Beseda urednice ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 22, številka 3, junij 2022 Foto: GZ Vsak konec je tudi nov začetek. 38 devetošolcev se je 15. junija poslovilo od šolskih klopi, 36 minimaturantov pa bo 1. septembra prestopilo prag osnovne šole. Srečno, dragi devetošolci, ter dobrodošli bodoči prvošolci! Dragi otroci vrtca, drage učenke, dragi učenci, spoštovani sodelavci, spoštovani starši, spoštovani občani! Spoštovane občanke in občani, z veseljem pred vas postavljamo še eno številko našega občinskega časopisa List iz Markovcev. Poletna številka je v znamenju raznolikih vsebin, vsak bo našel kaj zase. V ospredje postavljamo šolarje in vrtčevske otroke, ki so se v teh dneh razveselili počitnic. Bogato društveno življenje naše občine je opisano v več prispevkih, z veseljem pa poročamo tudi o kulturnih uspehih na domačih in tujih odrih naših zborov. Preberite še zanimivosti o kronistu Slekovcu in se odpravite po stojnski krožni poti ter jo natančneje spoznajte. Spoznajte novoustanovljeno podjetje v Bukovcih ter se udeležite poletnih prireditev, na katere vabijo naša društva. Vabljeni k reševanju poletne križanke v domači senci. Hvala vam, naši zvesti bralci. List iz Markovcev smo mi vsi, občanke in občani občine Markovci. Naj bo poletje dolgo in toplo! Alenka Domanjko Rožanc, urednica Še eno šolsko leto smo uspešno pripeljali do konca! Bilo je nekoliko drugačno, saj smo ga morali predvsem v prvem ocenjevalnem obdobju zaradi epidemioloških razmer izvajati v različnih okoliščinah, ki pa so nam kljub temu omogočale, da smo lahko dejavnosti izvajali v vrtcu in v šoli. Celotno šolsko leto je bilo izjemno delovno in ustvarjalno, saj smo morali zraven rednih dejavnosti še veliko stvari nadoknaditi iz preteklega šolskega leta, ko je pouk potekal na daljavo. Zadane naloge smo v veliki meri uresničili, nekaj pa jih bomo prenesli v naslednje šolsko leto. S ponosom lahko rečem, da bo za našo šolo in vrtec šolsko leto 2021/2022 ostalo zapisano kot zelo uspešno, saj se lahko pohvalimo z uspehi na različnih področjih. Zanje je poskrbelo 184 otrok vrtca in 382 učenk in učencev šole z veliko podporo vseh, ki smo sodelovali v vzgojno-izobraževalnem procesu. Med največje uspehe si štejemo 8 zlatih priznanj na državnih tekmovanjih, od tega pa je kar šest učencev in učenk postalo državnih prvakov. Ekipno so starejše deklice postale državne podprvakinje v malem nogometu. Kar več kot ena tretjina učencev in učenk se je udeleži- la sprejema pri županu, saj so dosegli povprečno zaključeno oceno 4,5 in več. Skupaj smo pripomogli k temu, da smo zahtevno šolsko leto uspešno pripeljali do konca. Hvala vsem, ki ste v tem procesu sodelovali. Polni optimizma in z veliko energije že načrtujemo novo šolsko leto. V vrtcu se nam bo pridružilo 21 otrok novincev, v šolske klopi pa bo sedlo 36 prvošolcev. Želim vam lepe in prijetne počitnice! ravnatelj, Ivan Štrafela Preden greš, mi nekaj lepega povej Letošnje leto je bilo polno zanimivih in razburljivih trenutkov. Med njimi kakšen žalosten. Čeprav ima- mo že skoraj vsi glavo v počitnicah, se še vedno spomnim najlepših trenutkov, ki smo jih doživeli. Na začetku leta smo vsi v sebi nosili manjši strah, saj smo bili najmlajši med najstarejšimi. Nismo še poznali določenih učiteljev in predmetov. Že v drugem mesecu so sledili testi in spraševanja. Tako kot dobre so se vrstile tudi slabe ocene. Naši prvi izlet je bil ogled Ptujskega gradu in knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Decembra pa je gripa zavzela prvo mesto. V razredu nas je bilo po 16. Kljub temu smo jo vsi dobro preboleli. Pozabila sem, da je eden od prvih izletov bila šola v naravi, ki smo jo preživeli na Pohorju. Po prvem polletju smo pred sabo imeli veliko spraševanj in testov in učenja. V mesecu maju smo nekateri praznovali 12. rojstni dan. Po napornem maju pa so se ocene začele zaključevati. No sedaj se bližamo koncu, čaka nas še obisk ptujskih toplic in zaključna prireditev. IMEJTE LEPE POČITNICE TUDI VI! Tia Forštnarič, 6.a Preden greš, mi nekaj lepega povej Šolsko leto 1. septembra steče, velikokrat se opoteče, ko v počitnice ali dneve dejavnosti se zaleti, nato spet kot namazano zleti. Prvi dan mislili smo, kako dolgo bo to trajalo? A danes, te dni se nam zdi, kako čas tako hitro leti? Učili težke smo se stvari, testi, kontrolke, niso bili od muh, da bi jih rešili, veliko smo se naučili. Šola v naravi, kros, dan šole, te in podobne stvari, naši lepi so spomini. Zdaj, ko leto bo končano, postali bomo 7.ajevci, to bo še zabavno, spomini novi in novi bodo prišli. Nina Selič 6.a Preden greš, mi nekaj lepega povej Ah, ta šola! Koliko lepih spominov je bilo, koliko lepih jih še bo. Učitelji še bolj se bodo jezili, a mi ne bomo se pustili. To leto se zaključuje, novo spet se približuje. V 7.a bomo vstopili in 6.a za seboj pustili. Sara Ljubec, 6.a Županov nagovor Spoštovani občanke in občani, za pisanje prispevka v današnji številki me je spodbudilo razmišljanje o delitvi Slo- venije s strani Evropske komisije pri financiranju projektov, na bolj razviti zahodni del in manj razviti vzhodni del. To pomeni, da Evropska komisija za vzhodni del nameni nekoliko več sredstev kot za zahodni del. Cilj je zagotoviti pravičnejšo družbo z enakimi pogoji za zaposlitev, za najem ali nakup stanovanja, individualno gradnjo hiš, čim večji dostop do javnih storitev, z enakimi socialnimi in ostalimi pravicami. Naša občina spada v vzhodni del, torej v manj razviti del Slovenije, kar pa ne pomeni, da je manj razvita. Ravno nasprotno. Na razvitost občine vpliva prav vsak vidik družbe: urejenost predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstva, lekarne, stanja na gospodarskem področju, razvoj in podpiranje podjetništva, turizma, urejenosti infrastrukture (cest, kanalizacije, kolesarskih poti in pločnikov, javne razsvetljave, športnih igrišč, igral za otroke, urejenost zelenic, krožišč itn.), razvoj športa, kulture, gasilstva, dobrodelnosti in prostovoljstva ter skrb za vse generacije prebivalstva. Torej, ker imamo vse to zelo dobro urejeno, smo (čeprav leži naša občina v vzhodnem delu Slovenije) ena od bolj razvitih občin v Sloveniji. Od leta 2017 do 2021 smo dosegli skokovit napredek, saj smo na lestvici razvitosti po prej omenjenih kazalnikih iz 117. mesta med 212 občinami skočili na 56. mesto, to je 61 mest napredka. Verjamem, da bo naslednja ocena še mnogo višja, saj smo izredno razvita in finančno ter gospodarsko stoječa občina, kar smo dosegli z dobro premišljenim načrtovanjem in investiranjem. S tem moramo nadaljevati in še naprej vlagati v socialno in družbeno infrastrukturo, saj si vsi skupaj želimo, da mladi ostajajo doma in sooblikujejo našo prihodnost. Na drugi strani pa si vsak izmed nas želi, da bi tudi jesen življenja preživel v domačem okolju. Potrebno se je posvetiti vključevanju vseh generacij in nameniti pozornost vseživljenjskemu učenju, saj projekcije nakazujejo pospešeno staranje prebivalstva. Po teh napovedih se bo delež ljudi, starih nad 65 let, do leta 2050 povečal za približno 30 %, zato je potrebno z aktivnostmi za gradnjo DSO pospešeno nadaljevati in razmisliti o različnih opcijah glede financiranja, gradnje in upravljanja, saj je takšna institucija predpogoj za začetek izvajanja pred kratkim sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi starejših, ki bi naj zaživel šele leta 2025. Prepričan sem, da bi dom morala graditi in upravljati občina, vendar se del občinskega sveta s tem ni strinjal in smo bili primorani iskati nekoga od zunaj. Vse našteto in načrti v naprej (o teh pa v naslednji številki Lista iz Markovcev) so me prepričali, da sem se odločil, da ponovno kandidiram za župana na jesenskih volitvah. Pred nami so počitnice in dopustniški dnevi. Preživite jih čim lepše in čim bolj varno s tistimi, ki jih imate radi, s tistimi, ki imajo radi vas. Vse dobro vam želim. Milan Gabrovec, prof. vaš župan AKTUALNE INVESTICIJE V NAŠI OBČINI omrežja, ki je v trasi kolesarske steze in v delu financiranja izgradnje kolesarske steze, ki poteka v naselju (Stojnci pri »Križu«), vključno z izgradnjo prehoda za pešce. Pričakujemo, da bo postopek izbire izvajalca dokončan v mesecu avgustu, zato je realen pričetek del v me- CESTNE ZAPORE NA OBEH GLAVNIH CESTAH, G1-2 (SPUHLJ–ORMOŽ) IN R1-228 ( SPUHLJA–BORL) Do konca letošnjega leta se na našem območju obetajo delne cestne zapore na obeh glavnih cestah, in sicer na glavni cesti G 1-2 (Spuhlja–Ormož) v naselju Borovci in cestni zapori na cesti R1-228 (Spuhlja–Borl): ena zapora na mostu kanala HE Formin ter cestna zapora v odseku ceste Stojnci–Borl. Kot smo že večkrat poročali, Občina Markovci sodeluje v projektu »GRADNJA REGIONALNIH KOLESARSKIH POVEZAV ZA ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V SPODNJEM PODRAVJU, SKLOP 3 ODSEK PTUJ–MARKOVCI–GORIŠNICA«, ki zajema izgradnjo kolesarske steze ob glavni cesti G1-2, in vodi skozi območja Mestne občine Ptuj, Občine Markovci in Občine Gorišnica. Dela se že izvajajo vzdolž celotne trase. Te dni je izvajalec pričel z deli na izgradnji kolesarske steze skozi naselje Borovci. Ta del predstavlja enega bolj težavnih odsekov ne samo z vidika gradnje, ampak tudi z vidika pridobivanja potrebnih zemljišč. Vsekakor pa takšna gradnja predstavlja največjo težavo za vaščane naselja Borovci, saj je/bo zaradi gradbenih del zelo otežen dostop na njihove domove, dodatna težava pa so cestne zapore, ki preprečujejo nemoten promet skozi naselja, precejšnjo obremenitev pa predstavljajo tudi gradbeni stroji na delovišču. Vsem uporabnikom omenjene ceste, še posebej pa vaščanom naselja Borovci, se zahvaljujemo za razumevanje v času gradnje. 2| secu septembru in še v tem letu tudi zaključek del. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 952.451,84 €, strošek Občine Markovci je ocenjen na 231.348,44 €. Avtor: Marko Kunčnik »Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija«. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, Prednostne naložbe 4.4 Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi.« Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, še bo v tem mesecu pričela z rekonstrukcijo mostu čez kanal HE Formin. Izvajalec del je PI, izvajalski in projektantski inženiring, d.o.o., Zgornje Negonje 36d, 3250 Rogaška Slatina. Dela se bodo pričela še v tem mesecu (juniju) in se končala do konca tega leta. Ves čas gradnje je predvidena polovična zapora ceste oz. mostu. Kot smo že poročali, projekt predvidena tudi širitev vozne površine z namenom umestitve kolesarske steze. Občina Markovci je v projektu udeležena v delu prestavitve primarnega vodovodnega omrežja, in sicer v višini 52.592,55 €. Celotna vrednost investicije je 1.640.050,42 €. Na glavni cesti R1-228 to ne bo edina zapora. V mesecu septembru je predvidena gradnja kolesarske steze Stojnci–Borl. Tudi ta projekt v osnovi financira Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Tudi v tem delu je Občina Markovci v projektu udeležena v delu prestavitve primarnega vodovodnega B. Z., občinska uprava Ker smeh ni greh: RIŠEMEDO KOLOFON List iz Markovcev je glasilo Občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Golob, Doroteja Kostanjevec, Marko Kunčnik, Dragan Mikša, Neža Tement Odgovorna urednica: Alenka Domanjko Rožanc Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci Telefon: 02 788 88 80 Spletni naslov: www.markovci.si, https://www.facebook.com/ObcinaMarkovci/ ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je 15. september 2022.. Št. 3, junij 2022 Naša zlata pesem Komorni zbor Kor se je konec maja udeležil državnega tekmovanja Naša pesem, ki je bilo po preklicih v letih 2020 in 2021 končno izvedeno. Tako je od prve prijave preteklo več kot dve leti, v tem času pa se je spremenilo veliko reči. Zato smo po pandemiji s težavo ponovno našli ritem in energijo za zagon, ki je potreben pred takim tekmovanjem. Čeprav smo že dosegali zlata priznanja tudi na zelo priznanih tujih tekmovanjih, pa Naša pesem za vsak slovenski zbor predstavlja poseben izziv. Vstop v elitni razred zlatih nagrajencev tega tekmovanja je res težak – lahko bi rekli, da je to zlati gral zborovskega petja. Prav zato smo še toliko bolj zadovoljni z izjemnim rezultatom, saj smo za doseženih 90 točk prejeli zlato priznanje in smo tako edini zbor ptujske regije, ki je kadarkoli prejel tako žlahtno nagrado tega tekmovanja. Ker zbor vadi že po ustaljenem ritmu le enkrat tedensko, smo v zadnjih dveh mesecih dodali še eno vajo, kar se je izkazalo za izjemno dobro potezo. Nekaterim pevcem je zaradi obilice obveznosti to predstavljajo kar precejšen izziv, ob tem smo imeli še nekaj smole z boleznimi in poškodbami. Tako je na vseh predhodnih vajah in celo nastopih vedno manjkalo po več pevcev in do zadnjega tedna nismo vedeli, koliko nas bo na tekmovanju dejansko nastopilo. Tako smo v polni zasedbi nastopili le enkrat – na samem tekmovanju, in to še vedno v najmanj številčni zasedbi v primerjavi z vsemi ostalimi zbori. K sodelovanju smo pritegnili mojega kolega iz časa študija na Akademiji za glasbo, tolkalista Francija Krevha, ki me je že takrat navduševal s svojo muzikalnostjo in občutkom za igranje tolkal ob zboru, kar je bila prav tako dobra poteza. Za razliko od vseh ostalih zborov, Št. 3, junij 2022 ki so se predstavili s po štirimi skladbami, smo na tekmovanju zapeli le tri: izjemno lepo renesančno skladbo skladatelja Hasslerja Dixit Maria, osredno daljšo mojo skladbo na Cankarjev tekst Iz moje samotne, grenke mladosti ter zelo tehtno in razgibano Krekovo priredbo slovenske ljudske Škrinja orehova. Razlog za manjše število skladb je bil v omejitvi časa (16 minut), ki je napram tujim tekmovanjem (20 minut) precej pičlo odmerjen, prekoračitev pa pomeni odvzem točk. Na koncu se je izbor zdel zanimiv tudi žiriji tekmovanja, čeprav so nekateri pogrešali kako skladbo iz obdobja romantike, kar sem sicer sam predvideval, obenem pa upal, da ta pomanjkljivost ne bo prehuda. Veliko smo stavili na mojo skladbo, ki je predstavljala osrednji del našega programa in je bila gotovo ključ do našega uspeha. Tveganje je bilo sicer veliko, saj je skladba zelo težka in dolga, kar pomeni, da je veliko možnosti za napake. Po drugi strani ponuja izjemne možnosti muziciranja in raznolikega umetniškega izraza, kar pa našemu zboru izredno ustreza. Ta skladba je bila tudi pravi razlog, da je z nami igral prvi tolkalist Slovenske filharmonije, ki je bil že ob prvem stiku s skladbo izjemno navdušen in je kljub zelo natrpanemu urniku nastopov privolil v sodelovanje. Iz istega razloga smo imeli le dve krajši skupni vaji, ob katerih pa sva s Francijem še izbirala med najprimernejšim instrumentom. Na koncu sva kot spremljevalni instrument izbrala veliki boben ter nato v detajle dodelala tehnike igranja na posameznih mestih do te mere, da je boben izjemno tenkočutno dopolnil milino in na drugi strani pompozno podprl močne dele skladbe. Že na vaji sem bil izjemno zadovoljen in vedel sem, da bomo ob solidnem nastopu s to skladbo osvojili publiko in komisijo tekmovanja. Na tekmovanju se vse ni izšlo čisto po občutku, saj smo zares šele takrat prvič peli v polni zasedbi, svoj del pa dodata tudi napetost in trema, saj je v 15-minutni nastop potrebno preliti delo večih mesecev. Tisti, ki so kdaj peli na Naši pesmi, vedo, da si soba pred vstopom na oder zares zasluži ime šok-soba. O samem nastopu je ponavadi težko govoriti, saj se stvari zaradi intenzivnosti doživljanja nastopa in izvajanja skladb dogajajo v neki drugi dimenziji. Kasneje sem s strani pevcev slišal, da bi naj komisija nastop spremljala z velikim odobravanjem, predsednica pa naj bi bila vidno ganjena predvsem po izvedbi moje skladbe. Oboje so kasneje potrdili zapisani komentarji članov komisije, posebej drag pa Foto: arhiv društva mi je komentar predsednice Karmine Šilec, ki je zapisala, da je avtorska skladba zborovodje pričarala prave magične trenutke. Vendar pa ta rezultat nikakor ni slučaj, temveč je pomemben mejnik v uresničevanju vizije zbora, ki je bila postavljena že ob ustanovitvi društva KUD KulTura. Sledoč njej smo v letu 2019 vzpostavili občasno sodelovanje s profesorjem solopetja Petrom Gojkoškom, kar počasi a slišno nadgrajuje zvok zbora. Ves čas smo skrbno gradili sestav, ki je danes izjemen v smislu muzikalnega dojemanja, umetniške moči izražanja in predvsem nivoja umetniško-izvajalske povezanosti pevcev. Prav slednje je pogoj, da lahko naše glasbene ideje oživijo in se dotaknejo poslušalcev, kar pa je gotovo končni