VESTNIK
HHaaHHMHHHHH
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceiotetna naročnina 200 šiiingov
-4
P. b. b.
*-ETNiKXXXVit	CELOVEC, PETEK, 1. OKTOBER 1982	ŠTEV. 39 (2090)

Predstavniki koroških Siovencev pri predsedniku CK ZK Slovenije
Zadruga za dobrobit naše Zadružne in narodne skupnosti
Kancler Kreisky noče govoriti s predstavniki
koroških Slovencev
V Pliberku so v nedeljo tudi ofi-ciaino otvorili nove poslovne prodore Kmečke gospodarske zadru-ki je obratovala že od pliber-^ega sejma naprej. Ta slovenska ^stanova je s tem dobila sodobno Cejeno samopostrežno trgovino in "°ve skladiščne prostore.
2e v teh nekaj tednih, odkar de-'^je nova samopostrežna ZADRU-se je klicu zadružnikov odzva-° že več domačinov in kupcev iz ?^gih krajev, kot je kdorkoli pričakoval. In čeprav bo mogoče dati °ceno šele čez nekaj mesecev, ko ^ bo krog stalnih kupcev ustalil, ^e že danes vidi, da prihajajo od Zadruge impulzi, ki bodo po vsej Verjetnosti dajali dolgoročne pozi-
tudi zadruga hitro prilagodi spremenjenemu gospodarskemu razvoju. Iniciativa zadružnikov je bila le odgovor na želje kupcev iz bližnje in daljne okolice, zato so se pred dvemi leti zadružniki soglasno odločili za izgraditev novih modernih poslovnih prostorov, lani avgusta pa začeli z gradnjo, je dejal Kapun. Omenil je trenutne gospodarske težave, ki obstajajo povsod ter izrazil, da nobena politika ne more biti uspešna, če ji manjka zdrava gospodarska osnova. Izpostavil pa je še posebej, da — zavedajoč se skupnosti, v kateri živimo — nočemo biti asimilirani, temveč integrirani. Temu odgovarja tudi prizadevanje zadruge, da upošteva vse
govoril je o 34-letni zgodovini pli-brške zadruge, ki je bila ustanovljena novembra 1948 ter začela delovati najprej pri Brezniku, nato pa v Hublerjevi ulici. Spomnil se je zaslužnih mož kot so to bili prvi poslovodja Maks Traun nato Lojz Krištof in vsi drugi, ki so v naslednjih letih izgrajevali delokrog zadruge. S številkami je potrdit razvoj gospodarske zadruge Pliberk, katere blagovni promet je zrasel od 470.000 šil. leta 1951 na 17,8 milijona šilingov leta 1981. Zaključit je s čestitkami plibrškim zadružnikom in dejal: „Bodimo tudi v bodočnosti enotni kot doslej za naše cilje in ideale, da se bo naše zadružništvo še nadalje razvijalo in raslo v naše zadovoljstvo in v dobrobit naše zadružne in narodne skupnosti!"
(TMje #. striM)
V sredo prejšnji teden je veččianska deiegacija koroških Siovencev, ki sta jo vodiia predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipi. inž. Feiiks Wieser in predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev dr. Matevž Griic, obiskaia predsednika CK Zveze komunistov Siovenije Andreja Marinca. V deiegaciji so biti še za ZSO podpredsednik Franc Kukoviča in tajnik Janez Wutte-Luc in za NSKS pa podpredsednik mag. Fiiip Warasch in org. tajnik mag. Franc We-denig. V pogovorih pa sta sodeiovala tudi generaini konzu! SFRJ v Ceiovcu Marko Kržišnik in sekretar komisije predsedstva CK ZKS za mednarodno sodeiovanje ivo Vajgt.
Obisk je potekat v okviru že tradicionatnih stikov in izmenjave mnenj o najaktuainejših vprašanjih, ki zadevajo prizadevanja sioven-ske narodnostne skupnosti na Koroškem za dosego svojih pravic.
tivne rezultate. V vzdušju takšnega °Ptimizma, kljub težki gospodarski Situaciji, je potekala v nedeljo ofi-cialna otvoritev novega poslopja.
