož¬ nost, da smo videli zanimive dosežke našega le¬ talstva in protiletalske obrambe. Več pa na foto¬ grafijah! TIM 1 O 82/83 33 Slika 1. Eden od številnih zmajev, ki zaradi slabega vremena niso mogli poleteti Slika 2. Jadralno letalo naše proizvodnje Slika 3. Mladi z zanimanjem preizkušajo sedež jadral¬ nega letala Slika 4. Motorno letalo iz enega naših aeroklubov Slika 5. Morava L-200 naše prvo poslovno letalo, ki leti že dve desetletji Slika 6. Helikopter uprave za notranje zadeve Slika 7. Ta helikopter doseže hitrost 300km na uro Slika 8. Še en helikopter UNZ, namenjen za reševanje planincev in intervencije ob naravnih nesrečah 34 TIM 1 • 82/83 Slika 9. Potniško letalo DC-9 Amand Papotnik VI. srečanje mladih tehnikov Slovenije Slika 10. Letalska oborožitev naše JLA Srečanja mladih tehnikov Slovenije potekajo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pod ge¬ slom: »Rastemo pod Titovo zastavo«. Vodilno misel srečanja pa izraža geslo: »Teh¬ nična kultura mladih, pogoj za večjo družbeno produktivnost.« Moto srečanja mladih tehnikov v Kranju pa je bil: »Mladi tehniki za kmetijstvo in energetiko«. S tako naravnanim motom smo želeli poudariti pomen udejstvovanja in ustvarjalnega dela mladih v agrotehničnih, energetskoinovacijskih in pro¬ izvodno usmerjenih krožkih. Srečanja mladih teh¬ nikov Slovenije prispevajo k medsebojnemu spoznavanju učencev, ki se v krožkih mladih teh¬ nikov udejstvujejo kot fotografi, modelarji, rake¬ tarji, fiziki, energetiki, inovatorji, radioamaterji, konstruktorji itd. Izmenjava delovnih izkušenj in uveljavljanje znanja na javnih nastopih in razsta¬ vah prispeva k uveljavljanju delovne, proizvodne in politehnične vzgoje, tehniško produktivne ustvarjalnosti, popularizacije tehnike in poklic¬ nega usmerjanja osnovnošolske mladine. Hkrati pa so srečanja tudi primerna priložnost za nepo¬ sredno izmenjavo mnenj in izkušenj med učitelji in mentorji ter priložnost za dogovor o nadaljnjem oblikovanju programov za šolska, občinska, mestna in regijska tekmovanja in srečanja. Ta tekmovanja in srečanja so tudi tisti »filter«, prek katerega se najboljši mladi inovatorji, konstruk- Slika 11. Rakete, ki čuvajo naše meje in so ponos nasm raketnih enot Slika 12. Reakcijski motor potniškega letala DC- TIM 1 • 82/83 35 torji in drugi uvrste na zaključno republiško preiz¬ kušnjo znanja in veščin s tehniških področij. Svet za tehnično vzgojo pri ZOTK si prizadeva, da bi imela vsaka šola svoj klub mladih tehnikov, ki pomeni veliko vzpodbudo mladim pri uveljavljanju njihovih interesov in nagnjenj na področju teh¬ nične kulture in oporo pri nadaljnjem šolanju. V okviru dejavnosti klubov se uveljavljajo vedno nove, tehnično vse zahtevnejše dejavnosti, kar kaže na to, da so časi zgolj rokodelstva in mode¬ larstva minili. Vse bolj se kaže potreba, da dejavnost klubov razširimo na področja, kot so: proizvodno delo, mladi tehniki za obrambo in zaščito, fizika v tehni¬ ki, inovacije, radioamaterstvo, energetika, teh¬ nika v agroživilstvu itd. Te potrebe in naravnanost je potrdilo tudi 6. srečanje