namen glasbe nasploh. Zato sem izjemno ponosen in hvaležen vsakemu pevcu, da je del zbora in da s svojo osebnostjo in voljo omogoča to lepo izkušnjo vsem. Na koncu glasba postane le to, kar smo sami odznotraj: slečeni vseh solopevskih veščin, izraznih tehničnih napotkov, dinamike ... Vse to je le način (»kako«), najpomembnejša pa je vsebina (»kaj«), ki prihaja iz nas. Seveda smo uspeha izjemno veseli, saj potrjuje, da je naša pot prava in da s svojim delovanjem pomembno dopol- njujemo glasbeno kulturo cele ptujske regije. Za dosežek smo prejeli mnoga priznanj in čestitke priznanih glasbenikov in kulturnikov – celo župan Radelj ob Dravi, kjer sem pred več kot desetletjem vodil pihalni orkester, mi je kot »še vedno malo našemu Danielu« čestital za izjemen uspeh. Je pa zato malo manj veselo doma, saj s strani naše občine ali župana do sedaj še nismo prejeli nobene čestitke. To pove veliko o tem, kako spremljajo naše delo in kako dojemajo naše uspehe občinski veljaki. Sicer pa so vrednost našega dela ponovno ocenili tako, da smo prejeli še nižja sredstva za delovanje zbora kot doslej; mislim, da sedaj ni sekcije v nobenem občinskem društvu, ki bi za svoje delovanje dobila manj finančnih sredstev kot Komorni zbor Kor. Sicer se več ne obremenjujem s tem v toliki meri kot nekoč, vendar pa je že prav patetično, da se našemu sestavu, ki je sposoben takšnih državnih in mednarodnih uspehov, ne omogoča polnega delovanja. Očitno se kvaliteta naše občinske kulture meri s popolnoma drugimi merili, kot jo ocenjujejo priznani domači in tuji strokovnjaki. Kvaliteta oz. bolje kvantiteta je tako še vedno rezervirana predvsem za eno društvo. Daniel Tement |3 ZLATO za Komorni zbor Glasis na Irskem in SREBRO v Mariboru Mednarodni zborovski festival s tekmovanjem »Fleischmann International Trophy Competition« v Corku na Irskem je bil ustanovljen leta 1954. Gre za enega najpomembnejših mednarodnih zborovskih festivalov v Evropi in je znan po visokih standardih, obsežnem programu ter prijaznem sprejemu. Vsako leto so izbrani najboljši mednarodni zbori, ki se potegujejo za prestižno Fleischmannovo mednarodno nagrado. Letos je festival potekal od 28. aprila do 2. maja, udeležilo se ga je devet odraslih pevskih zasedb. Komorni zbor Glasis, ki deluje pod okriljem KUD Markovski zvon iz Markovcev in ki ga vodi dirigent Ernest Kokot, je imel več let željo, da se udeleži tega tekmovanja. Leta 2020 je bilo že vse nared, da se odpravimo na Irsko, a je situacija doma in po svetu prekrižala načrte. Načrti so se prestavili v leto 2021, a se je tudi takrat zgodba žal ponovila. 28. aprila 2022 smo končno odpotovali na težko pričakovano tekmovanje, na željeno destinacijo. Izbrani zbori sodelujejo na številnih vzporednih festivalskih dogodkih, ki se dogajajo znotraj mesta in na njegovem obrobju. V petek, 29. 4. 2022, smo tako izvedli dva tovrstna nastopa, v večernih urah pa smo se s slovensko pesmijo in krajšo predstavitvijo zbora, lokalne skupnosti in Slovenije predstavili na spoznavnem večeru. V soboto je sledilo tekmovanje, kjer se je vsak od tekmovalnih zasedb predstavil s tremi izbranimi skladbami. V nedeljo smo se sakralnimi skladbami prestavili pri maši, nato v kraju Cobh izvedli štiri priložnostne nastope. Zvečer, pred zaključno gala prireditvijo, je bila slovesna razglasitev rezultatov. Žirijo so sestavljali glasbeni strokovnjaki iz različnih evropskih držav. Prvi trije zbori so bili po točkah zelo skupaj - znotraj 0,56 točke; tu lahko govorimo o odtenkih, o malenkostih. Na velikih zborovskih tekmovanjih velja pravilo, da zasedba, ki doseže več kot 90 točk, osvoji zlato priznanje, od 80 do 90 točk srebrno, manj kot 80 točk pa bronasto. Komorni zbor Glasis je zasluženo slavil. Dosegel je 91,44 točke. Zraven zborov iz Finske (92 točk) in Estonije (91,56 točk) je prejel zlato priznanje, dirigent Ernest Kokot pa posebno nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja in najboljši izbor tekmovalnih skladb. Tovrstna dosežena priznanja so poleg velikega veselja, radosti in ponosa tudi velika odgovornost, ki jo zboru naloži strokovna, tokrat mednarodna javnost, in jo moramo člani zbora upravičevati za naprej, a gotovo je istočasno tudi motivacija za v bo- Foto: arhiv društva doče in potrditev večletnega trdega dela. V petih dnevih po festivalu oz. tekmovanju smo člani zbora čas izkoristili za potovanje, odkrivanje in spoznavanje naravnih lepot Irske in njene bogate zgodovine ter širjenja slovenske kulture, saj smo v različnih krajih izvedli več priložnostnih nastopov. 29. maja smo se v tekmovalnem delu predstavili na državnem tekmo- vanju slovenskih zborov Naša pesem v Mariboru in z 89 točkami osvojili srebrno priznanje. Čaka nas še nekaj vaj in kakšen koncert vmes, nato pa sledijo zaslužene počitnice. Z delom ponovno začnemo v začetku meseca septembra. Hvala vsem, ki nas podpirate. Martina Horvat Podoknica MoPZ Markovci čez Ptujsko polje birokracija, ki je na žalost preveč prisotna tudi na področju kulture. Kaj hitro smo morali najti primerno rešitev … In smo jo! Ptujski grad s čudovitim dvoriščem in krasnim panoramskim razgledom tudi proti Markovcem se je pokazal kot odlična izbira za organizacijo koncerta na prostem. Okolju primerno smo skrbno izbrali tudi naš program. Predstavili smo se s podoknicami, torej ljubezenskimi pesmimi, v katerih fant poje svojemu dekletu. Našemu repertoarju smo dodali še skladbe naših gostov, žensko vokalno skupino Allegre iz Varaždina. Šest imenitnih ženskih glasov je v sozvočju naših podoknic pobožalo duše številnih posluFoto: arhiv društva Tri leta! Tri leta so minila, odkar smo pevci Moškega pevskega zbora Markovci zadnjič stopili na koncertni oder. Tri leta brez izpete pesmi vam, spoštovani prijatelji moške zborovske pesmi. Tri dolga leta! Čas epidemije je močno pomešal štrene našim ciljem in željam, saj smo zadnji koncert z gosti izvedli daljnega 25. maja 2019. Na topel poletni nedeljski večer pa se je naša pesem po (pre)dolgem času le končno zaslišala čez širno Ptujsko polje. Ja, prav ste prebrali. Razlegala se je s Ptujskega gradu, kamor je privabila zavidljivo število naših zvestih poslu- 4| šalcev. Skupaj z vami smo pripravili čudovito kuliso nedeljskega večera. Prav tako smo zelo veseli, da smo s skupnim koncertom navezali prijateljske stike z žensko vokalno skupino Allegre. V neuradnem delu koncerta smo hitro skupaj začeli razmišljati o našem gostovanju v Varaždinu. Z nedeljskim koncertom se pevci MOPZ za kratek čas poslavljamo, poletne mesece bomo preživeli brez pevskih vaj. Vsekakor pa ne bomo čisto pozabili na pesem, ta bo ob poletnih večerih spontano prišla med nas in vas. Kar tako, za dušo. Marko Kunčnik, predsednik KD Alojz Štrafela Markovci šalcev, ki nas kljub triletnem sušnem obdobju še zmeraj spremljate in nagrajujete z aplavzi. Hvala vam, da niste pozabili na nas! Letošnji koncert, prvič izveden na prostem, smo začeli načrtovati že zelo zgodaj. Temelje smo postavili že avgusta lani. Zadali smo si cilj, da se ne bomo več kar tako dali in dopustili, da našo usodo kroji virus in nas omejuje v našem delovanju. Razmišljati je bilo treba o koncertu na prostem, kjer bi ga kljub omejitvam lahko izvedli. Prvotna zamisel je bila izvesti koncert na dvorišču gradu Borl, vendar nas je zaustavila Št. 3, junij 2022 Od regijske folklorne revije do mladinskega plesa in porok Nastop Kitic v Olimju Foto: arhiv društva Nastop Kitic na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju Vrste folklornega društva ''Anton-Jože Štrafela'' Markovci so vedno bolj polne! Razlog? Lüšno je. Veliko se nam je dogajalo tudi v zadnjih dveh mesecih. Mesec maj smo začeli z dolgo pričakovanim dogodkom – uradno odprtje novih prostorov FD Markovci. Večkrat smo o tem že pisali, sedaj je tudi uradno. Svoje nove prostore imamo v mansardi občinske stavbe, ki smo jih opremili za potrebe našega društva in združujejo garderobne omare, osrednji prostor z veliko mizo za sestanke in druženje ter omare za arhivsko gradivo. Na zunanji steni pred prostori smo uredili galerijo fotografij in priznanj skozi 80-letno zgodovino društva, ki nam je v veliko čast. Na odprtju sta spregovorila predsednica društva, Nika Rožanc, in župan občine Markovci, Milan Gabrovec, zapele so ljudske pevke FD Markovci, zaigrali pa godci FD Markovci. Obiskovalce so v folklornih kostumih sprejeli plesalci FD Markovci, prerez traku pa je pospremil tudi kopjaš. Priložnost smo izkoristili tudi za podelitev Maroltovih značk, priznanj, ki jih prejmejo člani folklornega društva za svoje 5-, 10-ali 15- in večletno sodelovanje v društvu. Nastop na Folkfestu na Ptuju Utrinki z mladinskega plesa Regijska revija Majšperk Št. 3, junij 2022 |5 Odprtje prostorov Priznanja je podelila in zbrane nagovorila vodja območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, mag. Iva Brajovič. V nedeljo, 8. maja, so se plesalci in godci odpravili v Kulturno-poslovni center v Majšperk, kjer so organizirali regijsko srečanje odraslih folklornih skupin. Zaplesali so ''Ples z bosmani'' in vnovič navdušili publiko in žirijo, ki je izvedbo plesa zelo pohvalila. Kot se za maj že skorajda spodobi, je izjemno poln z raznoraznimi dogodki. Svojega smo pridali še mi in v petek, 13. maja, organizirali že tretji Mladinski ples v Markovcih! Mladi člani plesne skupine so poskrbeli za dvorano (hvala, Poroka naših članov ZAF Markovci!), prelepo okrasitev, pijačo in glasbo. Ples je v fotografski objektiv ujela Kaja Kristovič. Plesali smo na ritme salse, swinga, bachate, valčka in polke. Za vsakega nekaj! Zahvaljujemo se članom plesnega tečaja, da so nam prišli pokazat nekaj korakov. V soboto, 21. maja, smo na povabilo DPD Svoboda Ptuj nastopili na XVI. Folkfestu na Ptuju, kjer smo se najprej sprehodili na zaplesali na mestnih ulicah, potem pa se s koreografijo ''Keri de lübi moj?'' predstavili še na dvorišču minoritskega samostana. Tam so potekale tudi Dobrote slovenskih kmetij in Kitice so bile s strani Radia Ptuj izbrane, da nastopijo na tradicionalnem koncer- tu ljudske pesmi, ki je potekal v nedeljo, 22. maja. Majsko dogajanje so zaključile Kitice, ki so 26. maja nastopile v Olimju na odprtju mednarodnega tekmovanja v igranju diatonične harmonike. Povabilo je prišlo s strani slovensko-avstrijskega izdelovalca harmonik Südklang, ki je tisti vikend v Termah Olimje organiziral večdnevno mednarodno tekmovanje. Na odprtju so bili prisotni tudi visoki gostje iz Avstrije in Slovenije, ki so petje naših mladih pevk zelo pohvalili. Posnetek si lahko ogledate na Facebook strani. Junij smo začeli s porokami, ki jih polepšajo naši nepogrešljivi kopjaši, tu in tam pa zapleše tudi plesna skupina. Ljudske pevke so svoje s pesmijo pridale na tradicionalni košnji v Šturmovcu – hvala Konjeniškemu društvu Nova vas pri Markovcih za organizacijo. Prvega dela sezone še ni konec, počitnice si bomo sicer vzeli kmalu, a še prej bomo 1. julija zvečer nastopili na Tartinijevem trgu v Piranu. Tja so nas povabili organizatorji folklornega festivala MIFF, kar si štejemo v veliko čast. Hvala vsem, ki nas ob delu podpirate! Nika Rožanc, predsednica Cerkveni pevski zbor sv. Marko dosegel državno raven V veliki družini našega Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon se je zadnje pol leta res veliko dogajalo. Tekmovanja, premiere, koncerti, ob vsem tem pa redne tedenske vaje. Skoraj smo si morali že narediti urnik, da se nam vaje niso prekrivale! Kako čudovito je biti del skupine zagnanih, ustvarjalnih ljudi, ki ljubijo kulturo. Cerkveni pevski zbor sv. Marko ni imel koncertov, tekmovanj, premier, pa smo zato vseeno ves čas marljivo delali kot mravljice. Sicer se srečujemo vsak petek in ob nedeljskih svetih Foto: Maruša Lešnik 6| mašah, pa smo si vzeli še čas za druženje, pohod in piknik v Halozah v marcu. Sledil je del leta, ki ga namenimo pripravam na praznovanje velike noči – cvetna nedelja, veliki četrtek, petek in sobota in vrhunec na veliko noč. Verjemite nam, da so ti dnevi za cerkvene pevce zelo delovni, zato jim vsako leto z največjim veseljem dodamo svojo pesem, saj drugače sploh ne znamo. Cerkveni zbor je način življenja, zato smo njegovi člani med seboj še posebej povezani. Prav zato smo se ob koncu aprila zbrali, da smo zapeli in obdarili našega organista Andreja ob njegovi okrogli obletnici. Potem pa je pri- šel mesec maj – najbolj naporen mesec za vsakega kulturnika, saj je vedno zelo poln dogodkov. Med drugim smo v številčnem sestavu zapeli pri poročni maši našega častnega člana Darka Meznariča v mariborski stolnici. Ob tem, ko smo držali pesti za Glasis in pomagali Gledališki sekciji, smo vadili in vadili izbran program za območno revijo odraslih pevskih zborov v organizaciji OI JSKD Ptuj. Naša zborovodkinja Alenka je izbrala zahtevnejši program treh skladb, ki smo se jih z veseljem lotili in zavzeto vadili. Revija je bila v četrtek, 19. maja, v Narodnem domu, kjer smo nastopili med prvimi. Strokovna ocenjevalka srečanja je bila z našim nastopom zelo zadovoljna in med 19 zbori, ki so se predstavili na reviji, smo bili uvrščeni med najboljših 5, ki dosegajo državni nivo! Čudovita potrditev dobrega dela. Za zaključek sezone smo 19. junija bili povabljeni, da zapojemo v združenem dekanijskem zboru na sveti maši ob zaključku večdnevne obeležitve 10-letnice smrti misijonarja v Zambiji, p. Miha Drevenška na Vidmu. Mašo sta vodila msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof in metropolit, ter msgr. Martin Kmetec, nadškof in metropolit v Izmirju, Turčija, domačin iz Lancove vasi. Zapeli smo še skupaj s 60 drugimi pevci – bila je prav lepa nedelja! V poletnih mesecih si malo odpočijemo, zato rednih petkovih vaj ni, a nikakor ne počivamo. Z vami bomo pri nedeljskih svetih mašah, pri poročnih in pogrebnih mašah, … nikoli prav zares ne počivamo :-). V naše vrste vabimo nove pevce, predvsem moške glasove – pridite, obogatite naš zbor, zelo veseli bomo vsakega izmed vas! Nika Rožanc Št. 3, junij 2022 Poštar Sneguljčici dostavil pošto Gledališka dejavnost je v Kulturnem-umetniškem društvu Markovski zvon zaživela v polnem pomenu besede. Po izjemno uspešnih predstavah v maju je tokrat mlada ekipa igralcev pod budnim očesom režiserke Ane Stolec pripravila mladinsko komedijo Sneguljčica in poštar in jo v treh večerih in enem dopoldnevu uprizorila na župnijskem dvorišču domače občine. Foto: arhiv društva Mladi so se vso zimo in pomlad odrekali marsikateri dodatni urici prostega časa, dodatni uri učenja, morda celo kakšni zabavi ali pa plesu in svoj čas pridno posvečali vajam in pripravam na predstave. Z zagnanostjo, motivacijo, mladostno energijo in v veliki želji, da navdušijo gledalce, je mlada ekipa pri- dno oddelala sleherne vaje. V treh čudovitih junijskih večerih so navdušili gledalce od blizu in daleč ter znova dokazali, da se za markovsko kulturo resnično ni treba bati, markovsko gledališče pa zagotovo čaka lepa in bogata prihodnost. Rebeka Mikša Trije večeri smeha Splošno znano dejstvo je, da je kultura v Markovcih na izjemno visokem nivoju. Odlični glasbeniki, odlični pevski zbori, literarni ustvarjalci, likovniki, filmarji in folklorniki sestavljajo izjemno pisano paleto (markovske) kulture. Najmlajša članica pisane kulturne druščine je gledališka dejavnost, ki je v izjemni kondiciji. Ta nam je v prijetnih toplih majskih večerih postregla z zvrhano merico smeha in dobre volje. Št. 3, junij 2022 Gledališka sekcija v Kulturno-umetniškem društvu Markovski zvon deluje od leta 2019. V okviru sekcije delujeta dve skupini: odrasla in mladinska, najbolj veselo pa je, ko zaigrajo vsi skupaj. Gledališčniki so v KUD Markovski zvon prinesli svež veter, zagona in motivacije jim nikakor ni zmanjkalo. V letošnjem letu so se na oder odločili postaviti komedijo z naslovom Poštar Jakec. Več kot 25 igralcev je celo zimo pridno in vestno hodilo na vaje ter spretno krmarilo med službenimi in šolskimi obveznostmi, da so nas v treh večerih uspeli dodobra nasmejati s svojimi besedami in fizično igro. Nad vsemi vajami je nad njimi budno bdelo oko režiserja in avtorja predstave Tončeka Žumbarja. V Tednu ljubiteljske kulture se je v prijetnem ambientu župnijskega dvorišča v treh večerih zbralo okrog tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali predsta- Foto: Kaissa vo. Prav nihče ni odšel ravnodušen, ravno nasprotno – izjemno lepo je bilo videti široko nasmejane obraze in prisluhniti močnim aplavzom in zvoku smeha, ki so napolnil središče domače občine. In prav to je najlepše. Skupaj ustvar- jati, vaditi, se smejati, kdaj