Ob vročem jesenskem vremenu Se je zbralo na ploščadi pred za-^ago veliko število domačinov in Ustnih gostov. Spregovoril jim je Najprej predsednik KGZ inž. Fridl ^apun, ki je bil tudi gonilna sila te love gospodarske iniciative. Govori je o spremenjenih potrebah pri ^Pcih in poudarit potrebo, da se
domačine — slovensko in nemško-govoreče, je dejat Kapun. Poleg krepitve domačega gospodarstva pa se je predsednik KGZ zavzel tudi za boljše gospodarsko sodelovanje med našim prebivalstvom in prebivalstvom Slovenije, zahvalo pa je izpovedal vsem, ki so omogočili izgradnjo Zadruge.
Kot zastopnik Zveze slovenskih zadrug, v katero je vključena tudi plibrška zadruga, je spregovoril njen predsednik Hanzi Ogris. Spre-
7*27^0 02/^/o7li/710 ^02 772 2 7222 /0 72e-i/c/jo v MroŽ^c/ri 7727/222 MT/c/er KreZ-že	7/0/go n;' za-
vze/ stTt/Zščit v
77)22.	pa je M vseMMr ze/o
/asen.' Zanj 7iot7 pogovor $ prerTrfav-772'^Z Mrož^/A 5/oveHcev „721' a^faa-/en" rrr /?o v .se 7 o 7777/2 v /707/oče že r/oAro preTTHŽ/// — Mr 70 „go2ovZ /;227/;e" (Miš/jem' so s/ot;e72sM' T/Zja^Z, Z?2 so 7!a ce/otTM že/ez722ŠM pos7a;2 vozofnZce za^eva/Z v stiojZ 77M2erZ77-SČ2772) ..pre/ioruči/i TTieje".
Za 7a^e s7varZ /7/e7r2077s7ra22V720 opo-zorZ/o ?:a 77eZzpo/77;e77a 7/0/očZ/a 2/ržav-72e pogOT/^e) 4arzc/er 2ore; 72Z77272 raz%-77?eva77/a, 77770 s/Zža/Z. Za7o pogovor s pre7/s7avT72^Z 777ar2;Ž272e zar?/ „772 a^722a-/e72",' 77e Č222Z po7re/7e, 7/a /7; s^apa; s prZzaT/e7o 777 a77;Ž2770 sMlu/ poZs/7a72 Zz/707/ Zz s/epe 22/Zce, v ^a7erZ se je Z77aš/o 777 a77;s2 77S^o vprasa77;e, 07/Mr se je zače/o /7rezo/7zZr77o 77ve/;av/;a72;e 2rZs2ra77/7ars^ega 2/ZM72221. Ve777/ar pa vra7 povse777 /e 772 Z)o7e/ zapre7Z, /77772-
7770 v7Zs. Na t'/7r72Š7272je, a/Z v /*/ZŽ72jZ /707/0Č77OS7Z 2orej 77Z raČ22T2a77Z s sre-Ča77;e772, je 72a 777reč 7/eja/.' Če se /70 Tra /(oros^e777 razvZ/o „27s7reZT7o ozračje" 777 če /707/0 pogovor/ s ^oro%27722 po-/Z21M po2eM/Z „re/arZv770 7/o/*ro", po-re777 /707770 vZ7/e/Z 7/a/je.