mladih tehnikov letos v Kranju. Slika 1. Na srečanju so bili prisotni tudi pomembni predstavniki gospodarskega, kulturnega in družbeno¬ političnega življenja regije in republike Slika 2. Otvoritev srečanja Prireditve so potekale po naslednjem zaporedju: Slika 3. Na srečanju so bili razstavljeni eksponati: gradnje Fischer tehnik, modeli in makete energetskih objektov in inovacij, makete kmetijskih pripomočkov, izdelki iz vzgojnoizobraževalnega procesa pri tehniški vzgoji, modeli iz klubov, učni pripomomčki učiteljev tehnične vzgoje itd. sobota, 15. maj: do 9.00 — prihod občinskih ekip v Kranj — prijava tekmovalcev in mentorjev, prevzem materialov za tekmovanja in postavitev razstav od 9.00 do 9.30 — svečana otvoritev srečanja od 9.30 do 13.00 — tekmovanja v posameznih panogah: A — ogled proizvodnega procesa (DO Gorenjski tisk) B 1 — sestavljanje konstrukcij B 2 — demonstracija sestavljenih eksponatov C — tekmovanje v uporabi električnega ročnega orodja D — tekmovanje mladih tehnikov v obrambi in zaščiti E 1‘ — tekmovanje z jadralnimi modeli A 1 E 3 — tekmovanje v spuščanju zmajev E 4 — tekmovanje v spuščanju modelarskih maket E 5 — tekmovanje z modeli avtomobilov E 6 — tekmovanje z brodarskimi modeli MČ1 E 7 — tekmovanje v radioamaterskem radiogo- niometriranju E 8 — tekmovanje v foto dejavnosti E 9 — projekcija pionirskih filmov F — tekmovanje mladih fizikov od 14.30 do 15.30 — demonstracija vrhunskih modelarskih mode¬ lov — demonstracija izdelkov in orodja proizvajal¬ cev tehnične opreme in materialov od 16.00 do 16.30 — razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in diplom 36 TIM 1 • 82/83 Slika 4. Mladi fiziki so uspešno ubranili svoje izdelke na temo: tehnika v fiziki, za katero so morati predhodno iz¬ delati tabele, zapise itd. Na srečanju so to napravo predstavili, razložili njen namen, uporabo, fizikalne osnove delovanja in tehnološke osnove gradnje na¬ prave Slika 5. Delo na električnem ročnem orodju Klip-klap je potekalo zelo zanimivo, varno in aktivno. Ekipe (dva učenca in mentor) so izdelovali ali stojalo za vrtno oro¬ dje ali stojalo za PVC vrečke Srečanje je bilo zelo uspešno, tako kar zadeva udeležbo kot tudi glede na dosežene rezultate, pa tudi organizacija srečanja je bila na zavidljivi ravni. (Organizacijo so realizirali: družbenopoli¬ tične organizacije občine Kranj in občinska ZOTK.) Srečanja seje udeležilo več kot 500 učencev iz 56 občin in več kot 150 mentorjev. Poglejmo še rezultate in razvrstitve posamezni¬ kov: spuščanje zmajev: najboljši: Matjaž Vrenjak iz Domžal, avtomobilski modeli: Bojan Lebar iz Murske So¬ bote, brodarski modeli: Boštjan Kolšek iz Žalca, filmska dejavnost: Dragan Radulovič iz Titovega Velenja, Slika 7. Prehodni pokal, ki ga je osvojila ekipa Maribor II, je prevzel vodja ekipe Slika 6. Ob zaključku srečanja govori predsednik Sveta za tehnično vzgojo mladine pri ZOTKS mladi fiziki: ekipa občine Ljubljana-Bežigrad, sestavljanje konstrukcij: Renato Žerdin iz Ljublja¬ ne, Moste-Polje, spoznavanje proizvodnega procesa: Roman Hel- kar iz