pa kdaj tudi malo potrpeti, pa kljub vsemu vse, za skupen cilj. Dati kulturi moč, da nas napolni in razveseljuje. Rebeka Mikša |7 Razglednice – le še bled spomin na stare čase? Razglednice počasi izgubljajo svojo veljavo. So le še bled spomin na neke stare, drugačne čase. Čase, ko te je zvečer poklicala mama z vhodnih vrat in si jo slišal, ne glede na oddaljenost od doma. Klic je pomenil hitro slovo od prijateljev in nagel tek do doma. Časov, ko si se moral dogovoriti s prijateljem/ prijateljico za srečanje ob določeni uri in na določenem kraju. Drugače ni šlo. Drugače je bilo tudi po vaseh. Gradnja hiš, celotna infrastruktura. Nagel, po mojem mnenju prenagel razvoj, se je zgodil v zadnjem stoletju. Nekdanje vrednote, da si bil sit in si imel kaj za obleči, da te ni zeblo, so postale samo- Zanimivosti: Matej Slekovec (vir: Slovenski gospodar, Maribor, 4. februar 1904) Zapis je nastal takoj po smrti Mateja Slekovca, zgodovinarja in farnega župnika. Zapis o njegovi skromnosti in ponosu 'biti Markovčan'. Kakor je gospod sam naročil, tako je tudi bil pokopan tam, kjer je umrl, v beli Ljubljani (pri Sv. Krištofu v središču Slovenije, v Ljubljani). Ni se dal prepeljati v svojo domačo župnijo, ker nikoli, tudi v smrti, ni ljubil zunanjega bleska in nečimrne prazne posvetnosti. Tudi ni hotel prikrajšati glavnega dediča — to je po oporoki domača farna cerkev pri Sv. Marku, ni je hotel prikrajšati za ono veliko vsoto, ki jo zahteva železnica za prevažanje pokojnikov. Kakor v življenju, tako je tudi v smrti ostal g. Slekovec zvest in blag dobrotnik svoje neveste župnije Sv. Marka. Ni imel sicer nikoli 8| navade, hvaliti svojih ljudi, a pokazal je djanski, kako so mu pri srcu. umevne. Preveč samoumevne. Danes je samoumevno tudi, da imaš avto, mobitel, računalnik. Starejše slišimo govoriti, da je bilo včasih precej bolj luštno, kot je danes. Kako je to mogoče? Brez računalnikov, mobitelov, televizije z 200 programi …, a vseeno boljše. Čutili so drug drugega, si pomagali, preživeli več časa v naravi. Morda zato? Računalniške igrice so bile hiške na drevesu, doma narejeni loki in ribiške palice, punčke iz cunj. Poznali so celo kopico iger, pa ne računalniških. In bili srečni in ponosni. Če si ponosen na to, kar si dosegel in ponosno zreš v prihodnost, kar še boš dosegel, si v življenju uspel, ne glede na to, v katerem obdobju in kako si živel. V preteklosti si poslal razglednico z voščilom, dobrimi željami, morda povabilom. Pozabljen je ta komunikacijski kanal. Dandanes pa je vse tako drugače. Slikam z mobitelom sebe in kraj v ozadju, pošljem in to je to. Pa vendarle so stare razglednice opomnik hitrega razvoja kraja in navad. Marsikaj iz njih razberemo, se naučimo. Slika pove več kot tisoč besed. Sam si jih z veseljem podrobno ogledam. Pa vi? Dragan Mikša Saj se za zdravih dni nikdo ni mogel bolj užaliti g. Slekovca, nego če je povedal kako hudo črez Markovčane, katere je gospod sam v vseh vrlinah in slabostih poznal najbolje. Omeniti je potrebno še, da je imel v lastnem vrtu izobraževalni paviljonček najnovejšega sistema za čebelice. Po nedeljskih večernicah je izobraževal ljudi o čebelarstvu. Njemu gre zahvala za nagli razvoj čebelarstva pri Sv. Marku. Dragan Mikša Št. 3, junij 2022 R-FIT FITNESS & GYM BUKOVCI Tokrat v rubriki predstavitev podjetnikov in obrtnikov naše občine predstavljamo povsem sveže, novoustanovljeno podjetje iz Bukovcev, ki nosi ime R-FIT FITNESS&GYM Bukovci. Njen nosilec je Rene Roškar iz Bukovcev, s katerim smo se pogovarjali o začetkih delovanja in viziji v prihodnje. Povedal nam je: “Z veseljem sporočamo, da smo zaključili veliki projekt fitnes centra in telovadnice v Bukovcih, v občini Markovci. Uradna otvoritev je bila v četrtek, 9. junija 2022, v Bukovcih 105a. Naša zastavljena vizija je bila zelo široka in potrebno je bilo ogromno truda in dela, da smo jo lahko zasnovali po predvidenem planu in v tako kratkem času. Verjamem, da tisti, ki še niso slišali za naš kraj, bodo v prihodnje zagotovo, saj si prizadevamo, da bo v našem športnem centru omogočeno treniranje vseh športnikov ali rekreativcev vseh starostnih skupin tudi izven naše občine. Gre za enega največjih športnih objektov v okolici z zelo široko športno ponudbo in s strokovno vodeno ekipo. Sem Rene Roškar, rojen 10. 3. 1992. Živim v Bukovcih in sem človek besede, kar pomeni, da obljubljeno tudi vedno izpolnim. Sem osebni trener, po poklicu pa inženir strojništva. S športom se ukvarjam že celo življenje. Pri svojih 4 letih sem začel trenirati nogomet pri NK Bukovci, kasneje pa nadaljeval pri selekcijah NK Drava Ptuj. Zaradi hitre rasti sem moral rehabilitirati hrbtenico. Tako sem se pri 13 letih prvič srečal s fitnesom in se takoj zaljubil v ta šport. Ko sem prvič stopil v fitnes, sem vedel, da je to edina želja, za katero želim, da se se mi v prihodnosti uresniči. Št. 3, junij 2022 Ob tem sem se ukvarjal tudi z različnimi drugimi športi in tako nadgrajeval svoje športno znanje. Treniral sem borilne veščine, ki so mi ravno tako doprinesle ogromno vrlin, predvsem pa discipline. V vsem tem času ob drugih športih nisem nikoli prenehal s treningi v fitnesu. Skozi leta sem preko izkušenj sebe in svojih osebnih strank širil svoje znanje tudi na področju športne prehrane, zato lahko sedaj zagotovim svojim strankam najboljšo ponudbo in jim ponudim dobre nasvete tudi na področju prehrane. Z osebnimi treningi se ukvarjam približno 6 let. Takoj ko sem zaključil fakulteto za strojništvo, sem se posvetil delu in treningom. Drugega prostega časa tako rekoč nimam. Vso pozornost usmerim v službo in popoldan v čas treningov zase ali za druge. Sem človek, ki zelo rad pomaga, posebej rad pa imam občutek, ko lahko drugim pomagam osvojiti želje in cilje pri spremembah v njihovem življenju ter jih s tem osrečim. Ne kritiziram, saj sem zadovoljen s tem, kaj sem in kdo sem, zato tudi vsako kritiko sprejmem kot dobro in se poskušam čim manj obremenjevati z ljudmi, ki na svet gledajo z drugačnimi očmi. Z leti sem se oblikoval kot osebnost, ki želi pomagati drugim ljudem, zato je želja po svojem osebnem fitnesu postajala vedno večja. Seveda so bile to pred leti samo sanje, sedaj pa lahko zares rečem, da se je moja največja želja, po kateri sem garal zadnja leta in vložil ogromno truda ter časa, končno uresničila. Veliki projekt, ki smo si ga zamislili, je zahteval ogromno organizacije in dela. Stavba, v kateri je fitnes s telovadnico, je bila v notranjosti popolnoma prenovljena. Naša vizija je bila, da prostor opremimo z vrhunsko opremo v modernem trendu, ki bo pritegnil čim več obiskovalcev in jim omogočil več športnih dejavnosti hkrati. Naš celotni športni objekt je velik Foto: Marko Vindiš 850m2. V spodnjem delu so razporejeni vsi pripomočki in naprave, ki so v fitnesu, z garderobami in sanitarnimi prostori. Prioriteta naše vizije je bila, da združimo fitnes in vodene vadbe. Fitnes je opremljen z vrhunskimi napravami znamke PANATTA, ki trenutno sodi v vrh najbolj razvitih naprav na trgu, prav tako slovi po svoji odlični biomehaniki in kakovosti. Na voljo so tudi vsi ostali pripomočki, s katerimi lahko opravimo različne vrste treningov. Namenjeni so za pripravo športnikov ali rekreativcev, za preventivo ali rehabilitacije pred in po različnih poškodbah, za osebe, ki želijo spremeniti telesno sestavo, bodisi z izgubo ali povečanjem telesne teže, vadbe, ki so namenjene pridobivanju vzdržljivosti, razvijanju in ohranjanju gibljivosti, vadbe, ki so namenjene krepitvi srca, dihal in ožilja ter različni kondicijski treningi. Na voljo so tudi pripomočki za različne športnike, ki lahko individualno ali skupinsko izvedejo kakršenkoli trening za pripravo na boljše rezultate v posameznem športu. V zgornjem nadstropju našega športnega centra bomo s pričetkom septembra ponudili tudi širok izbor vodenih vadb, kot so različni funkcionalni treningi, aerobika, vadba za starejše, pilates, gibalni razvoj otrok in še mnoge druge vadbe, za trenirane ali netrenirane ljudi, ki si ravno tako želijo spremeniti svoj zdrav življenjski slog. Različne vad- be bodo omogočile miren trening tudi staršem, medtem ko bodo otroci lahko izkoristili čas na vadbi za otroke. Pri nas bo možen tudi nakup različne športne prehrane, širok je nabor proteinskih napitkov in prehranskih dopolnil, ki so izredno pomembni pri doseganju želenih ciljev naših strank. S strokovno pomočjo vam bomo svetovali pri sestavi jedilnikov in izboru dodatkov. S tem lahko ljudem konkretno spremenimo način prehranjevanja in pomagamo pri izgubi ali povečanju telesne teže. Za vse to smo izbrali trgovino z vitamini in prehranskimi dopolnili znamke abpSPORT nutrition. Ekipa podjetja R-FIT fitness and gym je sestavljena iz strokovnega kadra, licenciranih osebnih trenerjev in vaditeljev. Vsekakor si bomo prizadevali, da bo v prihodnje naš kader ostal strokoven, da bomo vključevali dobre trenerje in gradili na še boljši viziji, ki smo si jo zastavili. Verjamem, da vsako delo, ki si mu popolnoma predan in delaš s srcem, vodi v najboljše rezultate. Upam, da bodo ljudje čim prej spoznali naš trud, voljo in strokovnost ter se pridružili v naši športni zgodbi.” ADR |9 Eva Murko, dobitnica študentske Prešernove nagrade za diplomsko delo Markovčanka Eva Murko je v januarju 2021 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani z oceno 10 zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom An analysis of the state of internal business process audits and developing a proposal for improvement with modern approaches to internal auditing: a case study (Analiza stanja notranje revizije poslovnih procesov in oblikovanje predloga za izboljšanje z modernimi pristopi k notranji reviziji: študija primera). Eva je sicer dodiplomski študij končala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (dvopredmetni študij prevajalstva – angleščina in umetnostne zgodovine) ter se kasneje vpisala v magistrski program poslovne informatike v angleščini na Ekonomski fakulteti. Zaradi zaostrenih razmer v lanskem letu je podelitev diplom potekala v letošnjem maju. S povabilom nanjo je Murkova šele izvedela za pravi uspeh. Hkrati je namreč pos- tala še dobitnica študentske Prešernove nagrade za diplomsko delo, kar je zagotovo vredno pohvale. nih tehnologij (umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, masovni podatki, virtualna in razširjena resničnost, internet stvar, itd.) za javno upravo in kako je javna uprava v Sloveniji pripravljena na potencialno implementacijo teh tehnologij.” Eva, kaj ti pomeni ta laskav naziv? Le redki se lahko ponašajo z njim. Eva Murko: “Celoten proces nastanka dela in vanj vložen trud je bil s prejetjem Prešernove nagrade še dodatno poplačan. Hvaležna sem in počaščena, da je bilo delo prepoznano kot uspešno tudi na takšni ravni in mi zagotovo predstavlja dodatno motivacijo za naprej.“ Kam te vodi tvoja nadaljnja pot v izobraževanju oz. iskanju poklica? Eva Murko: “Takoj po diplomiranju sem se zaposlila kot raziskovalka na Fakulteti za upravo, in sicer na področju digitalizacije javne uprave in modelov javnega upravljanja. Z oktobrom se vpisujem na doktorski študij na Fakulteti za upravo, v sklopu katerega se bom osredotočila na primernost disruptiv- Kakšni vrednoti sta znanje in izobraževanje danes? Kako gledaš nanju? Eva Murko: “Izobraževanje in pridobljeno znanje vidim kot ključno osnovno podlago in nujen steber za opolnomočenje vsakega posameznika, da lahko doprinese k zdravi, napredni in zadovoljni družbi, na tak ali drugačen način. Vesela sem, da imamo v Sloveniji možnost tako zelo kvalitetnega izobraževanja.” Iskrene čestitke in vse dobro na tvoji nadaljnji poti. ADR Foto: osebni arhiv Začetek maja v Stojncih v znamenju gasilskih prireditev V Stojncih v maju gasilci vsako leto pripravimo Florjanovo mašo in tekmovanje za kipec sv. Florjana. Po dveh letih premora smo se vrnili pred kip sv. Florjana, ki stoji od leta 1993, leto prej 1992 pa smo postavili temeljni kamen za izgradnjo obeležja in s tem naznanili, da se bomo v Stojncih pred gasilskim domom vsako letu srečali gasilci iz naše občine. Na god zavetnika sv. Florjana, 4. maja, smo tako v gasilskem domu v Stojncih pripravili sveto mašo za žive in pokojne gasilce. Po nagovoru predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Stojnci Dejana Zemljariča in župana občine Markovci Milana Gabrovca je gospod župnik Janez Maučec opravil sveto mašo in ob koncu blagoslovil gasilcev ter gasilska vozila. Pri sveti maši so prisostovala društva iz gasilskega poveljstva Občine Markovci, predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj, že omenjena gospod župan in gospod župnik, pevci cerkvenega pevskega zbora in aktiv kmečkih žena iz Stojncev skupaj z vaščani. S tem smo zakorakali v 30-letje Florjanovega v Stojncih. Praznovanje in 30 let od blagoslova kipa bo naslednje leto, ko praznujemo tudi 100 letnico društva. Tekmovanje za kipec sv. Florjana in operativni pregled društev V nedeljo, 8. 5. 2022, je v Stojncih potekalo eno prvih, če ne celo prvo gasilsko tekmovanje, ki se je pripravilo po sprostitvi korona ukrepov. S tem smo lahko brezskrbno pripravili vse potreb- 10 | Št. 3, junij 2022 no za izvedbo gasilskega tekmovanja za kipec sv. Florjana. Hkrati s tem je gasilsko poveljstvo občine Markovci v sklopu tekmovanja pripravilo operativni pregled društev, ki se izvaja v dveh delih, spomladanskem in jesenskem delu. S tem se preverja operativna pripravljenost društev in je tudi eden od pokazateljev realnega stanja društev in operativne pripravljenosti. Na tekmovanju smo imeli 4 tekmovalne discipline: pionirji, pionirke, člani in članice. V vseh disciplinah skupaj je tekmovalo 19 ekip. Iz naše občine so sodelovale vse operativne ekipe. Zahvala gre vsem domačim članom in vaščanom za pomoč pri izvedbi teh dveh prireditev, zdaj pa se že pripravljamo na Aninsko noč in v naslednjem letu (2023) na100- obletnico ter predajo novega gasilskega vozila GVM (vozilo za prevoz moštva). Dejan Zemljarič 24. srečanje veteranov OGZ Ptuj Veteranke in veterani OGZ Ptuj smo se v soboto, 11. junija, srečali na vsakoletnem druženju v Spuhlji. Komisijo za delo z veterani sestavljamo Ivan Golob kot predsednik in člana Franci Vogrinec ter Branko Lah. Naš cilj je, da se večkrat srečamo in se sku- paj spomnimo časov našega dela v gasilstvu. Tovrstna srečanja so ena izmed oblik krepitve medsebojnih vezi, izraza pripadnosti gasilstva in želje druženja na poseben sproščen način. Vsem veterankam in veteranom se zahvaljujemo za njihov prispevek ter požrtvovalno delo v gasilstvu. S svojim prostovoljnim delom so v preteklosti ustvarili veliko in so zaslužni, da je danes gasilstvo v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami na operativnem in organizacijskem področju na takšnem nivoju, kot ga uživamo. Ker veterani razpolagajo z bogatimi življenjskimi izkušnjami, znanjem in modrostjo, imajo v gasilskih organizacijah oz. društvih posebno mesto in vse to prenašajo na mlajše rodove, generacije. Junijsko srečanje je minilo v prijetnem vzdušju. Foto: OGZ Ptuj Št. 3, junij 2022 Ivan Golob | 11 Na(j)prej lokalno! in Razgiban svet LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah v letu 2022 aktivno izvaja dva projekta, ki ju sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija v okviru programa CLLD. Prvi takšen projekt je projekt sodelovanja Na(j)prej lokalno!, v katerem sta projektna partnerja še LAS Dobro za nas in LAS Haloze. Namen projekta je povezati lokalne ponudnike, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo in prodajo lokalno pridelane hrane in pijače, z namenom izboljšanja njihove prepoznavnosti in promocije ter posledično povečati prodajo njihovih lokalnih produktov. Glavne aktivnosti, ki jih bo LAS izvedel na svojem območju, so priprava kataloga lokalnih ponudnikov, izdelava QR kod za posamezne lokalne ponudnike, izdelava treh kratkih videotutori- alov s prikazom predelave, izvedba petih delavnic s področja predelave, ene delavnice s področja uporabe Facebooka v poslovne namene in ene kulinarične delavnice. V okviru projekta bo za najmlajše izdelana tudi slikanica s pobarvanko, katere namen je ozaveščati o pomenu lokalno pridelane hrane. Trenutno smo v fazi zbiranja prijav lokalnih ponudnikov. Ponujamo jim možnost izdelave QR kode ter vključitev v katalog lokalnih ponudnikov, kjer bodo na kratko predstavljeni. Naziv drugega projekta je Lasova razgibana svetovalnica ali krajše Razgi- ban svet. Vanj je vključen tudi projektni partner Zavod Nazaj na konja. Projekt je razdeljen na dve tematski področji, ki sta medsebojno povezani. Eno področje je socialno-čustveno področje, kjer je v ospredju izvedba programov LASova razgibovalnica in LASova svetovalnica. Namenjena sta opolnomočenju lokalnega prebivalstva, krepitvi lastnih potencialov ter soočanju s težjimi izzivi in dilemami v specifičnih življenjskih situacijah, v katerih se ljudje znajdejo. Drugo, področje podjetništva in zaposlovanja, prebivalcem nudi vključitev v raznovrstne delavnice in tečaje. Tako smo do sedaj uspešno izvedli štiri tečaje tujih jezikov, delavnico uporabe Facebooka v poslovne namene in delavnico javnega nastopanja. Izvedli bomo tudi tri podjetniške delavnice Od ideje do prodaje. Projektni partner Zavod Nazaj na konja v okviru projekta za polnoletne prebivalce z območja LAS-a nudi podporne skupine za ljudi, ki se soočajo z raznovrstnimi stiskami in težavami kot so pojav težke bolezni ali smrt v družini, občutek osamljenosti, ločitev, izguba zaposlitve, težave z otroki in mladostniki ipd. Vključitev v podporne skupine je brezplačna. Oba projekta sta aktivna do 30. septembra 2022. Odobrena višina sofinanciranih sredstev iz ESRR sklada znaša za projekt Na(j)prej lokalno! 