T02/a 2z/7o/jsa77je ^oros^ega ozračja 277 27spes77e pogovore 77a /?oros/?Z rav77Z sZ je /e 2ežM pre7/s2av/;a22, 7/0-^/er 72a prZs2oj77i/7 777esrZ/7 77e kažejo 77o/7e77ega raz27777eva77ja za 22pr72!7Zče-72e xa/;2fvc 777 a77jŽ277e, 777arveč vse 77je-77e pre7//oge zavračajo s s/:/2ceva77je7r2 72a Z72^072 O 77ar07/77Z/7 S^22pZ7772/7 2er prZsrojTTOSf V 7/eze/77Z/7 277 ce/o 0/7ČZ77-s^Z/? zaT/eva/? zvračajo 7772 zvez77o v/a7/o, o/7e77e777 pa prZprav/jajo 07/-/očZ/772 72apa7/ se 72a za7/r2je os2a72^e 7/vojezZČ77ega so/stva. O/* ra^Z/) 7/ej-stvZ/7 je res 2ežM govor222 o „22s2rez-72e772 ozračj27" 277 se /70 777ora/o se 777727-s/Mj /<Zsrve770 spre722 e722tZ, 7/a razvoj 77e /70 se/ v S777erZ 722/7722/7202^ 777a77jsZ77e,
fe772več se /70 2777272)227772 v^/j27Čeva/a v 7/r22Ž/7e72o žZv/je77je, M^or je Mo rra 7:e7/e/js^Z prZreT/ZrvZ v P/ZMrM s/Z-sar2 Zz 27sr 7/eže/r2ega g/avarja Wag-77e7'ja. PrZ 2er72 pa /72 p0277/arZ/, Ja 2277/2 2722eg7*aeZja prej a/Z s/ej V02/Z v as/TTzZ/acZjo, če 77e po;eM v pogojZ/7 7/eja72s^e Z72 vsesfrarrsM e77a^oprav-77osrZ.
Za reseva77je 777 a77jsZ77S^ega vprasa-rrja je Prež 7/vo272a porre/7770 27srrez770 ozračje, 207/a 27S2varja77je 2a^ega ozračja ve777/ar 77e rr/ore zavZse2Z 07/ 2ega, PaPo „pr27/77a" 277 „pos/27S72a" je 777 a77js277a. O 2e 777, M777 V07/Z 72erese-vaTrje oT/prrZP vprasa77j a/Z vsZ/jeva-72je Prež prZza7/e2ega spre;e22p res/2ev, pa se /aPPo preprZča777 o 77a 77es2e2ZP pr2777erZP, PZ S7770 /7777 7/a77es prZča v ra z 727/7 preT/e/jp sve2a. Za2o 27pa777o, 7/a P07/0 77a 777ero7/aj72ZP 777es2ZP P077Č-720 /e sprev/T/e/Z, 7/a se 2227/2 777a77jsZ72-sPa vpraša77ja 77e res22jejo s pozZcZj o/7/as2Z 2 72 7770ČZ, 2e777več 77a rav72Z e72a-Poprav77ega 7/Za/oga.
PREBERITE
Slovenska kultura in dvojezičnost
stran 2
60-letnica SPD „Jepa-Baško jezero"	stran 3
Pregled letošnjega počitniškega letovanja naših otrok
stran 4
Slovo od Mihe Kačnika
stran 5
O knjigi, ki izčrpno obravnava mednarodni gospodarski sistem
stran 7
„Zeleni"
se formirajo stran s
Presenečenje v Nemčiji
V nedefjo so bile v zahodnortemški deželi Hessen parlamentarne volitve, ki so privedle do pravega presenečenja: proti vsem napovedim in vnaprejšnjim izračunom krščanski demokrati niso dosegli absolutne večine in socialni demokrati niso utrpeli poraza, pač pa so svoje sedeže v deželnem parlamentu zgubili liberalci, ki so jih nasledili takoimenovani „zeleni". Izid nedeljskih volitev v nekdanji „rdeči trdnjavi" pa je zanimiv še posebno zaradi tega, ker so bile izvedene takorekoč na predvečer vladne oziroma koalicijske zamenjave na zvezni ravni v Bonnu.
Prav v luči tega dejstva izid hessenškega merjenja sil ni zanimiv samo v lokalnem pomenu, marveč dosti bolj še v zveznem merilu. Opazovalci v Bonnu so tudi enotnega mnenja, da so bile te volitve v bistvu preizkušnja za bodoči razvoj političnega dogajanja v Zvezni republiki Nemčiji sploh. In tako pri ocenjevanju sedanjih rezultatov skoraj ni govora o tem, kaj pomenijo v lokalnem merilu in kakšne bodo posledice za deželo Hessen, kjer so se praktično znašli v položaju, da nobena stranka nima dovolj moči, da bi vladala, niti ni izgledov za kakšno koalicijo (slišati je celo glasove, ki zahtevajo v prihodnjih mesecih nove volitve). Toliko bolj pa so komentarji posvečeni ..posledicam", ki jih hessenške volitve pomenijo v državnem merilu.
