OB REKORDNEM ŠTEVILU GOZDNIH POŽAROV V APRILU
Malomarnost in požar sta si v žlahti
Aprila, še zlasti v njegovi drugi polovici, smo dan za dnent poslušali piske siren, ki so klicale k zborn gasilske enote za gašenje požarov. Skoraj vedno pa je šlo za gozdni požar. V dnevnem časopisju smo dan za dnem brali o rekordnih številkah požarov, o pogorelih hektarjih gozdov in travnikov, o milijonskih škodah... Za krivca sta bila vedno ugotovljeni človekova nepazljivost in malomarnost.
Tako smo lahko brali, da so požari v naši republiki samo v pičlem tednu pogoltnili 50 hektarjev gozdov in travnikov ter povzročili za več kot 11 milijonov dinarjev škode. Požari so bili tako pogosti, da so zla-sti v kraškem predelu že klicali k preplahu. Pa tudi v naši Občini so bile tokratne številke rekordne. Malomarnost ni mirovala. Gasilci prosto-voljnih gasilskih društev so bili dan za dnem v akcijah. S strahom so pričakovali prvomajske praznike, ko bodo »roštilji« in sprehejalci s ci-garetarni še številnejši. Na srečo se je ohladilo, hlad in dež pa sta tako rešila prenekateri hektar dra,gocenega gozda.
Kaj o številnih požarih meni      ™«K.>,».-,,,, ,:i,,: Janez Bricelj — poveljnik občin-ske gasilske zveze?
Poiskali smo Janeza Briclja, ki je že drugi mandat poveljnik ob-činske gasilske zveze, da nam pove, koliko požarov je bilo to pomlad v naši občini, kako so se jim zoperstavljali in kaj bi bilo storiti, da podobne vroče po-mladi ne bi bilo nikoli več.
Že nad 30 let sem gasilec in ne pomnim sezone s tako številnimi požari kot letošnjo pomlad. Tudi v Ietih, ko so še vozili vlaki s par-nimi -lokomotivami ni bilo kaj takega. Naši fantje so bili sle-herni dan v akciji ali vsaj priprav-Ijeni nanjo; 24. in 25. marca je bil gozdni požar v Podgradu; 14. aprilasobili kartrijepožari -na Vnajnarjih, na Golovcu in v Ja-voru; 15. aprila je zagorelgozd v Podmolniku; 20. aprila je spet zagorelo na Golovcu; 21. aprila je bil požar v Izolirki, zaradi za-kurjenih starih gum pa je zago-rela trava ob Savi; 22. aprila je spet zagorel gozd, tokrat na Kre-sniškem vrhu; 24. aprila je zago-relo v Debelem vrhu nad Zalo-gom -ogenjse je vsuhem in ve-trovpem vremenu silno razširil in smo se z njim tolkli kar tri dni in noči. Potegnili smo 400 metrov cevi in uporabili 4 motorke, le z vodo nam je uspelo požar ukro-titi ir. pogasiti. Še isti dan, kosmo se še bili z zadnjimi iskrami v Debelem vrhu, to je bilo 27. aprila popoldne ob 17. uri, pa je že zagorelo v Gostinci. Ta gozdni požar je bil pred prvomajskimi prazniki zadnji in je od nas terjal strahovite napore. Gozd je tam sila strm, pa pokrit z debelo plastjo suhega listja in jagodičev-ja, tako da požara tudi dež ta dan ni mobel zaustaviti. Sirene soza-lulileob 17.10; ugotovili smo, da
Janez Bricelj
gre za hud potalni gozdni požar, kateremu smo lahko kos le z vodo. Tako smo ga čez noč le za-drževali in omejevali, zjutraj pa smo lahko začeli vleči cevi. Po-tegnili smo 60Q metrov cevi in prenesli 4 motorke; zaradi hude strmine je bil to velikanski napor, sodelovalo je nad sto ga-silcev naših prostovoljnih ruštev. Do dveh popoldne smo gasili z vodo, potem so do osmih zvečer dežurali člani GD Bizovik, od osmih zvečer do dveh zjutraj 29. aprila pa GD Zalog. Prežgali smo več cevi, uničili še druge opreme, poškodb pri gasilcih pa ni bilo. Na robu hriba, kjer je bil veter najmočnejši, smo našli tri kamne in »roštilj« - od tu je ušel rdeči petelin neprimišljeno-sti in nepazljivosti.
Našteli ste deset gozdnih poža-rov, en travniški požar in še enega omenili v tovarni. Vse to se je zgodilo na našem ožjem območju v pičlem mesecu dni. To je res rekord, ki ga verjetno ne po-mnijo niti najstarejši občani. Kako sle se ob (em izkazali vaša organiziranost in opremljenosl in
kaj storiti, da se taki grozeči re-kordi ne ponovijo?
Organizirani • smo dobro. Uvedli smo dežurno knjigo druš-tev, tako da se vedno ve, kdo mora biti najbolj buden in naj-bolj pripravljen. Opremljenost proti gozdnim požarom se je kar dobroizkazala. Najučinkovitejše sredstvo je voda, in to lahko v hrib potegnemo s prenosnimi Tomosovimi brizgalnami. Te so se odlično obnesle. Zelo po-metnbna sta seveda izurjeniost in fizična pripravljenost gasilcev. Ter sta v naših gozdovih, kii v ve-čini ležijo po velikih strminah,. odločilnega pomena. Zato tudi pomoč civilne zaščite, kar smo tudi preizkusili, in pomoč vsega prebivalstva pri gašenju ne pride do izraza. Seveda: naši gasilci so prostovoljci in so zaposleni v na^ jrazličnejših službah. Za odsot-nost so doslej delovne organiza-cije dokazovale vse razumeva-nje, vendar postane pri tako šte-vilnih požarih odsotnost z dela tudi problematična in problem družbene škode. Zato bi se ob le-tošnjem primeru morali širše zamisliti in tudi organizirati. Vži-galice niso za otroke, čik je le za v pepelnik, kurjenje travniških in gozdnih odpadkov bi moralli pre-povedati. Prav tako kurjenje v gozdu. Morali bi postaviti še več opozoril, urediti za piknike pri-
mefne in varne prostore, občani, pripadniki civilne zaščite, lovci in tudi miličniki pa bi morali v kri-tičnih obdobjih dobesedno dežu-rati. Gozdovi so naše veliko bo-gastvo, vendar se tega premalo zavedamo.            S. GERLICA