33.561,00 EUR, za projekt Razgiban svet pa 83.300,56 EUR. Izvajata se na celotnem območju LAS Bogastvo podeželja, ki obsega občine Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Trnovska vas in MO Ptuj. Vljudno vabimo vse, da spremljate naš Facebook profil @bogastvopodezelja, kjer med drugim objavljamo tudi vabila na raznovrstne brezplačne delavnice ali druge aktivnosti. LAS Bogastvo podeželja Marcela Slekovec, uni. dipl. prav. Več kot 24.000 posajenih sadik avtohtonih vrst ohranja biotsko raznovrstnost Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je s partnerji v okviru projekta zaDravo z zasaditvijo drevesnih in grmovnih vrst izboljšala življenjski prostor številnim vrstam ptic kmetijske krajine, zlasti vrsti rjavi srakoper in številnim opraševalcem. Zasaditev je bila izvedena na območju Natura 2000, v občinah Starše, Duplek, Markovci, Gorišnica, Ormož in Središče ob Dravi. Posadili so več kot 24.000 sadik avtohtonih drevesnih, med katerimi prevladujejo divja češnja, divja jablana, skorš, brek, poljski javor, hrast, beli gaber, in grmovnih vrst, kot so črni trn, glog, rumeni dren, brogovita, dobrovita, leska. Na novo zasajene in obnovljene mejice bodo tudi znatno povečale biodiverziteto kmetijske krajne, saj pestra rastlinska sestava mejic ponuja več različnih okolij za različne organizme. Mejice - zadnje oaze v kmetijski krajini »Mejica je pas grmovne in drevesne zarasti, ki je bogata po zastopanosti rastlinskih in živalskih vrst. Samorasle mejice so bile nekoč sestavni del kmetijske krajine in so služile kot protivetrna zaščita, uravnavanje vlage v zemlji, nudile so senco, ki ščiti rastline pred sončno pripeko in bile življenjski prostor širokemu spektru organizmov,« je pojasnil mag. Dominik Bombek, koordinator projekta na RRA Podravje Maribor. Kmetijska krajina se je v nekaj desetletjih, pretežno zaradi vplivov intenzivnega kmetijstva, drastično spremenila. »Marsikateri organizmi se spremembam na tako kratek rok niso uspeli prilagoditi, zaradi česar smo partnerji projekta zaDravo vključili v aktivnosti projekta tudi izboljšanje stanja na kmetijskih območjih z vzpostavljanjem in obnovo struktur, kot so mejice in solitarna drevesa,« je razložil Bombek. Partnerji projekta Občina Duplek, Občina Starše, Občina Središče ob Dravi in RRA Podravje – Maribor so pod strokovnim vodstvom partnerja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) za potrebe zagotovitve trajnega izboljšanja habitata izvedli odkupe in obnove na skupno več kot 12 hektarjih zemljišč. Kot izjemno pomembno zasaditev mejic ocenjujejo tudi v ZRSVN. »Mejice in ekstenzivni travniki postajajo v Podrav- Mejice so zadnja pribežališča organizmov v kmetijski krajini 12 | V intenzivni kmetijski krajini ni življenja ju vse redkejši. S tem se spreminja značilna krajina, po kateri je bilo v preteklosti to območje prepoznavno. Izgubljajo se tudi življenjski prostori nekoč splošno razširjenih, danes pa že močno ogroženih živalskih vrst. S projektom želimo vsaj malo omiliti te negativne trende. Predvsem se trudimo, da bi domačini in obiskovalci ponovno prepoznali mejice in vrstno pestre travnike kot značilnost krajine, ki poleg življenjskega prostora za živali nudi tudi številne ugodne učinke za prebivalstvo,« je pojasnil Simon Veberič iz ZRSVN. Na odkupljenih površinah so vzpostavljeni novi in izboljšani obstoječi travniki in mejice. S tem so partnerji projekta prispevali k ohranjanju prehranjevalnega habitata organizmov, še zlasti pa na življenjski prostor za ptico rjavi srakoper Lanius collurio. Rjavi srakoper potrebuje za svoj obstoj ekstenzivne travnike, ki jih omejujejo pasovi drevesne in grmovne ve- Foto: Dominik Bombek Rjavi srakoper izginja iz kmetijske krajine Št. 3, junij 2022 getacije. Strukture uporabi za gnezdenje in kot lovna mesta. Ker se v zadnjih letih površine travnikov in mejic zmanjšujejo, upada tudi številčnost teh ptic. Mejice imajo dokazano pozitiven vpliv na širše okolje Naravovarstveniki so zaskrbljeni in opozarjajo na hitro zmanjševanje populacij in izginjanje organizmov, ki so vezani na kmetijske površine. Posledica rušenja naravnega sistema ima lahko katastrofalne posledice za človeka. Spregledani organizmi, ki za človeka opravljajo izjemno delo, so močno odvisni od razširjenosti krajinskih elementov v kmetijski krajini. »Glede na to je skrajni čas, da naredimo spremembe. V sklopu projekta zaDravo smo jo naredili tako, da ohranjamo, obnavljamo in vzpostavljamo mejice na območju Dravskega in Ptujskega polja ter znat- no prispevamo k izboljšanju stanja organizmov in kmetijske krajine tega območja,« je prepričan Bombek, ki je omenil še raziskavo dr. Danila Bevka, ki dokazuje, da 17 % mejic v kmetijski krajini ublaži vpliv dviga temperatur na vrstno pestrost in številčnost divjih čebel. Prav tako se za 22 % poveča vrstna pestrost in za 60 % številčnost dnevnih metuljev, v kolikor povečamo delež ekstenzivnih polnaravnih habitatov v krajini s 5 na 15 odstotkov. »Več opraševalcev pomeni tudi povečanje pridelkov na kmetijskih površinah. Zato apeliramo vse, ki imajo na svojem zemljišču možnost vzpostaviti mejico in spremeniti meje med sosednjimi zemljišči v cvetlični ali deteljni pas, da na tak način prispevajo k izboljšanju življenjskega prostora organizmov,« je zaključil Bombek. mag. Dominik Bombek Travniki izginjajo Čebelarski turizmi – ideja za preživljanje letošnjih počitnic Dandanes na raznolike načine načrtujemo svoj prosti čas in dopust. Ali vas mika želja po odkrivanju in izkustvu pestrih doživetij v okviru lokalne ponudbe? Apiturizem ali čebelarski turizem je sorazmerno nova vrsta turizma, zasnovana na osnovi bogate čebelarske dediščine in prepoznavnosti Slovenije kot čebelarske dežele. Obsega edinstvena doživetja, je izobraževalne narave in razvija spoštovanje do naravnega, kulturnega in družbenega okolja. Ob obisku apiturizma si lahko ogledamo različne čebelarske muzejske zbirke ali pa se podamo v svet čebelarske kulturne dediščine, kjer spoznamo za Slovenijo tipični čebelnjak in tradicionalne poslikave na panjskih končnicah. Svoje znanje lahko nadgradimo s spoznavanjem življenja čebel in z opazovanjem ter učenjem čebelarjevih opravil. V ponudbi apiturizmov so tudi degustacija čebeljih pridelkov, izdelkov iz čebeljih pridelkov, kot so medenjaki, lectova srca, Ponudniki apiturizma: dražgoški kruhki, medene pijače, različne jedi v kombinaciji s čebeljimi pridelki, ustvarjalne delavnice, medene kopeli, masaže, vdihavanje panjskega zraka ter vrsto zanimivih dejavnosti in aktivnosti. Nekateri apiturizmi ponujajo tudi interaktivne vsebine, ki so povezaFoto: arhiv ČZS ne z inovativnostjo ponudniAktivnosti v okviru ponudbe apiturizmov. kov, realizacijo dobrih idej in tehnološkim napredkom. Vsak apitu- zgodbo, ki jo spoznamo le na ta način, rizem piše svojo pristno in edinstveno da ga obiščemo in se prepustimo toku dogajanja. V Sloveniji, ki je kot prva država na svetu uvedla certificiranje apiturizmov, je certificiranih 45 čebelarskih turizmov, ki so razporejeni po različnih regijah. Tako kot so hoteli in drugi turistični ponudniki označeni z zvezdicami, so certificirani apiturizmi označeni s čebelicami na podlagi standardov, ki jih dosegajo. Število čebelic je odvisno od zadovoljevanja osnovnih pogojev, urejenosti objektov in okolice, načina predstavitve produktov, dejavnosti, inovativnosti in drugih elementov, ki so vključeni v ponudbo. Čebelarski turizmi so namenjeni obiskovalcem različnih starosti, posameznikom, parom, družinam ali pa skupinam. So odlična priložnost za doživljanje večdnevnega oddiha ali pa enodnevnega izleta. Raznolika ponudba omogoča, da si vsakdo najde Degustacija čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov. Št. 3, junij 2022 nekaj, kar bi ga zanimalo v povezavi s čebelami, čebelarstvom in medeno kulinariko, ali pa se ob obisku prepusti raznovrstnim možnostim sproščanja. Prednost obiska apiturizma je v tem, da svoj prosti čas preživljamo v objemu narave, stran od masovnega turizma in skupaj s čebelami, ki jih lahko spoznavamo, opazujemo in njihovo vedenje povezujemo s številnimi za človeka pozitivnimi vrednotami, kot so urejenost, organiziranost in marljivost. Z obiskom čebelarskih turizmov podpiramo lokalno ponudbo, spoznavamo kotičke prelepe Slovenije in z manj transporta ter okolju prijaznejšim načinom izvajanja aktivnosti prispevamo k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov. Tina Žerovnik, svetovalka za ekonomiko čebelarstva, JSSČ | 13 44. tekmovanje mladih čebelarjev Letos je na Biotehniški šoli Maribor potekalo 44. tekmovanje mladih čebelarjev. Udeležili smo se ga tudi člani čebelarskega krožka OŠ Markovci. Zelo smo se razveselili novice, da bo tekmovanje spet potekalo, saj je odličen preizkus našega znanja in izkušenj, hkrati pa enkratna priložnost za druženje s krožkarji iz celotne Slovenije. Tekmovanje je vsako leto organizirano v drugem koncu naše države. Krožek je na naši šoli v tem šolskem letu obiskovalo 41 učen- cev. Skozi leto smo spoznavali čebeljo družino, anatomijo čebele, bivališča čebel, čebelarska opravila skozi leto, čebelarsko opremo in pripomočke, bolezni čebel, medovite rastline. S pomočjo članov Čebelarskega društva Markovci, s katerimi smo že od začetkov krožka tesno povezani, se lotimo tudi izdelave čebelarskih izdelkov in pokušine različnih vrst medu. Žal na tekmovanje ne moremo vsi. Letos smo na državno tekmovanje poslali šest učencev. Učenci so tekmovali v dvojicah. Sledil je ogled posestva biotehniške šole. Medtem je v šoli potekalo vrednotenje tekmovalnih pol. Vsako leto se na tekmovanje kar se da temeljito pripravimo in nato vznemirjeni čakamo na rezultate, ki jih razglasijo na zaključni prireditvi v dvorani. Tudi letos je bilo tako. Tega, kar se je zgodilo, pa vendarle nismo pričakovali. Vsi tekmovalci OŠ Markovci so na srednjem in nižjem nivoju dosegli zlata priznanja. Lani Kristovič in Enji Fistravec je uspelo zbrati največ točk v svoji kategoriji. Prvakinji sta prejeli posebno praktično nagrado. V svoji kategoriji Markovski čebelarji proslavili svetovni dan čebel Čebelarji ČD Markovci vsako leto proslavimo svetovni dan čebel, ki ga obeležujemo 20. maja. Ob dvigu čebelarske zastave je sledila krajša slovesnost o čebeljem življenju in medenju. Slovenija ima več kot 12.500 čebelnjakov. Prav naš markovski je eden izmed teh, ki je zelo lepo urejen. Člani društva vsako leto svoje znanje in pomen čebelarjenja predstavimo OŠ Markovci ter jim praktično prikažemo medenje v čebelnjaku. Organiziramo tudi dan odprtih vrat čebelnjaka za vse, ki si želijo ogledati pridne čebelice. Letos smo sicer v ČD Markovci med drugim tudi zamenjali keramiko ob čebelnjaku in postavili fontano. Ponosni smo na novo pridobitev, ki smo jo s ponosom pokazali ravno ob svetovnem dnevu čebel. Slovenci smo tako majhen narod in eden redkih, ki ima v naboru domačih živali svojo avtohtono čebelo. Latinsko so jo znanstveniki poimenovali Apis. Čebelarji jo po domače kličejo kar preprosto krajnska sivka in je po italijanski druga najbolj razširjena čebelja vrsta na svetu. Brez čebel si ne moremo predstavljati obstoja človeštva. Čebelji med, propolis, matični mleček, vosek in drugi izdelki, ki jih dobimo od pridnih čebel, so zelo pomembi za človeško telo, zato pazimo in skrbimo za čebelji obstoj. Naj medi! Tilčka Petrovič, predsednica društva Foto: MK sta si Jure Vrtačnik in Marija Vrtačnik najvišje mesto med zlatimi delila z OŠ Črna na Koroškem – postala sta državna pravka. Sledila sta jima Eva Petek in Aleksander Cigula, ki sta le z eno točko zaostanka prav tako osvojila zlato priznanje. Uspeh je lepa nagrada za delo. Če pa ga ni, pa ostane tisto, kar je najpomembnejše: spoznanja, znanja, druženje in cilj, da s svojim delovanjem prispevamo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine, ki je povezana z drobno, pridno in tako pomembno čebelo. To pa si delimo vsi v krožku. Šolsko leto smo zaključili z druženjem, delavnicami in igrami. Pri tem so nam širokosrčno priskočili na pomoč odrasli čebelarji domačega društva. Posebej se zahvaljujemo predsednici društva Tilčki Petrovič, Branku Petroviču, Marti Bezjak, Miranu Milošiču in Andreju Pihlerju. Marjetka Kocuvan, mentorica čebelarskega krožka Naj dijak Strojne šole za šolsko leto 2021/2022 Foto: PeTV Ptuj NAJ DIJAK v programu srednjega poklicnega izobraževanja – SPI za šolsko leto 2021/22 je ANEJ FLORJANIČ iz Stojncev, prav tako pa je Anej postal tudi NAJ DIJAK Strojne šole, 3-letni program. Iskreno čestitamo! Foto: Ivan Golob 14 | Uredništvo Št. 3, junij 2022 Delovanje OORK in župnijske Karitas Od aprila do konca junija je župnijska Karitas in Občinska organizacija Rdečega križa bila aktivna na različnih področjih. Kot smo že poročali, sta obe skupaj pomagali podmladku RK v osnovni šoli zbirati prostovoljne prispevke na Markovi nedelji v sklopu občinskega praznovanja. Stojnico smo že pred 11 leti poimenovali Markov bazar. Prostovoljnih prispevkov se je nabralo za 130 €. Pomagali smo družini, ki je bila v resni stiski. V začetku maja obeležujemo Teden Rdečega križa in v ta namen je bila 3. maja organizirana krvodajalska akcija. 10. maja je naša župnijska Karitas bila gostiteljica dekanijskega srečanja. Vsaki drugi torek v mesecu se karitativni sodelavci zberejo v drugi župniji. Naš župnik Janez Maučec je imel najprej duhovni utrip, potem je bila molitev in pesem, ki je seveda bila posvečena majski Mariji kraljici in nato delovna seja, kjer se razpravlja o delu v župnijskih Karitas in potrebah po pomoči soljudem. 