Ljubljane, Moste-Polje raketno modelarstvo: Miha Kozjek iz občine Ljub- Ijana-Center, TIM 1 • 82/83 37 Slika 8. Iskra, ki je razpisala tekmovanje v uporabi Klip-klap orodja, je ob koncu srečanja podelila avtorjem in mentorjem lepa praktična darila radijsko goniometriranje: Tanja Zajc iz Domžal, makete energetskih objektov: OŠ Ponikva, konstrukcije Fischer: OŠ Ljubljana Vič-Rudnik, didaktični pripomočki učiteljev tehnične vzgoje: OŠ Ponikva, fotografija: Ivko Gregori iz Jesenic, jadralni modeli: Maks Arih iz Slovenj Gradca, mladi tehniki v obrambi in zaščiti: ekipa občine Ravne, uporaba električnega ročnega orodja: ekipa ob¬ čine Ljubljana-Šiška. Ekipno je Maribor II dosegel 1. mesto, Maribor I 2. mesto in Domžale 3. mesto. Vsem mentorjem in učencem iskreno čestitam, družbenopolitičnim organizacijam Kranja, delov¬ nim organizacijam Kranja, organizacijskemu od¬ boru srečanja, občinski ZOTK Kranj, OŠ Planina, posameznim delovnim organizacijam in posa¬ meznikom, ki so pomagali, daje srečanje uspelo, pa se v imenu Sveta za tehnično vzgojo mladine pri ZOTK iskreno zahvaljujem. timov a zgodbica Prevedel Žiga Leskovšek Isaac Asimov Pravilen pristop Bila je nedelja in Roger, ki bi se rad prepričal, da je vse v redu, je iskal svojega očeta, ki ta dan po vseh pravilih ne bi smel biti v službi. Kot vsi ljudje, ki so delali z Multivacom, je tudi Rogerjev oče z družino vred živel v bližini tega velikanskega računalnika: tod okrog je nastalo mestece, ki je reševalo vse težave sveta. Nedeljska sprejemalka je poznala Rogerja. »Če iščeš svojega očeta, pojdi v hodnik L, če¬ prav bo verjetno prezaposlen, da bi te sprejel.« Roger je kljub temu poskusil in pomolil glavo skozi vrata, kjer je slišal moške in ženske glaso¬ ve. Hodniki so bili precej bolj prazni kot ob delav¬ nikih in tako je bilo veliko lažje ugotoviti, kje delajo ljudje. Svojega očeta, ki ga je tudi opazil, je zagledal takoj. Oče ni bil videti zadovoljen in Roger je takoj vedel, da ni vse v redu. »Zdravo Roger, žal mi je, da sem prezaposlen,« mu je dejal oče. Očetov predstojnik, ki je bil tudi tam, pa je rekel: »Daj no Atkins, spočij se. Že več kot devet ur se ukvarjaš s tem in nisi več za nobeno rabo. Pelji fanta v jedilnico na prigrizek. Naspi se in potem pridi nazaj.« Videti je bilo, da Rogerjevemu očetu ni bilo do tega. V svojih rokah je imel aparaturo, analizator tokovnih vzorcev, katerega je Roger poznal, če¬ prav ni vedel, kako deluje. Roger je od vsepov¬ sod dobro slišal Multivacovo igrivo brnenje. Toda njegov oče je tedaj odložil analizator. »Dobro, pojdiva Roger. Skočiva na pleskavico in pustiva učene mladeniče, da odkrijejo napako brez mene.« Obstal je za trenutek, da se je umil in hip zatem sta že bila v jedilnici in imela vsak pred seboj ve¬ liko pleskavico s cvrtjem na francoski način in ko¬ zarec sode. Roger je vprašal: »Ali je Multivac pokvarjen?« »Povem ti, da ne moremo narediti prav nič,« je oče potrto odvrnil. »Meni se je zdelo, da dela. Hočem reči, da sem ga slišal.« 38 TIM 1 • 82/83 »Oh, seveda dela. Samo pravih odgovorov ne daje zmerom.