Pri teh ocenah so si vsi na jasnem, da volilci. niso preveč zadovoljni s spremembami, ki se sedaj odvijajo v Bonnu. Zamerijo predvsem liberalcem in njihovemu predsedniku Genscherju, ki mu očitajo, da je prelomil besedo ter „izdal" dosedanjo koalicijo SPD-FPD; poraz liberalcev v Hesse-nu je torej „zas!užena kazen". Vendar pa Genscher v trenutni situaciji kljub temu opozorilu ni našel drugega izhoda, kot da je jadra svoje težko zadete strankarske barke preusmeril na desno ter omogočil krščan-sim demokratom, da bodo danes s podporo deta liberalnih poslancev izglasovali nezaupnico kanclerju Schmidtu in s tem odprli pot za ustoličenje svojega kanclerskega kandidata Kohla.
Kljub opozorilom, ki jih pomeni izid nedeljskih volitev v Hessenu, bo danes v Bonnu izvedena sprememba v smer nove vladne koalicije med CDU in FDP. Toda s tem vprašanja gotovo še ne bodo rešena, nasprotno, z vso težo se bodo pojavila v nekaj mesecih, ko bodo parlamentarne volitve na državni ravni postavile stranke pred novo merjenje sil. Ali bodo izvedenci za raziskovanje javnega mnenja in napovedovalci volilnih rezultatov tudi tedaj doživeli takšen polom s svojimi prognozami, kakor se jim je to zgodilo zadnjo nedeljo v Hessenu?

šo6*ar
- OOEH	HISSE?	S°^,'-
10.00


j Un^ers*

S!ovenska kuttum in dvojezičnost
(NEKAJ MISLI K SEMINARJU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE)
Z%6/nj% /cf/Z je Op/ZZ/t; )!zZ z/vojez/ČMezM OZCM/jze pr/ZVC/Zto pOp/zZZ/O s/o-ve/zs^//) z/z z/vojez/ctz//) ^M/tMrzz//) pr/rez/ztef. Včzzsz/) se je /ež/^o oJ/o&t/, ^lere przreJZtve /); se o/) ^o/zc/z ted?M Mz/e/ežz/, v&s//) pa se MMrsiMo (emzz t/zz/z' ezzostzzf/zo Izogne v prepričanja, (/a se na nalij) oJrij) ne pojav/ja nič novega.
Afočno razvejano ^aliarno z/e/o med liorol^imi Slovenci' nay navJaja z opt/m/zmom, s/zj ravno v teni f/d/mo, d<z je mnogo iJea/Liov in zaveJ-nij) UiiiarniTov meči nami, ^i sz' prizadevajo za ohranjevanje ^ioven^he besede in za enakopravno življenje .s/ovenske manjšine.
To je vsekakor zdrava osnova, na kateri naj ki gradili, ka/taro razvijali in jo priiagajaii potrebam današnjega časa. Pri tem se srečajemo s problemi, ki smo jib dosiej aii nekoliko prezirali aii pa se jib spiob nismo zavedali.
V	pretežni meri je naše kaitarno deio asmerjeno na ohranjevanje tra-d/c/otzz:/tzz7) kaitarnih vsebin in se pri tem še vedno opira na vaške in kmečke straktare. To zvrst ka/tarnega de/a pa dandanes rea/nost vsakdanjega živ/jenja že prehiteva. .Straktarne spremembe se tadi pred našim podeželjem niso astavi/e in vedno bo/j pospešajejo razs/ojevanje tadi s/oven-skega prebiva/stva na Koroškem.