17. maja je OORK po dolgem času organiziral predavanje domačinke, farmacevtke in specialistke antropozofije Vesne Forštnerič Lesjak o zdravilnih rastlinah za mladost, vitalnost in dvig imunskega sistema. Žal je udeležba bila slaba. Ljudje se ne zavedajo, da so to dragocena predavanja, kjer se naučimo vedno nekaj novega, predvsem pa je to zaušnica organizatorjem, ki morajo vse to pripraviti. Zato organizatorji PROSIJO, DA SE V PRIHODNJE LJUDJE KAKRŠNIH KOLI PREDAVANJ UDELEŽIJO, SAJ SO VSA BREZPLAČNA, TUDI PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV NI, saj se OORK prijavlja na občinske razpise, da se predavanja lahko plačajo. V sredini meseca maja je prispela hrana EU za OORK in Karitas. Pridne prostovoljke jo razdelijo in tudi razvo- V juniju obeležujemo tudi dan slovenskega krvodajalstva in dan svetovnega krvodajalstva. Tako smo 16. junija spet organizirali krvodajalsko akcijo, da smo obeležili ta dneva. Zahvaljujemo se krvodajalcem za darovano kri, saj so trenutne potrebe po vseh krvnih skupinah. Zato vabimo, da se odločite darovati kri in tako ohranjati človeška življenja. Na krvodajalski akciji vabimo v četrtek, 14. julija, in v četrtek, 18. avgusta 2022. To je del utripa delovanja obeh prostovoljnih društev, kjer je pomembno, da si ČLOVEK ČLOVEKU in skupno delaš dobro za okolje, v katerem živiš. Obilo dobre volje in počitniške razposajenosti vam želimo v poletnih mesecih. Vse dobro, Marija Prelog Foto: arhiv Janko Kodrič daroval 100-krat kri leta 2018 zijo starejšim, ki imajo skromne pokojnine in ljudem s skromnimi plačami ali prejemnikom socialne pomoči. Spet se pojavljajo dileme, če v naši občini ljudje potrebujejo to vrsto pomoči. Vsekakor so ljudje, ki so za prejeto hvaležni, se pa najdejo tudi taki, ki rečejo, da »oni niso tako bogi«, da bi prejeli hrano od humanitarnih organizacij. Naša občina prispeva v OZRK Ptuj po 1 € na občana, zato je prav, da dobimo povrnjeno v materialni obliki za ljudi, ki so hvaležni za prejeto. Zahvaliti se želimo našemu župniku, saj v župnijskih prostorih koristimo skladišče oblačil in hrane. Naše prostovoljke so v juniju bile karitativne in pripravljene pomagati v domu starejših v Muretincih, saj so stanovalci imeli izlet v Malo vas, kjer so obiskali muzej starin Joža Muhiča. Naše prostovoljke so jih z vozički popeljale na izlet. Ribiška tekma v spomin pokojnim čIanom ribiške sekcije Borovci Ribiči ribiške sekcije pri športnem društvu Borovci smo v soboto, 28. maja 2022, v popoldanskem času organizirali in uspešno izpeljali deveti memorialni lov rib s plovcem v spomin na svoje pokojne ribiške prijatelje: Patrika ARNUŠA, Janeza ČREŠNIKA, Franca KLINGERJA, Franca KOSIJA, Srdana MOHORIČA, Rada PLOHLA, Viktorja REBERNIKA, Ignaca TEKMECA in Herberta WILFINGA. Udeležba je v primerjavi z minulimi leti bila bolj skromna, saj so vremenarji za ta dan napovedali možnost ploh in neviht in tako je marsikdo ostal raje v varnem zavetju doma. Tekme se je bolj ali manj uspešno udeležilo 15 ribičev in po treh urah namakanja trnkov je rezultat bil sledeč: tretje mesto: Vlado ROZMAN, drugo mesto: Vlado PIBERČNIK in zmagovalec spominske tekme za leto 2022: Franc KRALJ. Ravno ob pisanju tega sestavka je med ribiče prispela žalostna vest, da je za vedno odšel verjetno najstarejši ribič tega okolja, gospod JOŽE ERHATIČ in število pokojnih povečal za Št. 3, junij 2022 Foto: SM enega člana. Boris Klinger predsednik ribiške sekcije Borovci: »S tem dejanjem se vsaj enkrat letno uradno spomnimo pokojnih članov naše sekcije in na čas, ki smo ga skupaj preživeli ob in za vodo. S tem bomo nadaljevali, da ohranimo spomin na njih.« Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM! Ignac Habjanič | 15 Ob koncu sezone NŠ Korant Nogometna sezona 2021/22 je za nami in naši nogometaši in nogometašice si zaslužijo malo počitka. V tej sezoni so zelo dobro predstavljali našo Nogometno šolo Korant ter Občino Markovci. Kljub situaciji, ki je bila v začetku leta, so otroci pridno trenirali in izpopolnjevali nogometno znanje. Udeležili so se nekaj turnirjev ter pokazali, kako jih veseli ta šport. Ob koncu tekmovalnega dela smo ponovno izvedli srečanje mladih nogometašev letnikov od 2014 do 2017, ki se je odvijalo 9. 6. 2022 na igrišču v Bukovcih. Kljub nekoliko slabšemu vremenu je bila udeležba velika. Na tem srečanju smo omogočili tudi vpis novim nogometašem v našo nogometno šolo. Poskrbeli smo, da so se vsi udeleženci ter njihovi spremljevalci okrepčali s hrano in pijačo in se podružili tudi po končanem dogodku. Otrokom želimo prijetne počitnice ter da se v prihajajoči sezoni spet družimo, obenem pa vabimo vse fante in punce, da se nam pridružijo in preizkusijo v igranju nogometa. Lep pozdrav. NŠ Korant Foto: arhiv društva Zaključna prireditev MNZ Ptuj V športnem parku Bukovci je Medobčinska nogometna zveza Ptuj v petek, 10. 6. 2022, organizirala zaključno prireditev po tekmovalni sezoni 2021/2022. V programu prireditve sta bili najprej dve revijalni nogometni tekmi, nato pa je sledila podelitev pokalov in žog najboljšim ekipam ter posameznikom. Podelili so nagrade za fair play, najboljšim strelcem in zmagovalcem tekmovanj. Pokale za zmage v ligah so prejeli pri veteranih 40 Nogometni klub Majšperk, pri veteranih 35 Nogometni klub Skorba, pri mlajših dečkih 1. ra- Foto: arhiv 16 | zred Nogometni klub Aha Emmi Bistrica B, pri mlajših dečkih 2. razred Nogometni klub Grajena, pri starejših dečkih Nogometni klub Aluminij B, pri kadetih Nogometna šola Klopotec Videm, pri mladincih Nogometni klub Zavrč – Cirkulane, v 2. razredu MNZ Ptuj Nogometni klub Makole, v 1. razredu MNZ Ptuj Nogometni klub Središče ob Dravi in v Super ligi Nogometni klub Boč Poljčane. Lep športni pozdrav! ŠD Bukovci Memorialna ribiška tekma ŠRD Markovci Vodstvo in člani Športno-ribiškega društva Markovci so v ponedeljek, 2. maja, v spomin na svoje pokojne ribiške prijatelje organizirali že deveto tradicionalno ribiško – ribolovno tekmo v ribniku Prvenci. V lepem sončnem pomladanskem popoldnevu se je tekme udeležilo 55 ribičev, ki so nekoč prijateljevali s pokojniki in skupaj lovili ribe. Spomnili smo se PETRA, ALOJZA, MARTINA, JANKA, JANEZA, KONDRATA, SRDANA in JOŽETA, torej osmih pokojnih članov. Na tekmi je prvo mesto zasedel Franc JURGEC, drugi je bil Matjaž MESARIČ in tretji Stanko PETROVIČ. Prehodni pokal za najtežjo ulovljeno ribo je poleg tretjega mesta osvojil Stanko PETROVIČ. Med tekmovalci je bil prisoten tudi 12-letni Bor PIŠEK, vnuk pokojnega dedka Srdana. Branko KOSTANJEVEC, predsednik ŠRD, je povedal: “Prav iskrena hvala vsem tekmovalcem za njihovo udeležbo na tekmi, nad katero sem prijetno presenečen, saj z njo vsako leto obudimo in počastimo spomin na naše pokojne člane, katerih število se je letos žal zopet povečalo. Upam in želim, da bi pri tem tudi ostalo. Obenem bi se prav prisrčno zahvalil donatorju, podjetju ZEMELJSKA DELA s.p., gospodu Tonetu PLOŠINJAKU iz Gorišnice, za donacijo pokalov, istočasno pa vse sodelujoče povabim na tekmo za pokojne člane naslednje leto drugega maja.” Sedmega maja so člani ŠRD Markovci s 13-člansko ekipo gostovali pri svojih starih prijateljih, to so Žejne ribice, v Draženski jami na tradicionalnem medsebojnem srečanju. V dvoboju z domačini so bili uspešnejši. Predsednik Žejnih ribic Dušan ČERNENŠEK: »Uspešno nadaljujemo naše tradicionalno prijateljevanje in vsakoletno druženje pri nas in pri njih, ki je nadgrajeno z ribolovno tekmo, v kateri so bili boljši gostje, saj smo jim v znak gostoljubja dovolili zmagati. Sicer pa je tudi drugo mesto uspeh, v kolikor se ne ve, da sta tekmovali samo dve ekipi.« V soboto, 14. maja, so v sklopu praznovanj občinskega praznika občine Markovci organizirali ribiško ribolovno tekmo v lovu rib s plovcem na domačem terenu v ribniku v Prvencih, ki se je je udeležilo 37 tekmovalcev. Domačini so bili kar uspešni, saj so zasedli prvi dve mesti. Zmagal je Jože MAJCENOVIČ pred drugo uvrščenim Viktorjem SLAMERŠKOM, tretji pa je bil Darko VUKOVIČ. Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM! Ignac Habjanič Foto: Peter Mesarič Matjaž Mesarič (drugo mesto), Franc Jurgec (zmagovalec) in Stanko Petrovič (tretje mesto) Št. 3, junij 2022 Srečanje sošolcev 8. razreda in vseh 57-letnikov markovske fare Minilo je 50 let, odkar smo leta 1972 zapustili šolske klopi v Osnovni šoli Markovci. Nekateri smo že ali bomo še letos dopolnili 65 let življenja. Na vabilo smo zapisali: »Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju.« (Mark Twain) V soboto, 11. 6. 2022, popoldan je bilo prisrčno in doživeto srečanje sošolk in sošolcev in povabljenih učiteljev. Povabilu so se z veseljem odzvali oba razrednika, zakonca gospa Anica in Jože Petrovič, ter gospa Stanka Knapič. Vsi smo ob prihodu na dvorišče Občine Markovci oziroma stare šole čutili močno energijo in željo po starih časih, ki smo jih preživeli skupaj. Spomini so kar vreli na dan, čeprav se kar nekaj časa nismo videli. Spomnili smo se s tramovi podprtih stropov učilnic, da smo se pozimi najprej ogreli pri velikih lončenih pečeh, da smo malicali v kleti v t.i. »mlečni kuhinji« in še in še ... V stari šoli oz. sedaj lepo urejeni Občini Markovci nas je pričakal in toplo sprejel župan Milan Gabrovec s sodelavko. Imeli smo že pet tovrstnih srečanj, a še nikoli nismo skupaj obikslai stare šole oz. občine. Gospod župan je predstavil Občino Markovci in njeno uspešno delovanje na različnih področjih, posebej pa je ob drugih dosežkih in uspehih poudaril investicije v prometno varnost občank in občanov. Izpostavil je tudi skrb za varne prevoze učencev, izrazil izjemno zadovoljstvo ob uspešnem delovanju in razvoju obrtne cone, ki po zadnjih podatkih zaposluje čez 500 delavcev, kar pa je za občino z nekaj več kot 4000 prebivalci velik delež delovnih mest. V nadaljevanju nam je razkazal še poslovne prostore in nas popeljal v mansardo oz. staro podstrešje, ki je lično urejeno. Originalni nosilni tramovi ostrešja so lepo vidni, kar se še spominjamo iz naših osnovnošolskih dni. V mansardi so uradni prostori nekaterih društev, v osrednjem delu pa je na ogled postavljena stalna zbirka etnološke dediščine z značilnimi markovskimi pustnimi liki in sodobna elektronska projekcija šeg in navad ter možnost osebne virtualne namestitve korantove oprave. Pogoščeni smo bili z županovim vinom, sokom in slaniki, ob odhodu pa smo prejeli simbolično darilo: zloženko, kapo in pisalo Občine Markovci. Za prisrčen sprejem smo se županu in sodelavki prijazno zahvalili. Ker je nekaj sošolcev prišlo od daleč, eden celo iz Nove Gorice, smo še skupaj obiskali farno cerkev sv. Marka, kjer nas je nagovoril g. župnik Janez Maučec, razkazal cerkev, predstavil kratko kroniko cerkve in župnije. Župnija sv. Marko niže Ptuja je rimskokatoliška župnija dekanije Ptuj-Zavrč ptujsko-slovenjegoriškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor. Župnija je stara 800 let, saj njena prva omemba sega v leto 1300. Župnija je postala samostojna leta 1789. Na mesto današnje cerkve so v 13. stoletju krajani postavili Foto: Bojan Žalar kip svetemu Marku, ki je priplaval po deroči Dravi. Nekaj stoletij kasneje so na mestu kipa postavili cerkev, ki je bila vse do danes mnogokrat obnovljena in povečana. Danes župnija šteje malo več kot 4.000 farank in faranov in je živa na vseh področjih cerkvenega življenja. Pohvali se lahko z lično obnovljeno cerkvijo, z mogočnimi orglami na koru, ki so daleč največje v naši okolici, in z urejenim župnijskim okolišem. Župnik Janez Izrazil je zadovoljstvo, da se število rojstev zadnja leta povečuje. Tradicionalno smo nadaljevali družabno srečanje ob hrani, pijači in glasbi. Po stari navadi smo se skupinsko fo- tografirali, kot dokaz da smo še vedno mladi in veseli. Povedali smo si še nekaj prisrčnih prigod iz našega osnovnošolskega obdobja, se spomnili naših najstniških norčij in nedolžnih simpatij. Veselo smo zaplesali, čeprav so nas nekatere že po nekaj plesih zabolele noge, pa se nismo predali. Vztrajali smo do jutranjih ur. Zaobljubili smo si, da se bomo še srečevali, po zadnjem predlogu kar vsako leto ob zaključku valete OŠ. Pa je res bil to eden izmed mnogih najlepših dni v našem življenju. Marjan Horvat - FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE - SERVIS IN MONTAŽA SISTEMOV VAROVANJA - PREVOZ GOTOVINE - VAROVANJE PRIREDITEV - SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTOV Odlikuje nas profesionalnost, znanje in tradicija na področju storitev fizično–tehničnega varovanja, kot tudi na področju požarne varnosti. Pridobili smo certifikat za kakovost ISO 9001:2015 in SIST EN 50518. AKCIJA 35 EUR na mesec AKCIJA 35 EUR na mesec Akcijska cena velja le za fizične osebe ob sklenitvi pogodbe za 36 mesecev in velja do preklica. V ceno je vključen DDV. VARGAS-AL d.o.o. ČLAN SKUPINE TALUM VARUJEMO VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO Št. 3, junij 2022 Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, Slovenija Tajništvo +386 2 79 95 411 +386 2 79 68 621 www.vargas-al.si | 17 Stojnska krožna pot Za zdravo in srečno življenje potrebujemo predvsem dvoje: življenje z naravo in druženje z ljudmi, ki jih imamo radi. V želji, da bi se občani čim več gibali in preživeli v dobri družbi, vam predstavljam (domačinom sicer že poznano) stojnsko krožno pot. Razdelimo jo lahko na dva dela: južni obdravski del in severni poljski del. Za vsako del bomo potrebovali uro zmerne hoje. Primerna je za vse generacije, posebej pa jo priporočam staršem z otroki. Ustrezna je tudi za kolesarje. Na pot lahko vstopimo na katerikoli vmesni točki in jo nadaljujemo v poljubni smeri. Mi se bomo zbrali pri kava baru Kapučino ali pa pri trgovini Natura, ki je v isti stavbi ter se založili z »gorivom« za lažje premagovanje poti. Najprej bomo prehodili obdravski del stojnske krožne poti. Pazljivo bomo prečkali regionalno cesto Ptuj–Zavrč ter se sprehodili po zaselku Siget vse do mostu čez Strugo (10 min). Ob poti se lahko založimo tudi z izvrstnimi kmetijskimi pridelki pri biodinamični kmetiji Kelenc in kmetiji Mihec. Bolj avanturistično usmerjeni pohodniki lahko nadaljujejo pot po asfaltni cesti do farme, potem po makadamu do Drave. V njej se lahko osvežite, nato pa sledite toku reke Drave po težje prehodni poti vse do stojnskega športnega centra tik pred dravskim mostom (30 min). Med potjo lahko prisluhnete številnim vrstam ptic, predvsem pa opazujete labode, ki se elegantno razkazujejo pred vami. Če vam čas dopušča, lahko posedite z ribiči ali pa si samo odpočijete noge v hladni vodi ter se prepustite sanjarjenju v objemu ali pa preprosto samo ob žuborenju reke. Mi bomo sledili Strugi in nadaljevali pot po označeni Konjeniški poti, najprej ob njivah, potem pa skozi gozd (Les) do križišča z lokalno cesto, ki povezuje spodnji del vasi preko mostu čez Strugo z »Lesom« in Dravo (10 min). Če čutite v svojih srcih še kanček nostalgije po nekdanjih časih, vas vabim na krajšo stranpot (10 min), ki vas bo pripeljala do nekoč zelo priljubljenega (sedaj pa na žalost opuščenega) kopališča Vajdov špic. Pri mostičku pot nadaljujemo po Konjeniški poti skozi gozd. Že po 5 minutah se bo odprl pred nami pogled na lepo urejen stojnski športni park. Tukaj si bomo odpočili, pomalicali, otroci bodo uživali na igralih, z njimi lahko zaigramo tudi nogomet. Vzemimo si čas in obiščimo še reko Dravo. Manj občutljivi bomo tudi zaplavali, ostali pa si bodo samo namočili noge, prisluhnili pticam ali se »pogovorili« z ribami. Za nadaljevanje pohoda lahko izberemo eno izmed treh možnostih: 1. Lahko se vrnemo po isti poti do mostička čez Strugo in nadaljujemo pot do Šmolkovega križa ob glavni cest Ptuj–Zavrč (15 minut). 2. Na zahodnem robu igrišča si poiščemo pot čez Strugo, se sprehodimo po stezi ob robu gozda do asfaltne ceste in nadaljujemo pot do Šmolkovega križa ob glavni cest (15 min). 