« Rogerju je bilo trinajst let in vse od četrte stopnje naprej se je učil računalniškega programiranja. Večkrat je uk sovražil in si želel, da bi živel v dvaj¬ setem stoletju, ko se otroci tega še niso učili. Včasih pa mu je to le pomagalo pri pogovorih z očetom. Roger je vprašal: »Kako pa veste, da vam Multi- vac zmerom ne odgovori pravilno, saj le on ve, katere rešitve so pravilne?« Oče je skomizgnil z rameni in Roger se je za tre¬ nutek ustrašil, da mu bo dejal, kako je to pretežko razložiti in mu zato o tem ne bo povedal ničesar. Toda, tega ni storil skoraj nikoli. »Sin, čeprav ima Multivac možgane,« je dejal oče, »ki so morda večji od kake velike tovarne, še vedno niso tako zapleteni, kot jih imamo mi tukaj,« in se je potrkal po čelu.» Včasih nam Multivac raz¬ reši vprašanje, na katerega mi sami ne bi mogli odgovoriti v tisoč letih, ravno tako pa se nam vča¬ sih posveti in si rečemo: ,Hop, tukaj je nekaj na¬ robeNato Multivacu še enkrat postavimo isto vprašanje in dobimo drugačen odgovor. Če se Multivac ne bi zmotil, bi na isto vprašanje obakrat odgovoril enako. Kadar dobimo različna odgo¬ vora, potem je eden od njiju napačen. In še nekaj, sin. Kako naj vemo, da Multivac vedno zasači¬ mo? Le kako naj vemo, da posamezne napačne rešitve ne gredo mimo nas? Lahko se zanesemo na odgovore, ki bodo v petih letih povzročili po¬ gubne rezultate. V Multivacovi notranjosti je nekaj pokvarjeno, mi pa ne moremo odkriti, kaj. In karkoli je narobe, se kvari bolj in bolj.« »Zakaj naj bi se še bolj kvarilo?« je vprašal Roger. Oče je pojedel pleskavico in jedel francoske scvrtnike drugega za drugim. »Občutek imam, da smo Multivacov razum napačno ustvarili,«je razmišljujoče dejal. »Ne...« »Poglej Roger, če bi imel Multivac take možgane kot človek, potem bi se z njim lahko pogovorili in napako odkrili. Težava je v tem, da je le polpame- ten, kot bebec. Dovolj je pameten, da se zmoti na zelo zapleten način, preneumen pa, da bi nam pomagal odkriti napako. In to je napačna bi¬ stroumnost.« Oče je bil videti zelo potrt. »Toda kaj naj storimo? Zdaj še ne vemo, kako naj ga na¬ pravimo pametnejšega. Prav tako pa si ga ne upamo riarediti neumnejšega, saj so se svetovne težave tako povečale, da potrebuje Multivac vso svojo pamet, da lahko odgovori na vprašanja, ki mu jih zastavljamo.« »Kaj pa, če bi izključili Multivac in ga pazljivo pregledali...« je predlagal Roger. »Tega ne moremo storiti,« je odvrnil oče. »Bojim se, da mora Multivac delovati vsako minuto po¬ dnevi in ponoči. Preveč problemov imamo še ne¬ rešenih.« » Toda, češe bo M ultivac še naprej motil, oče, ga bo treba izključiti, mar ne? Če mu ne morete za¬ upati...« »No, bomo že odkrili, kaj je narobe, poba.« Oče je Rogerju skuštral lase, v očeh pa mu je bilo mo¬ goče razbrati zaskrbljenost. »Daj no, končajva in pojdiva od tod.« » Toda oče, poslušaj,« je dejal Roger. »Če je Mul¬ tivac polpameten, zakaj bi to pomenilo, da je neumen?« »Sin, če bi vedel, kako mu moramo dajati navodi¬ la, ne bi vprašal tega.