3. Ko bo zgrajena kolesarska steza od Stojncev do mostu čez Dravo, se bomo lahko priključili nanjo z JV dela igrišča po asfaltirani cesti do regionalne ceste Ptuj–Zavrč in ob njej na nasprotni strani na kolesarsko stezo do Šmolkovega križa oz. do prvega odcepa asfaltirane ceste, ki vodi v dolnji del naše vasi (15 min). Pri križu se torej združijo vse tri poti. Previdno prečkamo regionalno cesto. Če ste že preveč utrujeni, se lahko po pločniku ob njej mimo gostilne Pri Ribeku in medgeneracijskega centra (100 m proti gasilskemu domu) vrnete na izhodiščni položaj pri Kapučinu (15 min). Mi pa bomo nadaljevali pot po (morda že zgrajenem) pločniku ob lo-  kalni cesti mimo nekaj hiš do Kmetije Cimerman, kjer nam ponujajo izvrstne domače mesne in druge proizvode (olje, testenine, kruh, sir …). Samo še nekaj korakov in že smo pri Kvarovi kapeli v središču Dolenšine (10 min). Tako smo prehodili obdravski del stojnske krožne poti. Čas je za počitek. Posedimo na klopeh pred kapelo, si odpočijemo, odžejamo in poklepetamo ter si naberemo moči za nadaljevanje pohoda. Če pa ste utrujeni in bi radi nadaljevanje poti preložili na drugo priložnost, se lahko vrnete skozi vas na izhodišče pri baru Kapučino (8 min). Bolj utrjeni in vztrajni bomo prehodili še poljski del stojnske krožne poti. Pot nadaljujemo proti vzhodu po pločniku med hišami. Že po 100 m prečkamo cesto in krenemo levo po asfaltni cesti naravnost proti severu. Pot nas vodi med njivami vse do kanala (20 min), ki napaja hidroelektrarno v Forminu. Med potjo uživajte v barvitosti in radodarnosti bližnjih njiv poleti, pozimi pa v spokojnosti spečega polja. Na vrhu kanala nas čaka klopca, na kateri si odpočijemo, uživamo v čudovitem razgledu na bližnjo in daljno okolico ter poklepetamo s tistimi, ki jih imamo radi. Po počitku nadaljujemo pohod po nasipu kanala proti S in uživamo ob žuborenju vode in lepem razgledu (10 min). Konec gozdička se spustimo s kanala, se takoj obrnemo proti vzhodu in gremo med najbolj severnima stojnskima hišama proti jugu do prvega odcepa (4 min). Poljska cesta nas bo popeljala med njivami do asfaltirane poljske ‡”˜‹•‰‘•’‘†‹Œ•‹Š ƒ’ƒ”ƒ–‘˜ǡ‡Ž‡–”‘•‹Š ƒ’”ƒ˜‹Ȁ Ljubo Jurič s.p. ‘”‘˜ ‹ͷ͸„ ʹʹͺͳƒ”‘˜ ‹ ‡ŽǤǣͲͶͳǦ͸͵ͳǦͷ͹ͳ 18 | ceste, ki vodi desno v krajši zaselek (20 min). Po 2 min smo že pri regionalni cesti Ptuj–Zavrč. Če si želite skrajšati pohod, greste levo po pločniku mimo Kristovičevih, kjer lahko dobite pravi domači med in pri Pivkovih, kjer si lahko kupite večkrat nagrajene izdelke iz aronije. Po 4 minutah se boste že lahko odžejali pri baru Kapučino, kjer ste tudi začeli ta zanimiv pohod. Nas pa čaka še zadnji del poti. Nekaj metrov desno pazljivo prečkamo regionalno cesto ter po asfaltni cesti krenemo v desno med hišama in skozi gozdiček do prvega križišča (2 min) ter se po lokalni cesti levo mimo bara Julija vrnemo v središče vasi (8 min). Še prej po prehodu za pešce previdno prečkamo regionalno cesto. Samo še nekaj korakov in opravili smo stojnsko krožno pot. Naj se vam nikamor ne mudi. Vzemite si čas in posedite s prijatelji. Popijte kozarček zdravega, poklepetajte, zapojte, nazdravite in si čestitajte. Zaslužili ste si! Napravili ste veliko dobrega za svoje zdravje, za prijatelje in za svojo dušo. Pristojne v vasi in v občini naprošam, da našo krožno pot še nadgradijo z oznakami poti, počivališči, otroškimi igrali (na gmajni pri spodnji kapeli), trim rekviziti … Želim si, da bi se na naši krožni poti srečevali še veliko zdravih in srečnih let! Ivan Laura Št. 3, junij 2022 Ob koncu vrtčevskega leta v vrtcu Markovci Kolesa časa se hitro obračajo, kar še posebej opažamo vsi, ki delamo v vrtcih. Zelo sveži so še spomini na prve septembrske dni, ko so bili našim strokovnim delavkam v varstvo in vzgojo zaupani novi malčki. Prvi tedni so bili za marsikaterega otroka in tudi za starše naporni. Stisk niso doživljali le otroci, tudi marsikdo od staršev novincev je na skrivaj potočil kakšno solzico ob jutranjem slovesu. sti vključile vsa področja kurikula – od gibanja, jezika, narave in družbe, do umetnosti in matematike. S skupnimi tematskimi sklopi smo poskrbeli, da so pomembna področja, kot je skrb za zdravo telo, ekologija, prometna varnost in naša kulturna dediščina, spoznavali prav vsi otroci, in sicer na načine, ki so primerni njihovi starosti. V vrtcu Markovci se trudimo opaziti in upoštevati tudi drobne in poseb- Otroci so hitro sprejeli vzgojiteljice za svoje, sploh tisti najmlajši, najbolj nebogljeni. Starši ste pridobili zaupanje v vrtec in obenem začutili, da je vašim otrokom pri nas lepo. Solzic ob jutranjem ločevanju in tekom dneva je bilo iz tedna v teden manj, vse več pa je bilo veselih, nasmejanih in razigranih otroških obrazov. Vsi skupaj smo se iskreno veselili napredkov naših otrok – od tistih majhnih, drobcenih stopinj, pa vse do velikih korakov na poti otrokovega razvoja in samostojnosti. Na nivoju celotnega vrtca smo se trudili, da smo za otroke ustvarjali okolje, v katerem so zoreli in se razvijali vsak v svojem tempu, v okviru svojih zmožnosti. Ker se zavedamo, kako zelo pomembno je predšolsko obdobje za razvoj otrokovih potencialov, smo še posebno pozornost namenili gibanju, razvijanju ročnih spretnosti in dejavnostim, ki spodbujajo otrokov miselni razvoj. Vzgojiteljice so skrbno načrtovale delo v oddelkih tako, da so vanj preko igrivih in otrokom privlačnih dejavno- ne želje otrok in staršev, ki včasih še kako pripomorejo k dobremu odnosu in zaupanju. Vrtčevsko leto smo zaključili s skupnim srečanjem POLETNA VETRNICA. Skupaj smo doživeli lep in ustvarjalen popoldan. Od vrtca se je uradno s kratkim programom poslovilo 36 otrok. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem staršem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Hvaležni smo vam za zaupanje in podporo pri skrbi za vaše otroke. Vam in vašim otrokom želimo vesele, varne ter zdrave počitniške dni, MINIMATURANTOM, ki nas v jeseni zapuščajo, pa želimo vse dobro v šolskih klopeh. Naj šola prinese polno novih spoznanj in dogodivščin. Zavedanje našega poslanstva, skupna želja in pozitivna naravnanost ter velika podpora Občine Markovci nam je omogočila, da zaključujemo še eno uspešno vrtčevsko leto, ki je bilo pestro, dejavno in bogato. Št. 3, junij 2022 Sonja Ambrož Zelenik, pomočnica ravnatelja vrtca Foto: Mojca Erhatič, ADR Otrokom želimo vesele, varne ter zdrave počitniške dni, MINIMATURANTOM, ki nas v jeseni zapuščajo, pa želimo vse dobro v šolskih klopeh. | 19 LANA KRISTOVIČ, DOBITNICA MARKECA Najvišje priznanje OŠ Markovci za posebne dosežke vsako leto podelimo učenki ali učencu 9. razreda ob koncu šolskega leta. Nagrado prejme posameznica ali posameznik, ki je s svojimi uspehi, odnosom do sošolcev in zaposlenih na šoli ter z vzornim vedenjem pustil poseben pečat v času šolanja na naši šoli. in razumevajoča oseba, ki ji ni vseeno za druge. Vsakogar, ki jo (s)pozna, navduši s svojo prijaznostjo, zrelostjo, odgovornim ravnanjem ter spoštljivim odnosom. V življenja drugih s svojim pozitivnim odnosom prinaša veselje in motivacijo, saj svoj čas, vztrajnost in energijo raje vlaga v iskanje rešitev problema in ne pusti, da bi ji težave predstavljale prepreke na njeni poti. Draga Lana, iskreno ti čestitamo in HVALA za vse. Sonja Pavlenič, razredničarka PEVSKI ZBORI OŠ MARKOVCI V letošnjem letu je to prestižno nagrado, za katero se je potegovalo 7 učencev, prejela Lana Kristovič, učenka 9.a razreda. Lana je vsestransko dekle, ki je vsa leta dosegala odlične učne rezultate in priznanja na različnih področjih. Že vse od prvega razreda naprej so njeno življenje in domišljijo bogatile knjige, ki so ji vsako leto prinesle priznanje za bralno značko, kasneje pa je osvojila tudi bralno značko v angleškem jeziku. Knjige želi približati tudi mlajši generaciji, zato je našla čas tudi za branje zgodbic in pravljic našim prvošolčkom. Že v 5. razredu je zablestela na različnih športnih tekmovanjih in vsako leto v ekipnih športih dosegala vrhunske rezultate. Ljubezen do čebel in čebelarstva ter izjemno poznavanje obojega je okronala z dvema srebrnima in dvema zlatima priznanjema na državnih tekmovanjih. Vsa leta je svoj talent za glasbo, ki ga že vrsto let razvija v glasbeni šoli, dokazovala v pevskem zboru in se izkazala tudi kot odlična kitaristka. Svoje znanje že prenaša tudi na mlajše rodove, saj s kolegico Mio vodi otroški cerkveni pevski zbor Zvonček. Aktivno sodeluje v gledališki sekciji, poleg tega pa zna odlično poskrbeti tudi za sceno in ozadja, saj ima izjemen talent tudi na likovnem področju. Sodelovala je pri številnih obšolskih dejavnostih v šoli in izven nje. V 8. razredu se je udeležila natečaja Župančičeva frulica, v 9. pa natečaja Dokler drevo cveti, rodi. V zadnjih mesecih nam je skupaj s tremi sošolkami krajšala čas z zabavnimi radijskimi oddajami, aktivno pa je sodelovala tudi v likovnem krožku. Kljub obremenitvam v šoli je obiskovala še nižjo glasbeno šolo, bila aktivna članica prostovoljnega gasilskega društva Stojnci, članica Čebelarskega društva Markovci ter KUD-a Markovski zvon. Bolj kot vse našteto pa je pomembno to, da je Lana dekle z izjemnim čutom za sočloveka. Kljub mladosti se zna odlično vživeti v druge osebe, razume njihove težave in je vedno pripravljena pomagati. Je strpna 20 | »V zadnjih letih smo spoznali, da zdravje ni samoumevno, niti mir, svoboda in dom. Naš pogleda na svet se je spremenil in marsikaj vidimo drugače kot pred tremi leti. » Besede, ki so pospremile naše srečanje na ZAKLJUČNEM KONCERT VRTCA IN OŠ MARKOVCI. Srečanje, ki smo ga ponovno dočakali po treh letih, ko se je od pevskih prijateljev poslavljala generacija zdaj že dijakov tretjih letnikov. Žal tudi petje v zboru ni več samoumevno. Zborovsko petje je bilo v zadnjih dveh šolskih letih močno okrnjeno ali celo nezaželjeno. Pevci otroškega zbora imajo v “normalnih časih” dve uri vaj na teden. Pevci mladinskega zbora pa so se običajno delili na glasove - prvi, drugi in tretji glas, sledila je skupna vaja ter za nekatere še dodatna vaja komornega zbora. Posamezni pevec je tako prepeval dve ali tri ure na teden. V normalni razmerah bi v teh dobrih dveh letih povprečni pevec prepeval v zboru okrog 180 ur. Ker pa so bili časi milo rečeno nenavadni, pa so pridni posamezniki, ki so obiskali vse vaje, v zboru v dobrih dveh letih peli le okrog 35 ur. Nekaj časa smo se trudili delati na daljavo, od septembra 2021 pa smo lahko končno zapeli na pravih vajah vendar z mnogimi omejitvami. A mi se nismo dali. Naši krasni pevci so še bolj zagrizli, izjemno pridno obiskovali vaje in skušali nadoknaditi zamujeno. Nosili smo maske, sedeli na razdaljah in se družili le po generacijah. In peli. Peli z užitkom in zares. Z veliko dobre volje in vztrajnostjo smo pripravili program devetih skladbic za dogodek ZBOROVSKI BUM, ki je nadomeščal območne revije pevskih zborov ter teden prej nastopali še pred domačo publikona zaključnem koncertu. Izjemni občutek hvaležnosti, da je to sploh mogoče in tudi zato, da smo lahko končno zaploskali pevkam in pevcem zaključnih generacij - letošnjim, lanskim in predlanskim. V zahvalo in spomin na dolgoletno prepevanje so mladi pevci dobili priznanja kar na majčkah, ki jih je oblikovala naša učiteljica Olga Zorko. Čeprav se je pozornost letos razpršila na kar tri zaključne generacije, so želje za vsakega izmed njih enake. Ostanejo naj čudoviti mladi ljudje, na katerih bo temeljila prihodnost sveta. To je mladina, ki je pripravljnea delati, žrtovati čas in energijo tudi za skupno dobro, ne le zase. Naša občina je širše znana po izjemni pevski kvaliteti zborov. Delovanje temelji na neprekinjeni pevski vertikali za katero smo poskrbele mentorice Polonca Strelec Čuš, Janja Hunjet in jaz. Žal se je ta koncept letos prekinil. Na koncertu se namreč niso predstavili učenci 1. in 2. razreda v okviru GLASBENIH URIC, saj vaje le teh zaradi bolniške odsotnosti niso potekale. Bomo pa to vrzel zagotovo zapolnili v naslednjih letih. Še veliko izzivov je pred nami, a s takimi pevkami in pevci, kot jih imamo v Markovcih, ni nič pretežko. Izjemni mladi ljudje, ki si zaslužijo priložnosti, vzpodbude in pohvalo. Zato iskrena hvala vsem, ki kakorkoli pomagate pri pevskih dejavnostih, staršem in predvsem vam, dragi moji krasni pevci. DEVETOŠOLCI – PEVCI ŠOLSKEGA LETA 2019/2020 Tija Bezjak, Maša Fras, Maja Gošnjak, Anastasia Lepoša, Sara Merc, Vid Petrovič, Ana Plošinjak, Matija Vugrinec, Maša Žnidarič, Maja Čuš, Luka Kostanjevec, Nika Kostanjevec,Tamara Slanič, Larisa Strelec, Taja Lia Vidovič, Ana Vrtačnik DEVETOŠOLCI – PEVCI ŠOLSKEGA LETA 2020/2021 Julija Borovnik, Saša Bratuša, Lea Janžekovič, Nuša Janžekovič, Kaja Kumer, Klara Tement, Sofija Vrtačnik, Manca Drevenšek, Ana Ertl, Jan Forštnarič, Zala Golob, Sara Janžekovič, Nina Krošelj, Ajda Mlinarič DEVETOŠOLCI – PEVCI ŠOLSKEGA LETA 2021/2022 Enja Fistravec, Sara Jevšenak, Alina Eli Kodrič Prejac, Jana Kostanjevec, Lana Kristovič, Manca Majer, Nina Ranfl, Teja Slanič, Ema Sok, Ana Vugrinec, Eli Bezjak, Špela Godec, Saša Janžekovič, Maja Majcen, Larisa Mlinarič, Mia Pernat, Tjaša Pfeifer, Tia Pintarič, Ana Stolec, Pia Zemljarič Slavica Lajh KOLESARSKI IZPIT V torek, 31. 5. 2022 smo v šoli opravljali kolesarski izpit. Vsi učenci 5.a in 5.b razreda smo se zbrali na asfaltnem igrišču pri šoli. V pomoč so nam bili tudi člani AMD Markovci, ki bi se jim rada zahvalila za prisotnost in dobro voljo, policist Marjan Vrbnjak ter razredničarka Mihaela Bratuša in razrednik Jurij Cvitanič. Ob 8.30 smo začeli z izpitom. Najprej nam je policist pregledal kolesa. Dobili smo nalepke, na kateri je pisalo varno kolo v prometu. Začeli smo z vožnjo. Vozili smo lepo po vrsti, tako kot smo bili postavljeni. Pot smo začeli in končali na igrišču. Vozili smo štirje naenkrat, da so lahko nadzorniki ocenili našo vožnjo. Vsi smo nosili varnostno čelado in markirno majico, da smo bili v prometu še bolj vidni. Zelo smo se potrudili in odvozili najboljše kar znamo. Ko smo končali, nas je v svojem govoru policist zelo pohvalil in dejal, da tako dobre skupine kolesarjev že dolgo ni videl. To nam je dalo upanje, da smo izpit opravili. Ko smo vsi končali z vožnjo, smo šli zaklenit kolesa in odšli na malico. Po malici smo šli v razred. V razredu smo se pogovorili o izpitu, nato pa nam je učitelj povedal, kdo vse je opravil izpit. Bili smo zelo veseli, saj smo vsi učenci 5.a in 5.b opravili izpit. Rešili smo še liste, da vidimo kaj vemo in kaj smo že pozabili. Deset minut do enih nam je ravnatelj mag. Ivan Štrafela prišel podelit kolesarske izkaznice. Zelo smo bili ponosni! Ta dan smo zelo veseli odšli domov. Tudi sama sem zelo srečna, da sem opravila izpit. Komaj čakam na preostale šolske dni, ko se bom lahko sama s kolesom vozila v šolo. Nuša Podpečan, 5.b Št. 3, junij 2022 SREBRNO PRIZNANJE ZA RAZISKOVALNO DOMAČE MLEKO NEKOČ IN DANES V ponedeljek, 16. maja 2022, je na Gimnaziji Murska Sobota in Srednji poklicni in tehnični šoli Murska Sobota potekalo 56. državno srečanje mladih raziskovalcev. Po drugem izbirnem krogu je iz regijskega tekmovanja na državno srečanje bila uvrščena tudi ekipa OŠ Markovci, ki je pripravila raziskovalno nalogo z naslovom Domače mleko nekoč in danes. Pripravile so jo učenke Nuša Žnidari in Nina Selič iz 6.a ter Vita Žgeč iz 8.b razreda. Na državnem srečanju so si priborile SREBRNO PRIZNANJE. Iskreno čestitamo! Mentorica: Alenka Domanjko Rožanc AMZS TEKMOVANJE ZLATO PRIZNANJE S POHVALO NINI V petek 13. 5. zjutraj smo se učenci Amal- SELIČ ija Strelec, Jaka Majar, Maj Veršič in Adela Cigula zbrali na krožišču pri šoli. S kombijem AMD Markovci smo se odpravili na pot proti Vranskem, z nami je bila tudi učiteljica Mihaela. Pot je bila kar dolga. Ko smo se pripeljali na Vransko, smo najprej pojedli sendviče, saj smo bili že zelo lačni. Ko smo se najedli, smo prejeli svoje številke. Počasi smo se odpravili proti AMZS centru. Tam smo nekaj časa čakali, potem pa so nas predstavili in razdelili po aktivnostih. Porazdeljeni na aktivnostih, smo si ogledali poligon. Počakali smo, da so poklicali naše številke in nato prevozili labirint. Po labirintu pa smo se lotili poligona. Odpravili smo se nazaj v AMZS center in opravili še preostanek naloženih nalog. Naslednja aktivnost je bilo risanje, pa še to ni bilo za točke. Risanje je hitro minilo. Naslednji aktivnosti sta bili test in labirint. Test je bil skoraj takšen kot takrat, ko smo delali kolesarski izpit. Ko smo ga končali, smo morali rešiti še labirint. Po labirintu smo imeli kosilo. Po kosilu je bila še sladica. Nekaj časa po kosilu so bile razglasitve. Bili smo enajsti. Nismo bili ravno navdušeni, toda enajsto mesto v državi ni tako slab rezultat. Po koncu razglasitve smo se še odpeljali na sladoled v Slovenske Konjice. Sladoled je bil zelo okusen. Polni novih vtisov smo se počasi odpravili nazaj v Markovce. Adela Cigula, 5.b V sredo, 13. aprila, je na Osnovni šoli Majšperk potekalo državno tekmovanje iz znanja Vesele šole. Iz naše šole se je državno tekmovanje uvrstila učenka Nina Selič iz 6. a razreda, na šolskem tekmovanju pa sta ob Nini bili uspešni še Eva Petek in 4. b in Ana Stolec iz 9. b, ki sta osvojili bronasto priznanje. Nina je bila zelo uspešna tudi na državnem tekmovanju, saj je seštevek točk zadostoval za ZLATO priznanje s pohvalo. Iskreno čestitamo za njen trud in marljivost! Mentorica: Alenka Domanjko Rožanc MLADA, NAGRAJENA PESNICA NINA Nadarjenost pri učencih se kaže v različnih oblikah in obsegih. Nekateri učenci pa so nadarjeni za prav posebne, specifične stvari. Med njimi je tudi naša učenka, šestošolka, Nina Selič, ki ji še prav posebej leži pisana beseda. Letos je s svojimi literarnimi deli sodelovala na kar nekaj literarnih natečajih. Nini so posebej blizu rime, ki jih mojstrsko poveže z ostalimi slogovnimi sredstvi in nastanejo čudovite pesmi. Ninino nadarjenost je opazila tudi komisija na nedavnem natečaju Šinkovčevi dnevi poezije 2022, kjer je naša učenka s svojo pesmijo Hišica osvojila odlično tretje mesto med vsemi prijavljenimi učenci druge triade. DK PRIJATELJSTVO Žalost in veselje, prijatelji so vse želje. Na stran dajmo družino, ker s prijatelji res je fino. BRANJE V šoli se učimo brati, Sestre, mame, brati. Črke in še kaj se najde, beremo za sanje. BESEDE Lahko so grde ali lepe, lahko so trde ali slepe. Tvoja volja te z njimi pridobi, a te hitro spet izgubi. Alja Varga 7.a Tia Pintarić, državna prvakinja in prejemnica zlatega priznanja na področju video montaže V soboto, 12. marca 2022, je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekal 28. Festival inovativnih tehnologij. V okviru festivala se je na ta dan razvrstilo vrsto različnih tekmovanj na državnem nivoju. Eno izmed teh tekmovanj je tudi multimedija – video montaža, na katerega se je uvrstila Tia Pintarić, učenka 9. razreda OŠ Markovci. S tekmovanja se je vrnila kot zmagovalka v svoji kategoriji (1. mesto) in prejemnica zlatega priznanja. Tia je svoje priznanje prejela na slavnostni prireditvi z naslovom Zotkini talenti, ki je potekala v nedeljo, 19. 