« »Kljub temu, oče. Mogoče pa to ni pravilen pri¬ stop. Jaz nisem tako pameten kot ti. Ne vem toli¬ ko, pa kljub temu nisem bebec. Mogoče Multivac ni podoben bebcu ampak otroku.« Rogerjev oče se je nasmejal. »Zanimiv pristop, toda ali to stvar kaj spremeni?« »To bi bila kar precejšnja sprememba,« je dejal Roger. » Ti nisi bebec in si ne moreš predstavljati, kako bi on razmišljal. Toda jaz sem otrok in mo¬ goče vem, kako bi razmišljal otrok.« »Oh, in kako bi razmišljal otrok?« »Torej praviš, da Multivac deluje dan in noč. Aparatura to zmore. Toda, če bi dal otroku do¬ mačo nalogo in bi mu ukazal, naj jo dela ure in ure, bi se kmalu utrudil. Zaradi izčrpanosti bi delal napake, morda celo namenoma. Torej, zakaj ne bi Multivac pustil vsak dan vsaj uro ali dve pri miru in ga ne bi obremenjevali z reševanjem pro¬ blemov? Pustite ga, naj se zabava in brni tako, kot si sam želi.« Videti je bilo, da Rogerjev oče zelo globoko raz¬ mišlja. Vzel je žepni računalnik in naredil nekaj izračunov. Nato je še nekaj preračunal in dejal: » Veš, Roger, če pretvorim to, kar si dejal, v Plat- tove integrale, ima vse to nekakšen smisel. Prav zagotovo pa je dvaindvajset ur, za katere smo lahko gotovi, boljše od štirindvajsetih, ki so lahko prav vse narobe.« Prikimal je, toda nato je dvignil pogled z žepnega računalnika in nenadoma vprašal Rogerja, kakor da bi bil le-ta strokovnjak: »Roger, pa si prepričan?« Roger je bil prepričan. »Otroci se morajo tudi igrati,« je rekel. TIM 1 • 82/83 39 timovi oglasi PRODAM modelarski letalski motor HB lOccm z elisami, svečkami, pripomočki za vžig... več kalupov za izdelavo trupov letalskih modelov. Vse brezhib¬ no. Branko Dežman Naklo 156 64202 Naklo PRODAM več stabilizacijskih usmernikov — tudi brez trata — za 6,10,12,14,35V/0,1 —3A; kit komplete UKW oddajnika 1 W; 88 — 108 MHz; elektronsko sire¬ no; CB walkie-talkie; ter preiz¬ kuševalni transformatorjev. Prav tako prodam LED za 3 V in 12 V ter nekaj diod. Kupim pa anteno GP za 1^4 MHz oziroma zamenjam. Davor Lipej Šubičeva 8 68250 Brežice PRODAM večje število plastič¬ nih maket letal v M 1:72. Sašo Krašovec Cesta talcev 15a, 64000 Kranj PRODAM 3 (6) kanalno napravo za daljinsko vodenje ROBBE ECONOMIC, 2 servomehanizma, elektronski regulator hitrosti, 3-kanalni sprejemnik, polnilec akumulatorjev SIMPROP, mo¬ torni čoln stoper z notranjim mo¬ torjem JOHNSON 888 in šest ni¬ kelj kadmijevih akumulatorjev 1,2V. Roland Jagodic Bistrica 161 64290 Tržič PRODAM popolnoma nov eks¬ plozijski motorček za ladijske modele KB 3,5 ccm z resonačno cevjo. Poleg tega prodam 20 malo rabljenih NiCd celic VARTA 750 mAh. Cena po dogo¬ voru. Matic Kragelj Pod hrasti 8 61000 Ljubljana NUJNO kupim dvo- ali štirikanal- no napravo za DV (dva servo¬ mehanizma, sprejemnik, oddaj¬ nik, akumulator). Vse naj delu¬ je brezhibno. Peter Medle Paderšičeva 26 68000 Novo mesto Tel.: (068) 24-220, pop. PRODAM vvalkie-talkie moči 1W, dva kanala, napajanje 12 V in motorček Cox 0,8 ccm. Ivan Golob Šmihelska cesta 17 68000 Novo mesto PRODAM DV Cross avtomobil¬ ski model (1:8). Vzmetenje na vsa štiri kolesa z oljnimi blažil¬ niki in z motorjem Supertigre 4 ccm ter napravo za DV Futaba (dva kanala). Davor Apollonio Pot pomorščakov 15 D 66320 Portorož Tel.: (066) 75-096 PRODAM Time: letnik XIV, št. od 1—9, letnik XVII, št. od 1—10, letnik XVIII, št. od 1—10. Prodam tudi posamezne številke teh let¬ nikov. Marko Ramšak Mislinja 21 62382 Mislinja PRODAM kvaliteten stabiliziran usmenik z regulacijo napetosti od 0 do 20 V/3 A in jadralni deski Veplas (Burja) ter Ingrad. Iztok Bergant Goce Delčeva 9 61000 Ljubljana Tel.: (061) 445-516 PRODAM 4—8-kanalno napravo za DV znamke OS in dirkalni av¬ tomobilček RODEO s 3,5ccm motorjem SUPER TIGRE. Oboje je brezhibno. Igor Komel IX. korpus 4 65000 Nova Gorica tel. (065) 23-406 KUPIM mobilno anteno in usmernik za CB. Boštjan Komac Podgorska 2 61330 Kočevje Tel.: (061) 851-894 KUPIM načrt za letalo na DV, Piper, Cub J3, Piper-Pawnee. Cena naj ne presega 150 din. Danko Prprovič Pribislavec 35 Prvomajska 35 42300 Čakovec KUPIM načrt s podrobnim opi¬ som za izdelavo vvalkie-talkieja z dometom od 10—12 km. Plačam po povzetju. Maks Brodar Goričica 7 61251 Moravče KUPIM od 5 do 10 kosov bal se, debele 1,5 cm. Matej Leban Gregorčičeva ulica 1 65220 Tolmin Tel.: (065) 81-207, pop. PRODAM 4-kanalni !ight-show z načrtom, vvalkie-talkie z dome¬ tom 2 km z načrti in več elektron¬ skega materiala. Kupim pa na¬ pravo za DV ali zamenjam za zgoraj našteti material. Igor Petkovič Stara ulica 12 69000 Murska Sobota PRODAM eksplozijski motorček SUPER TIGRE G 20 (2,47 ccm), akumulatorček za vžig (2 V 5 Ah), 1 servomotor, gorivo, tank in model ladje MANTA RC. Andrej Žagar Verje 21/B 61215 Medvode tel. 612-487 PRODAM 3 dobro ohranjene va¬ gone, križišče, dve levi in desno kretnico ter 22 krivih in 5 ravnih tirnic. Vse skupaj po HO si¬ stemu. Boris Farkaš Lendavska 19 b 69000 Murska Sobota KUPIM IC SN76477 in CMOS di¬ gitalno vezje 4050, transistorje BD 239, BD 240, AF 124 ali AF 114 (štiri kose) in 2N 2646. Peter Martini Vas 28 62360 Radlje ob Dravi 40 TIM 1 • 82/83 srednji Italiji — umetnik, ki ustvarja s čopičem in barvami — gibajoči del elektromotorja — zaporedje v matematiki. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. priprava za do¬ ločanje strani neba, 6. svetlikajoča se kamenina, ki se da kaliti na tanke lističe, 11. oznaka za tujo utežno enoto libro ali funt, 12. konop, 13. zemeljski plin, ki sprem- K K T □an I Ija naftne vrelce, 14. kratica za »že¬ lezniško podjetje«, 15. ilovica, 17. tehnično izobražen človek, 19. ko¬ siter, 20. zgornji del stopala, 22. pritisk, 23. skladišče, polog v banki, 24. prebivalec balkanske države z glavnim mestom Atene, 25. srednji del besede KOČA, 26. zdravilo, 27. kompozicija železniških vagonov in lokomotive, 29. vstaja, puč, 31. orodje za žaganje, 34. spanje, sanje, 35. kos kruha, odrezan na koncu štruce ali hlebca, 37. poži¬ rek, 38. zadnji del besede SLEČ, 39. precizni mehanik, 40. kožna bolezen, 42. kemični znak za erbij, 43. rdeče barvilo iz košenilje, 44. ovčje usnje. NAVPIČNO: 1. preprosto orodje, zagozda, 2. krogla, 3. začetnici umetniškega imena slovenskega