6. 2022, na odru Gallusove dvorane Cankarjevega domu. Prireditev je bila lepo darilo in velika čast za mlade uspešne nadarjene učence. Iskrene čestitke! Gregor Zmazek Št. 3, junij 2022 | 21 ZOOM ZOOM ZOOM – ZGODBA O ČEBELAH? Ne, zgodba o zoom videosrečanju z otroki iz Anglije, ki je bilo v petek, 6. maja. V učilnico za angleščino smo se odpravili takoj po malici in pripravili vse potrebno za naš nastop. Malo smo bili nestrpni in nemirni, a učiteljici je uspelo, da nas je umirila. Gledali smo na uro in čakali, da se na Otoku vključijo v videosrečanje. Najprej se je prikazala samo učiteljica in prazne klopi. Učencev ni bilo nikjer, saj so imeli odmor, a kmalu zatem so prišli v razred. Vsi so bili oblečeni enako, ker imajo uniforme - v rdeči barvi. Kakšna sreča, da smo mi lahko oblečeni vsak po svoje. Najprej smo jim zapeli pesem Marko skače, a ne brez glasbene spremljave. Za njo je na kitari poskrbel Gašper. Kljub temu, da pesmice niso razumeli, jim je bila všeč, saj so nam zaploskali. Nato sta Lea in Julijan iz 4. razreda učencem iz Anglije v angleščini deklamirala pesem o metulju. Po pesmici smo pripovedovali in zaigrali zgodbo Stone soup. Oh, koliko smo prej vadili. Tudi zgodba jim je ugajala, ker so nam ponovno zaploskali. Zatem smo drug drugemu postavljali različna vprašanja. Z odgovori smo bili zadovoljni, saj smo izvedeli mnogo o njih in njihovi šoli. Zanimivo je bilo, kako govorijo. Zdelo se nam je kar malo smešno. In kolikokrat rečejo prosim in hvala. Nič ne bi bilo narobe, če bi tudi mi večkrat uporabljali ti dve besedi. Največ težav nam je povzročilo vprašanje – kaj najraje beremo. Odgovora kar nismo in nismo našli in bili smo kar tiho. Še en dokaz več, da res premalo beremo. Videosrečanje se je bližalo koncu in zapeli so nam še oni. Zanimivo je bilo, kakšen nered je nastal v razredu, ko so izbirali pesem. Učiteljica jih je komaj umirila, mi pa smo se samo spogledovali. V resnici pa smo si kar oddahnili, saj smo dobili dokaz, da so tudi otroci v Angliji včasih nemirni tako kot mi. Zatem smo se poslovili. To video srečanje mi je bilo zelo všeč. Neža Hrga, Luka Stolec, 7. b in učiteljica Tanja Frangež Kobale ZOOM ZOOM ZOOM - DRUGI DEL ZGODBE V torek, 14. 6., smo še enkrat 'odpotovali' v Anglijo. Učenci na drugi strani ekrana so zapeli tri pesmi iz predstave, ki jo bodo zaigrali staršem ob koncu pouka. Pomislite, to bo šele 19. julija, ko bomo mi že uživali na počitnicah. Prosili smo jih, da še nekaj preberejo, da smo lahko prisluhnili pravemu angleškemu naglasu. Zdelo se nam je, da pri branju kar pojejo. Kaj pa smo jim pripravili mi? Najprej nekaj glasbenega. Zapeli smo pesem Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Neža je zaigrala na flavto, Žan iz 8. a razreda na harmoniko. Sledila je deklamacija pesmi o čebelah. Tu se je izkazala Naja iz 4. razreda. Žiga je pripravil kviz, Lina pa kratko predstavitev Slovenije in videosrečanja je bilo kar naenkrat konec. Upava, da samo za letos in da se bomo tudi v naslednjem šolskem letu še kdaj podali na Otok, pa čeprav samo virtualno. Lina Kostanjevac in Luka Stolec, 7. b 22 | PEPELKINA ZGODBA Rodila se je deklica, lepa in mila, nič žalostna, vedno vesela. Njena mati je noč in dan ležala v postelji, bolna je zdaj zaprla oči in večno spi. Dekletu se je paralo srce, oče pa si je poiskal ženo, ne lepo, ne prijazno, a zaželeno. Vso kraljestvo je bilo povabljeno na ples, prav vsi so bili na vabilu še kakšen kmet vmes. A mačeha dekletu ni dopustila, saj ve, da princ dekle bi vzel, je lepa, prijazna in iskriva princ, če bi hotel, bi jo imel. Tako je deklica zajokala, mati ne pusti, da bi s princem plesala, zdaj bi le čudež potrebovala. Prikazala se je vila, v lepoti se je bleščala, naredila je obleko iz vinila in dva čeveljčka mala. Dala ji je vse, še kočijo in kočijaža, iz miši pričarala je konje in iz kuščarjev dva paža. Tisto noč je princa spoznala, na dvorišču sta skupaj dolgo plesala. Čarovnija je začela slabeti, ptički so nehali peti, deklica je tekala in čeveljček je padel na tla. So hodili od hiše in hiše, iskali novo princeso, hodili so vse tišje in zaslišali petje lepo. Sledili so petju gor na podstrešje, našli so dekle, ki je bilo na plesu. In tako sta se poročila, kar se je zdelo kot jutri, se je poroka odvila in kmalu sta otroka dobila. Dekle je živelo v gradu, bilo je presrečno, princ je bil zdaj na prestolu in skupaj vodita srečno. Tia Vreš, 7.a DVODNEVNI TABOR NA AREHU Doživljajski spis Zjutraj sem se zbudil in pripravil, ker gremo na Areh. Ob 8. uri me je dedi odpeljal na avtobusno postajo v Markovcih. Videl sem sošolce in sošolke. Odpravljali smo se na avtobus. Na avtobusu smo se igrali različne igre. Vozili smo se 60 minut. Bili smo tako visoko, da so se oblaki videli. Ko smo prispeli, smo srečali vodnika Mira. Šli smo v skupni prostor pojest malico. Razporedili smo se po sobah. V sobi so bili Marko, Filip, Matija, Ožbej, Lan in jaz. Prvo oceno za pospravljanje omare smo dobili 5. Po pospravljanju sob smo šli na sprehod. Videl sem praproti in še različne druge rastline. Spoznali smo še veliko dreves. Bilo je malo bolj hladno, zato smo vsi imeli vetrovke. Zdaj je sledilo kosilo. Za kosilo je bila juha, ocvrto meso, ocvrti krompir in solata. Bilo je zelo dobro. Odpravljali smo se iz jedilnice. Zdaj je sledil počitek. V sobi smo se igrali igre naj prej ENA, potem črni Peter … Malo smo se utrudili, zato smo šli gledat televizijo, našli smo risanke. Filip je še prinesel eno igro, samo takrat je zmanjkalo časa. Oblekli smo se v topla oblačila in se odpravljali do hotela Zarja. Vodnik Miro nam je pokazal, da je na Pohorju tudi nevarno prečkati cesto zaradi kolesarjev, zato nam je povedal, da moramo pogledat levo, desno ,levo, desno in nato prečkati cesto. Hodili smo po lepih poteh. Povedal še nam je, kako se jelka razlikuje od smreke. Jelka ima mehke iglice, rastejo samo na levo in desno … Smreka pa ima ostre iglice, rastejo okoli veje … In čez 35 minut smo prišli do hotela Zarja. Dobili smo sladoled. Ko smo pojedli sladoled, smo ga še plačali.. Nazaj smo šli po drugi poti kot naprej. Vodnik Miro nam je povedal, da na Pohorju živijo pohorski škrati, ki imajo samo en praznik in to je 23. september ostale dni delajo. Ko smo prišli nazaj, smo šli gradit hiške za pohorske škrate. Nato je sledil kviz Male sive celice, zelo veliko smo se naučili. Jaz sem tekmoval z Eli in Evo. Ob 9.uri smo šli gledat škratove stopinje. Našli smo sladkarije. Šli smo se stuširat in spat. Drugi dan smo šli pisat razglednice. Nato to smo šli na zajtrk in spakirat kovček. Razglasili smo zmagovalce za najboljšo sobo, mi smo bili tretji. Prišli so drugošolci. Z njimi smo šli do cerkvice in na sprehod. Ko smo šli nazaj, smo drugošolcem razkazali hiške pohorskih škratov. Šli smo na kosilo. Jedli smo testenine, omako, solato in juho. Po kosilu smo se igrali z žogo. Potem pa smo šli na avtobus in domov. Vesel sem bil, ko sem videl starše. Aleksander Cigula 4.b SODOBNA PEPELKA Pepelka je bila navadna 17-letna najstnica. Bila je lepa, pametna, zelo je oboževala oblačila in make up. Njeni najboljši prijateljici sta bili Nina in Maja, katerima je v šoli šlo malo slabše ampak še vseeno dobro. Pepelki je mama umrla, ko je 13 let, ima pa še enega mlajšega brata Jana. Pepelka živi z očetom, bratcem in mačeho Mojco. Njenega očeta večino časa ni doma zaradi službe. Mačeha ji zaradi njenih pravil in kazni ni najbolj všeč ampak se vseeno dobro razumeta. Pepelka, Nina in Maja so se pogovarjale o party-u. Vse so bile navdušene, ko so na Instagram storiju videle povabilo na house party od najlepšega fanta na šoli – Blaža. So pa bile zelo živčne, ker kljub polni omari oblačil niso imele nič za obleči – tipično. Seveda so se odločile za shopping. Takoj po šoli so odšle in za to porabile ves svoj prosti čas, ampak se je splačalo. Vse so si kupile nove obleke ter nove čevlje, bile so pripravljene na zabavo. Še tri dni, še dva dni so odštevale do zabave, dokler ni bil čas za njo. Vse so se dobile pri Pepelki, si naredile make up, frizuro, se naparfumale. dokler niso bile popolnoma pripravljene. Ko so prišle tja, so bile zelo navdušene. Zelo jim je bil všeč bazen in Blaževa hiša. Zelo so se zabavale, viele so veliko njim poznanih ljudi, plesale in se imele fajn, kljub temu, da je Pepelka bila bosa, ker so jo novi čevlji tako zažulili. Pepelka se je na zabavi veliko pogovarjala z Blažem ter z njim tudi plesala. Ves čas sta bila skupaj, ampak on je o njej vedel le to, da uživa na njegovi zabavi. Zabava se je nadaljevala dolgo v noč. Maja, Nina in Pepelka pa so jo zapustile dokaj hitro, ker je tako seveda mačeha naročila Pepelki. Vse skupaj so prespale pri njej, spale so vse do popoldneva. Zjutraj so se zbudile in na Blaževem storiju na Instagramu vide- Št. 3, junij 2022 Lara Kostanjevec Škrbec 3.a Neža Bezjak 3.a Aljaž Tement, 2.a saj v šoli maja vedno imamo polno spraševanj in ocenjevanj vsaki dan. Julija Krajnčan 3.a NEBO (PREPESNITEV PO le Pepelkine čevlje. Čisto so pozabile na GRAFENAUERJU) njih! V objavi je pisalo, da naj punca, ki jih je pozabila, pride po njih. Bile so v paniki, saj je to pomenilo, da mora Pepelka spet k Blažu. Ni vedela, kaj naj obleče, ampak sta ji Maja in Nina pomagali. In že je stala pred vrati njegove hiše. Bila je zelo živčna. Ko je Blaž odprl vrata, je bil malo presenečen, da vidi Pepelko, saj si je za njim čevlje obuvala druga punca. Pepelka je bila zelo jezna, saj so ti čevlji njeni. Na srečo punci čevlji niso bili prav, Pepelki pa so bili odlično, kljub temu da so jo en dan prej zažulili. Blaž je bil zelo vesel, da so čevlji prav ravno Pepelki, saj ima zdaj izgovor, da jo boljše spozna. Ostala sta pri njem in se dolgo pogovarjala. Tudi, ko sta bila doma, sta se pogovarjala preko socialnih omrežjih. Po šoli sta se veliko družila in hodila v kino. In čez nekaj časa sta postala par. Maja in Nina sta bili zelo veseli za Pepelko, mačehi pa to ni bilo najbolj všeč, ampak je vseeno sprejela. In tako kot bi rekli v pravljici, sta živela srečno do konca svojih dni. Ema Sok, 9.a NAROBE PRAVLJICE TRIJE VOLKI IN PRAŠIČEK Nekoč so pred sedmimi gorami in vodami živeli trije volki. Prva dva sta bila fanta, tretji pa je bil moškega spola. Nekega dne so se z avtomobilom odpravili k sosedom v gostilno. Prva dva sta naročila pivo, tretji pa Heinekena. Postregel jih je gospod Veliki Mali. Gospod Veliki Mali je bil pujs, ki je oboževal svinjino in svinjsko meso. Pujs je bi zelo suh in imel je velik trebuh. Ta dan so imeli v kuhinji pravo zmedo. Posebno zmedena je bila krava Milka, ki je sovražila čokolado. V pečico je ponesreči, namesto svinjine vtaknila gospoda Velikega Malega. Od njegovega besnega krika je počil lonec, zato je naše pravljice konec. Nina Selič in Neja Polanec 6.a TRI MAČKE Še danes živijo tri mačke, ki so že 4 leta mrtve. Prva je muca, drugi dve pa sta mački. Vse tri imajo rade miši, samo ena ima rada podgane. Dve imata dlako, tretja pa ni brezdlaka. Ena ima lastnika, tretja pa ni potepuška. Vsako jutro dve vstaneta ob pol sedmih, samo ena vstane ob 6.30. Vsak večer pred spanjem se dve stuširata, tretja pa se umije. Sara Ljubec in Kaja Kokol Zebec 6.a Št. 3, junij 2022 Nebo je brez razdalje v zraku, naše oči ga ne vidijo v temnem mraku. V daljavi se sliši moj krik, globoko v sebi pa čutiš moj dotik. Letalo po nebu hitro leti, deček pa stopa in tiho molči. Na dlani se vidijo vse tvoje poti, tja pot te bo ponesla, kjer bo najmanj skrbi. Če stopaš po tiho, nebo žari, tam v daljavi te ogenj miri. Poleti z mano v to modro nebo, tja v daljavo, kjer ptički pojo. Liza Jakomini Kristovič, 8. b PRIJATELJSTVO Vsak ima prijatelja, lahko dobrega, lahko slabega, glavno, da ima prijatelja. Vsakdo ima prijatelja. Lahko starejšega, lahko mlajšega, glavno, da ima prijatelja. Vsakdo ima prijatelja, punco ali fanta glavno, da ima prijatelja. Vsak ima prijatelja. Lahko sošolca, ali pa družinskega člana. Glavno, da ima prijatelja, Tu ni meja. Prijateljstvo se mora negovati, ne pa vstran metati! Zoja Predan Črešnik, 7. a PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je kot kitica z verzom, kot verz z besedo, kot beseda s črko. Povezano je vse do najbolj mavrične mavrice, do toplih besed, objemov in smešnih traparij. A vsi vemo, da če se kdaj konča, glavno je to, da spet najdeš nekoga, a nekoga pravega. Glorija Horvat 7.a VSE JE BREZVEZE Danes vse je brezveze in bedno, Učitelji vedno težijo, naše misli pa stalno spijo, ker počitnice so že pred vrati, mi pa še moramo pisati in brati. Matematika, tehnika, naravoslovje, cela šola je slabe volje. Še pri likovni ne bedimo in zato nič ne naredimo. A ko učitelji slabe ocene delijo in na nas se jezijo, vsi hitro se zbudimo in se učimo. Zato ob koncu leta nobeden ni brez poleta; med poletjem se bomo smejali, septembra pa spet za glavo držali. Jana Strmšek 7.a DVODNEVNI TABOR NA AREHU DOŽIVLJAJSKI SPIS Priprave na Areh so potekale tako, da so starši in učiteljica imeli roditeljski sestanek. Naslednji dan smo dobili sezname, kaj moramo imeti zraven in si nekaj že pripravili. Učiteljica nam je povedala, s kom bomo v sobi. Jaz sem bila v sobi z Eli, Lio, Marušo, Klaro in Zojo. Bile smo v sobi 201. Imeli smo tudi sestanek z učenci četrtega a razreda. Določili smo tudi nekaj pravil. Doma sem si pripravila dve kratki majici, en pulover, dvojne dolge hlače, ene kratke hlače, nogavice, spodnje perilo, pižamo, različne igre, še ene teniske, beležko, naslove, kuli, denar, šilt kapo, pribor za osebno higieno in manjši nahrbtnik z malico. Odhod od šole je bil 30. 5. 2022 ob 8.30 na avtobusni postaji za šolo. Na avtobusu sem sedela z Eli. Zelo sem bila vesela, saj je Eli moja bff. Naši spremljevalci so bili učiteljica Darja, učitelj Primož in učiteljica Andrejka. Prvi dan je potekal tako, da smo najprej prispeli na Areh. Kovčke smo zložili ven iz avtobusa pred vrata Ruške koče. Potem smo šli na malico, ki smo jo imeli s sabo. Spoznali smo vodnika Mira. Nato smo odnesli kovčke v sobe in se razpakirali. Naša soba je imela malo omaro, devet postelj in manjšo kopalnico. Določile smo, kje bo katera spala, kje bo katera imela oblačila in kdo se bo prvi tuširal, kdo se bo drugi tuširal, itn. Nato je prišla učiteljica in nam dala prvo oceno 5. Potem smo šli na sprehod. Ko smo se vrnili s sprehoda, smo imeli kosilo. Za kosilo je bilo ocvrto meso in pomfri. Po kosilu smo imeli eno uro prosto. Takrat smo se šli čebeljega črnega Petra in se pogovarjali. Nato smo šli na pohod do hotela Zarja. Tam smo dobili sladoled. Ko smo se vračali nazaj, nam je vodnik Miro razlagal o pohorskih škratih. Potem smo šli gradit hišice za pohorske škrate. Nato je sledila večerja. Za večerjo je bil mlečni gris. Šli smo si umit zobe in se odpravili v skupni prostor. Tam smo se igrali male sive celice. Nato smo šli do hišic, da smo poiskali stopinje. Mi smo imeli eno stopinjo na strehi. Šli smo se v sobe tuširat in nato spat. Drugi dan smo se zbudili ob 5.30 in spet zaspale do 7.05, potem pa se dokončno zbudile. Šle smo si pakirat, ko smo si spakirale, smo si šle kupit razglednice in magnete. Nato smo šli na zajtrk. Potem je sledil ogled cerkve z drugimi razredi. Nato je sledil planinski krst. Drugim razredom smo pokazali hišice za pohorske škrate. Šli smo na kosilo. Za kosilo je bila omaka z mesom, riž in testenine. Nato so sledile igre z žogo. Ko smo se peljali domov, sva z Eli hoteli zaspati, ampak nisva mogli. Ko smo prispeli do šole, so nas starši čakali in odšli smo domov. Eva Petek, 4.b DOMINKOVA DOMAČIJA V GORIŠNICI Dobili smo se na avtobusni postaji ob 8.30. Po nas je prišel avtobus. Vozili smo se 7 min. Ko smo prišli, sta nas čakali gospe, ki sta nam pokazali Dominkovo domočijo. Najprej smo pojedli malico, potem smo šli najprej v gospodarski del. Tam nam je razložila, zakaj so to uporabljali in kako so to uporabljali. Potem smo šli do hleva. V hlevu so bila tla iz debla od drevesa. To so naredili ročno. Šli smo najprej do vrta, tam je bilo vse lepo posajeno in tudi ograja je bila, ki je narejena ročno in šli smo do čebenjakov. Čebenjaki so bili narejeni iz lesa. Strehe so imeli iz slame in končno šli smo v hišo. Skupen prostor se je imenoval hiša. Tam je bilo ohranjenih veliko starih predmetov. V hiši je bila krušna peč, kjer so spali otroci. Dojenček je spal v zibelki. Mama in ata spita v hiši na postelji. Dedek In babica sta spala v hiški. Poleti spijo fantje na skednju. Šli smo tudi v črno kuhinjo, kjer je smrdelo po zažganem. V črni kuhinji so imeli lopar, burkle, motiko … imeli so tudi sklednik. Potem smo šli v špajzo in nato končali z ogledom. Učenci 4.b razreda smo zapeli pesem Kranjski Janez. Nato smo odšli v picerijo, ki se je imenovala žar Pri Žihru in pojedli pice. Ko smo zunaj čakali na avtobus, smo punce igrale noga stop. Avtobus nas je odpeljal nazaj do šole. Na Dominkovi domačiji smo se imeli zelo lepo. Ema Zemljarič, 4.b Lucija S. Rojko, 1. a | 23 ŠPORTNE NOVIČKE OŠ MARKOVCI Markovčanke druge v finalu državnega prvenstva v malem nogometu Končna razvrstitev: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto Starejše učenke OŠ Rakek so prvič osvojile naslov državnih prvakinj po izjemno izenačeni tekmi z OŠ Markovci. Le ena napaka učenk OŠ Markovci je odločila prvaka. Za OŠ Markovci je bila to že tretja zaporedna uvrstitev v finale in le malo je manjkalo, da niso osvojile še tretjega naslova državnih prvakinj, to kljub temu za občino Markovci in OŠ Markovci pomeni velik uspeh. V večnamenski športni dvorani OŠ Markovci je 8. 6. 2022 potekal finalni nogometni turnir državnega tekmovanja za starejše učenke. Po otvoritvi tekmovanja in kulturnem programu je žreb odločal, katera ekipa bo s kom igrala v polfinalu. Domače igralke OŠ Markovci so v prvi tekmi prišle do zmage (1 : 0). Vso tekmo so prevladovale na igrišču in veselje na koncu tekme je bilo nepopisno, saj so si finale priigrale že tretje OŠ RAKEK OŠ MARKOVCI OŠ ŠMARJETA OŠ TRBOVLJE leto zapored. V drugi polfinalni tekmi je OŠ Rakek po začetnem vodstvu OŠ Trbovlje zmagala in si odprla pot v finale (5 : 1). Tekma za tretje mesto je bila odločena z enim zadetkom in več sreče je imela OŠ Šmarjeta in si z rezultatom (1 : 0) prislužila tretje mesto. Težko pričakovani finale med OŠ Markovci in OŠ Rakek je opravičil vsa pričakovanja. Po rahli pobudi OŠ Markovci v začetku tekme so se igralke OŠ Rakek pokazale za čvrstega nasprotnika in v četrti minuti pred koncem tekme povedle z (1 :0) n kljub hudemu naletu domačink zadržale vodstvo, kar je bil tudi končni rezultat tekme. Gol je dosegla Tinkara Obreza, ki je bila tudi izbrana za najboljšo igralko turnirja. Veselje v domači ekipi je bilo kljub porazu veliko, saj so po dveh prvih mestih, sedaj osvojile še drugo mesto v državi za tekmovanje osnovnih šol v nogometu. Turnir je potekal brez nepotrebnih napetosti in s kulturnim navijanjem navijačev. Po izboru trenerjev je najboljša igralka turnirja postala učenka OŠ Rakek Tinkara Obreza. V idealno peterko turnirja pa so bile izbrane učenke: Taja Doles (OŠ Rakek), Lara Čuček (OŠ Rakek), Ana Makovec (OŠ Šmarjeta), Eva Muratovič (OŠ Trbovlje) in Eli Bezjak (OŠ Markovci), ki so prejele lične pokale organizatorja. Na atletskem medobčinskem tekmovanju naši učenci osvojili 5 medalj Na atletskem stadionu na Ptuju je bilo v četrtek, 19. 5. 2022 medobčinsko tekmovanje v atletiki za mlajše in starejše učence. Naše učenke in učenci so dosegli odlične rezultate in osvojili skupno 5 medalj. Vidni rezultati naših učencev: 1. mesto Šan Kelc, 60 m- 8.26 sek. 1. mesto Nik Mlakar, skok v višino –1.61 m 2. mesto Jana Strmšek, skok v višino – 1.30 m 3. mesto Alja Varga, skok v višino – 1.25 m 3. mesto Leon Lebar, skok v višino – 1.30 m 4. mesto Iva Solina Petrovič, skok v daljino – 4.26 m 5. mesto Anže Horvat, skok v višino – 1.53 m 5. mesto Luka Stolec, skok v daljino – 4.40 m 6. mesto Maj Veršič, skok v višino – 1.30 m 6. mesto Hana Zemljarič, skok v višino – 1.20 m 6. mesto Eli Bezjak, 300 m – 50,52 sek. 6. mesto Teja Slanič, suvanje krogle – 7.62 m Za našo šolo so tekmovali še: Kaja Kokol Zebec, Mia Cartl, Mišel Cartl, Živa Lešnik, Liza Jakomini Kristovič, Rene Pfeifer, Taj Planinc, Neža Jurič in Neža Bezjak. Čestitamo! Mentorja: Drago Prislan in Zlatko Marčič Šan Kelc 2. na področnem tekmovanju in se uvrstil na državno tekmovanje v atletiki Na atletskem stadionu na Ptuju je bilo v ponedeljek, 30. 5. 2022, področno tekmovanje v atletiki za mlajše in starejše učence. Naše učenke in učenci so dosegli odlične rezultate, najboljši izid na tekmovanju pa je dosegel z 2. mestom Šan Kelc na 60 m in uvrstitvijo v finale državnega tekmovanja. Vidni rezultati naših učencev: 2. mesto Šan Kelc, 60 m- 8.20 sek. 4.mesto Alja Varga, skok v višino - 1.25 m 4. mesto Iva Solina Petrovič, skok v daljino- 4.47 m 6. mesto Hana Zemljarič, skok v višino – 1.20 m 6. mesto Liza Jakomini Kristovič, suvanje krogle – 7.95 m 24 | Drugo mesto za OŠ Markovci so osvojile: Eli Bezjak (kapetanka ekipe), Julija Skuhala, Neža Meglič, Teja Slanič, Lana Kristovič, Tjaša Pfeifer, Doris Cimerman, Lara Krajnc in Mia Pernat. Mentor ekipe je Zlatko Marčič. Organizator in mentor OŠ Markovci: Zlatko Marčič Mlajše učenke na področnem tekmovanju v košarki dosegle 2. mesto Na OŠ Poljčane je bilo v četrtek, 10. 3. 2022 področno tekmovanje v košarki za mlajše učenke, kjer so naše učenke zasedle odlično 2. mesto. Naše učenke so najprej premagale vrstnice iz OŠ Poljčane, nato pa v drugi tekmi z OŠ Majšperk, po izenačenih dveh tretjinah morale v zadnji četrtini priznati boljšo igro OŠ Majšperk. Za uvrstitev na četrtfinalni državni turnir nam je zmanjkalo malo sreče, vplivalo pa je tudi dejstvo, da smo odigrali dve zaporedni tekmi. Vrstni red: 1. OŠ Majšperk 2. OŠ Markovci 3. OŠ K.K. Poljčane Za našo šolo so tekmovale: Ema Golob 7. a, Urška Majer 7.a, Alja Varga 7.a, Anja Kodrič 7.b, Mia Cartl 7.b, Jana Strmšek 7.a, Nuša Žnidarič 6.a, Neža Bezjak 6.a, Kaja Kokol Zebec 6.a, Maja Jakomini 6.b, Nina Pfeifer 6.b in Hana Zemljarič 6.b . Čestitamo! Mentor: Zlatko Marčič 7. mesto Anže Horvat, skok v višino – 1.53 9. mesto Leon Lebar, skok v višino - 1.30 9. mesto Jana Strmšek, skok v višino - 1.20 V finale državnega tekmovanja v atletiki se je uvrstilo 24 najboljših tekmovalcev iz posameznih atletskih disciplin iz področnih tekmovanj. Šan Kelc je zasedel končno 17. mesto v Sloveniji, kar je lep uspeh in spodbuda za nadaljnje delo. Čestitamo! Mentor: Zlatko Marčič Št. 3, junij 2022 Starejše učenke na četrtfinalnem državnem tekmovanju v košarki dosegle 2. mesto Na OŠ Sladki Vrh je bilo v torek, 22. 2. 2022, četrtfinalno državno tekmovanje v košarki za starejše učenke, kjer so naše učenke zasedle odlično 2. mesto. Učenke so z borbeno in učinkovito igro v obrambi in napadu najprej premagale vrstnice iz OŠ Sladki Vrh, nato pa v drugi tekmi z OŠ 1. Murska Sobota, po izenačenih dveh tretjinah klonile v zadnji četrtini. Omeniti velja, da večina igralk OŠ 1. Murska Sobota redno trenira v košarkarskem klubu M. Sobota, naše učenke pa vadijo le v šolskih okvirih in večinoma pri urah športa. Za uvrstitev v polfinalni turnir nam je zmanjkalo malo sreče in pa tudi kondicije, saj smo odigrali dve zaporedni tekmi, kar se je zelo poznalo pri učinkovitosti v napadalnih akcijah, ki smo jih neučinkovito zaključevali. Učenke so se tako uvrstile okrog 10. mesta med vsemi šolami v Sloveniji, kar je za našo šolo veliki uspeh. Vrstni red: 1. OŠ M. Sobota 2. OŠ Markovci 3. OŠ Sladki Vrh Za našo šolo so tekmovale: Lana Kristovič 9. A, Žana Tomažič 9. A, Eli Bezjak 9. B, Tjaša Pfeifer 9. B, Mija Pernat 9. B, Teja Slanič 9. A, Manca Majer 9. A, Neža Meglič 8. B, Julija Skuhala 8. B, Aneja Plohl 8. A in Iva Solina Petrovič 8. A. Čestitamo! Mentor: Zlatko Marčič Mlajše učenke na medobčinskem tekmovanju v rokometu dosegle 2. mesto Na OŠ Markovci je bilo v torek, 12. 4. 2022 medobčinsko tekmovanje v rokometu za mlajše učenke, kjer so naše učenke zasedle odlično 2. mesto. Najprej so premagale vrstnice iz OŠ Ljudski vrt, nato pa v drugi tekmi z OŠ Gorišnica izgubile. Naše učenke so bile eno leto mlajše, le ena je bila sedmošolka, ostale pa vse šestošolke in petošolke in je zato 2. mesto in uvrstitev na področno tekmovanje lep uspeh te generacije. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica 2. OŠ Markovci 3. OŠ Ljudski vrt Za našo šolo so tekmovale: Mia Cartl 7.b, Neža Bezjak 6.a, Kaja Kokol Zebec 6.a, Maja Jakomini 6.b, Nina Pfeifer 6.b. Hana Zemljarič 6.b, Damalis Vilčnik 6.b, Jurič Tea 6.a, Forštnarič Tia 6.a, Cimerman Doris 5.b in Gavez Alina 5.b. Čestitamo! Mentor: Zlatko Marčič Utrinki slovesnosti v naši župniji Konec maja, natančneje 29., je v naši župniji bila slovesnost prvega svetega obhajila. Prvi zakrament je prejelo 36 prvoobhajancev. Prvo junijsko nedeljo je bila maša za vse zakonske jubilante, ki v tem letu slavijo 5, 10, 15 ali več let skupnega zakonskega življenja. Tudi drugo junijsko nedeljo smo sveto mašo kot vsako leto namenili bolnikom, ostarelim in invalidom iz naše župnije. Ti so lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Vse svete maše so bile zelo slovesne, po njih pa je sledila manjša zakuska v župnijski dvorani. ADR Foto: KAISSA Št. 3, junij 2022 | 25 21. tradicionalna košnja na star način Foto: arhiv Člani Konjeniškega Društva Nova vas pri Markovcih smo 11. 6. 2022 organizirali 21. tradicionalno košnjo na stari način v Šturmovcih. Gospodar je tokrat bil Dušan Lorbek, ki je poskrbel za dobro počutje udeležencev na košnji. Zraven domačih koscev, med katerimi je bil tudi župan Občine Markovci Milan Gabrovec, so bili tudi kosci iz sosednjih občin: Videm, Zavrč, Dornava, Gorišnica, Ptuj. Kosci so se okrog pol šeste ure zjutraj dobili pri gasilsko-vaškem domu v Izdelki podjetja Trelleborg Slovenija, d.o.o. so kakovostno primerljivi z najboljšimi konkurenti. Smo skupnost strokovnih, ustvarjalnih in motiviranih sodelavcev, ki gradijo svojo prihodnost s povečevanjem svoje konkurenčne prednosti Prosta delovna mesta: IZDELOVALEC GUMENIH IZDELKOV STROJNI VZDRŽEVALEC Iščete zaposlitev ali študentsko delo? Ste vajeni večizmenskega dela oz. se ga ne bojite? Imate veselje do dela, ste vestni in odgovorni? Vabimo vas, da pošljete prijavo na: si.zaposlitev@trelleborg.com ali Trelleborg Slovenija, d.o.o., Rogozniška 32a, 2250 Ptuj. Iščemo zanesljive delavce, s katerimi bo moč graditi dolgoročno delovno razmerje. Več o podjetju: www.trelleborgslovenija.com, www.trelleborg.com. 26 | Novi vasi, kjer so jih nagovorili predsednik društva, gospodar in tudi župan. Po nagovorih so se odpravili proti ladjam, s katerimi so se odpeljali preko reke Drave. Okrog 8. ure so se koscem pridružile grabljice z južno. Takoj za grabljicami so se jim pridružili še člani BCS teama in traktoristi iz Dornave (Vitezi Pesničarji). Za popestritev dogodka so zraven ljudskega petja koscev poskrbele tudi članice sekcije Ljudskih pevk Folklornega društva »Anton-Jože Štrafela« Markovci. Po opravljeni košnji se je gospodar zahvalil, jih poplačal z »želencijami«, sledilo je druženje ob hrani in pijači kar v Šturmovcih. Vsem koscem, grabljicam, gospodinjam, ljudskim pevkam, brodarjem, furmanom, BCS teamu, gasilskemu društvu in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi košnje, se iskreno zahvaljujemo. Anton Kekec, predsednik KK Nova vas pri Markovcih Št. 3, junij 2022 NAGRADNA KRIŽANKA Spoštovani bralci, tudi v tokratni številki smo za vas pripravili veliko poletno NAGRADNO križanko. Vabimo vas, da jo rešite ter geslo pošljete na elektronski naslov markovski.list@gmail.com. Prvi trije nagrajenci bodo prejeli simbolične nagrade novoustanovljenega podjetja R-FIT FITNESS&GYM. Nagrajence bomo obvestili po elektronski pošti. Veliko uspeha pri reševanju! Dolžni smo vas sporočiti še izžrebance aprilske nagradne križanke. Geslo križanke je bilo: LE SEDMICA Simbolične nagrade dopolnilnega dela Le sedmica iz Nove vasi pri Markovcih prejmejo naslednje zveste bralke: Jana Strmšek, Marija Kitak in Anica Kodrič. Simbolične nagrade prejmete na naslovu Nova vas pri Markovcih 48a (Brigita Vrtačnik). Iskreno čestitamo nagrajenkam! Uredništvo Avtor: Aleš MILOŠIČ PREBIVALKA MESTA POD POHORJEM NAJDALJŠA NEMŠKI DO, … , MI, DAN PRED REKA V OLIMPIJSKE FA, SO, LA, NOGOMETAŠ DANAŠNJIM JUŽNI IGRE TI, DO (TONI) DNEVOM AMERIKI LUMP, POBALIN PRIREDNI VEZNIK NAZIV NAŠE OBČINE PREBIVALEC AMERIKE EGIPČANSKI SONČNI BOG OZNAKA ZA KISIK PRIPOVEDNA PESEM PETER TRNOVŠEK VEČJI PROSTOR 14. FEBRUAR MASA VODE, KI JO IZPODRINE LADJA DRŽAVA V JUŽNI AFRIKI VESELE IN SONČNE POČITNICE OSEBNI ZAIMEK RDEČI KRIŽ VZKLIK VESELJA OZNAKA ZA LITER 16. ČRKA PROSTOR ZA PSA STAR IZRAZ ZA ORANJE PETER EKART TENIŠKI NIZ MERITEV KONEC MOLITVE NEOMEJENO TRAJANJE ROBERT KOKOT DIRIGENT KOKOT PRVA ČRKA REZULTAT RAČUNANJA NITASTI MORSKI NEČLENARJI LIST IZ MARKOVCEV DRUGI VOKAL V ABECEDI NOGOMETNI KLUB ŽENSKO IME HODNIK V RUDNIKU POZIV DOLŽNIKU DA PLAČA DOLG ŠTEFAN CIPOT KMETIJSKA ZADRUGA LIST IZ MARKOVCEV KONJSKI TEK 7. ČRKA MAJHNA KLOP DIRKAČ PROST PREDLOG OZNAKA ZA GRAM DEČEK Z ROLERJI KALCIJEV KARBONAT MOŠKO IME LJUBEK OTROK KITAJSKA PEČ STVAR BREZ IMENA PRIŽIGANJE KRATICA ZA POLMER PRAVLJIČNA DEŽELA MATEJ PETROVIČ ŽOGA IZVEN IGRIŠČA ZADNJI DEL ŽIVALI PREBIVALEC BAČ AVTOCESTA OZNAKA ZA KALIJ ZBIRALNIK ZA POŠTO ZAŠČITA PRED MOLJI Št. 3, junij 2022 SPOJINE ALKOHOLA S KISLINO NARODNA GLASBA DOMOVINA PRŠUTA MANJŠI CVETLIČNI ARANŽMA TEKOČI RAČUN OZNAKA ZA LITIJ LETNI PRIDELEK KRAJ PRI LJUBLJANI OZNAKA ZA 1000 kg MOŠKO IME HRANA ZA DOJENČKE LASTNIK FITNESA V BUKOVCIH OZNAKA ZA FLOR RDEČA POLJSKA CVETLICA EVA ČERNE ZADNJA ČRKA PRVINA V REAKCIJI FRANC STRELEC LOVSKA DRUŽINA NEW YORK OZNAKA ZA DUŠIK Sl. ELEKTRO OPERATER NEM. OPERNI PEVEC NOGOMETNI SELEKTOR ZANIKALNICA 6. PEVSKI ZLOG 18. ČRKA EDEN NEMŠKO ON RIMSKO TISOČ OZNAKA ZA URAN 23. ČRKA | 27 Naša pesem 2022 – bolj »naša« kot kdajkoli prej, 3. del Dvojna odgovornost, prvi koraki in bogastvo zborovskega zvoka v občini s 5000 prebivalci (Povzeto po spletni reviji za zborovsko glasbo Naši zbori) Maribor, 28. in 29. maj 2022 Občina Markovci šteje manj kot 5000 prebivalcev, pa vendar premore kar dva zbora, ki se že nekaj let umeščata med najvidnejše v državi. Prvi je Komorni zbor Kor, ki je letos v Mariboru prejel zlato plaketo, vodi ga Daniel Tement. Daniel Tement: V času epidemije nismo imeli pevskih vaj, le nekajkrat smo se slišali na daljavo, peli pa nismo. To je imelo seveda svoje posledice, kar nekaj pevcev je svoj prosti čas namenilo drugim dejavnostim. Vsekakor smo se s trudom uspeli pobrati iz težav in naštudirati program na primerni ravni. Naš zbor se poleg rednih tekmovanj posveča tudi posebnim projektom, ti so povečini vokalno-instrumentalni, kar ustreza tako meni kot tudi pevcem. Velikokrat izvajamo moja avtorska dela ali priredbe, ki jih običajno umeščamo tudi v svoje tekmovalne programe. Na Naši pesmi smo bili letos tretjič, velikokrat smo tekmovali na mednarodni ravni in dosegli zlata priznanja, a vsi vemo, da je najžlahtnejše prav mariborsko zlato. Drugi zbor iz Markovcev je Komorni zbor Glasis, ki je pod vodstvom Ernesta Kokota najžlahtnejšo plaketo za las zgrešil, zato pa je slab mesec prej navdušil na tekmovanju na Irskem. Ernest Kokot: Ne morem reči, da nas je korona usodno prizadela. Kak mesec, dva smo imeli izpad vaj, sicer pa smo ves čas delali, seveda prilagojeno. Pred dobrim mesecem smo bili na mednarodnem tekmovanju v irskem Corku, kjer smo dosegli svoj vrhunec, zlato priznanje, sam pa sem prejel nagrado za najboljšega dirigenta tekmovanja. Takoj, ko smo se vrnili z Irske, nam je morala, energija, vse nam je padlo. Nemogoče je bilo to linijo držati do Naše pesmi. Kar precej težav smo imeli, da smo se v zadnjem tednu vrnili v formo, primerno za Našo pesem. Mednarodni zborovski festival Cork, kot se uradno imenuje prireditev, je uveljavljeno tekmovanje, eno najstarejših v Evropi, vsako leto tam sodelujejo slovenski zbori, letos smo bili mi edini. In kot nam je povedal organizator, so tam zelo navdušeni nad Komorni zbor Glasis našimi zbori. Ko sva se z zborovodjem Ernestom Kokotom pogovarjala, še nisva poznala rezultatov, oba sva upala, da bo … Gospod Kokot je izrazil veliko željo po žlahtnem odličju. »Pevci so dali res vse od sebe in pokazali svojo dušo, a rezultati so subjektivna ocena. Kak’ bo, pač bo …« In tako so dobili nov izziv za naslednjo Našo pesem. Branka Kljun VABILO Spoštovani! Vabimo vas na tradicionalni praznik žetve v Prvence, ki bo v soboto, 9. julija 2022, ob 16. uri. Dobimo se pred vaškim domom v Prvencih, od koder bomo skupaj z gospodarjem in gospodinjo odšli na njivo, posejano z žitom. Veseli bomo, če boste naše delo počastili z obiskom prireditve ali celo aktivno sodelovali pri delu. Na takšen način bomo skupaj ohranjali tradicijo tega nekoč zelo pomembnega kmečkega opravila. Iz žetve ne boste odšli lačni in žejni, saj bomo poskrbeli za pravo malico, pogače in pijačo. Foto: Janez Eržen| Komorni zbor Kor 28 | Veselimo se druženja in dela z vami. Matej Bezjak, predsednik PD Prvenci – Strelci Št. 3, junij 2022