pisatelja Lovra Kuharja, 4. okraj¬ šano ameriško moško ime Arthur, 5. Zemlja, 6. spoj, kontakt, 7. snov za ličenje, 8. soglasnika v besedi JENA, 9. lahko vojaško motorno vozilo, 10. žgani apnenec, 13. ma¬ tematični znak za enakost, 16. te¬ lesni del z določenim opravilom, 18. gozdni delavec, ki izdeluje hlode in drug okrogel les, 19. posebna zliti¬ na za električne kuhalnike, 21. trče¬ nje, 23. padavina, 27. v skalnatem terenu izkopan prehod za cesto ali progo, 28. sestavni del optičnih in fotografskih aparatov, 29. radioak¬ tivna kemična prvina, surovina za pridobivanje atomske energije, 30. kuhalnik, 32. grenilo, 33. glavno mesto afriške države Gane, 35. življenjska tekočina v srcu in žilah, 36. del vodovodne napeljave, 39. pamet, razum, 41. soglasnika be¬ sede NOČ. slikovna križanka Pavle Gregorc tafzanora a smrt Nekaj naslovov iz zbirke Spektrum Robert A. Heinlein, TUJEC V TUJI DEŽELI, v dveh knjigah (304 + 286 str.) italijanska vezava, 300 din Avtor ljubiteljem znanstvene fantastike nikakor ni neznan — saj je bilo prevedenih že več njegovih del v slovenščino. »Tujec v tuji deželi« pa je roman, ki ga štejemo med te¬ meljna dela znanstvene fantastike in je doživel že veliko prevodov in ponatisov. »Tujec«, o katerem govori roman, je človek, ki je bil rojen in vzgojen človeškim staršem na Marsu. Ko se v prihodnjem, 21. stoletju, pojavi na Zemlji, se izkaže, da ima nenavadno moč in možnost, da bi dobil neomejeno oblast nad Zemljani, vendar to ni njegov namen. Narobe: želi jih rešiti njihovih tegob in jim dati boga¬ tejše, svobodnejše življenje. Toda vladajoča družba tega ne sprejme, in Mike Smith, človek z Marsa, umre v tej »tuji deželi«, a za njim ostanejo njemu zvesti »vodni bratje«, ki bodo razširjali njegovo idejo ljubezni in svobode med ljud¬ mi. Josef Nesvadba, TARZANOVA SMRT, 260 strani, italijanska vezava, cena 150 din V knjigi predstavljamo slovenskim bralcem izbor Ne- svadbovih krajših del, ki jih druži ena od pisateljevih značil¬ nih potez — pisatelja zanima predvsem posameznik in nje¬ gove stiske in ne družba, ki pa ga avtor vseskozi sooča z njo. Posebna privlačnost teh zgodb pa je, da imajo v večini za izhodišče resničen dogodek, pojav ali osebo — Tarza¬ na, snežnega moža — le da je Nesvadba našel za vse drugo, fantastično razlago, drugačen razplet, drugačno usodo. Po zapletu in dinamiki v mnogočem spominjajo na detek¬ tivske zgodbe, zato bralca tako potegnejo s seboj, da jih ne more odložiti, dokler ne obrne zadnje strani. MAVRIČNA KRILA, 276 strani, italijanska vezava, cena 150 din Izbor izvirnih slovenskih znanstvenofantastičnih novel, ki so jih napisali B. Grabnar, B. Gradišnik, G. Strniša, V. Peč¬ jak in F. Puncer. V zgodbah bo bralec našel vse tiste značil¬ nosti in kvalitete, ki jih išče v znanstveni fantastiki: od poe¬ tične zgodbe o deklici-metulju prek čudno sprevrženih medčloveških odnosov porabniške družbe do zgodbe o super dirkaču-robotu. Naši naročniki imajo — kot vedno — pri nakupu posebne ugodnosti: 20% popusta in možnost obročnega odplače¬ vanja. Uredništvo založbe