/zk/jačno ok/epanje na močno zasidrane tradiciona/ne in de/oma pre-zive/e ka/tarne vsebine stoji v nasprotja s socia/no preobrazbo jažnoko-roskega prostora. Ker je aspeh ka/tarnega de/a meri/o narodnega živ/jenja in razvoja, daje naša v pretežni meri na pretek/ost asmerjena ka/tara naši narodni zavesti de/enzivni (obrambni) značaj. Ka/tara je namreč v smis/a narodovega sztmooZ/r/tMjevzznjzZ podvržena tadi dinamiki narodnopo/itičnih aktivnosti. Če bi pod tem vidikom ocenjeva/i našo ka/tarno dejavnost, bi mora/i odkrito priznati, da opažamo vsaj navzven do/očeno nesorazmerje v razvoja ka/tarne in po/itične zavesti/ naš narodno-po/itični jezik je včasih povsem radika/en, medtem ko se na ka/tarno-prosvetnem področja večinoma izogibamo konj/iktnih sitaacij in nam je s/ovenski jezik skorajda edina /egitimacija za ohranitev s/ovenske ka/tare.
Trob/emi postajajo očitni/ Kako naj bi našo ka/tarno astvarja/nost na-po/ni/i s hotenjem po narodni enakopravnosti, kako naj bi ka/tarno de/o posta/o važen pogoj za razvoj narodnega gibanja? V iskanja odgovora moramo izhajati iz osnovnega spoznanja, da naj bi posta/o naše ka/tarno hotenje zrca/o ce/ovite narodne identitete manjšine. Da poenostavim/ kar narodno-po/itično zahtevamo, moramo znati tadi „ka/tarno" povedati.
V	tem okvira pa se stav/ja tadi vrsta konkretnih vprašanj. Kaj hočemo doseči s ba/tarnim sode/ovanjem z narodom-sosedom, kakšne vsebine ma hočemo posredovati? V tej zvezi trenatno močno izstopa pros/av/ja-nje državnega praznika 26. oktobra, ki ga navadno počastimo /e z navadnim koncertom in /iterarnim branjem, k vsebinski izpovedi pa nimamo dosti kaj reči. Podobno je tadi z našimi prireditvami za /etoviščarje, ki so v po/etnib mesecih vedno bo/j mnogoštevi/ne, vprašanje pa je, kaj koristijo manjšini, če pred taristi ne znamo preskočiti meje /o/k/orizma?
Vprašanje dvojezičnosti in vprašanje rabe s/ovenskega jezika je potemtakem vprašanje transmisije naših ka/tarnih vsebin. Dvojezičnost je povsod tam potrebna, kjer že/imo nagovoriti nemškogovoreče kroge, kjer pa to ni mogoče, naj bi se v našem ka/tarnem živ/jenja pos/aževa/i s/ovenskega jezika.
Pravi/no vrednotenje dvojezičnosti bo perspektivno odigra/o pomembno v/ogo pri razširjanja in atrjevanja naših ka/tarnih aktivnosti. Pri tem gre predvsem za pridobivanje tistih, ki so se iz katerihko/i raz/ogov manjšini odtaji/i in pa za tiste, ki kažejo razamevanje za prizadevanja koroških 5/ovencev, pa jih dos/ej nismo zna/i nagovoriti. V g/avnem gre za m/ajšo generacijo, ki ni obremenjena s predsodki. Nekaj prvih izkašenj že imamo s tambaraškimi zbori in z otroškimi skapinami, kjer de/ajejo tadi nemškogovoreči in kjer bi se mora/a prav zaradi tega prakticirati dos/edna dvojezičnost.
Naniza/ sem samo nekaj prob/emov, skaša/i se jih bomo /otiti na seminarja v Podrav/jah.
Janko MaHe
VAŽNA SEJA CK ZKJ:
O težavah in njihovih vzrokih
„Naš položaj je težak, ni pa brezizhoden," je poudaril predsednik predsedstva CK ZK Jugoslavije Mitja Ribičič, ko je prejšnji teden na seji CK ZKJ govoril o trenutnem gospodarskem poiožaju Jugoslavije. V svojem obširnem referatu je Ribičič brez otepšavanja orisat razmere takšne, kakršne so ter dejat: „Kar zadeva težavnost gospodarskega potožaja, ne smemo nič lakirati, detavskemu razredu in občanom naše države smo dotž-ni odkrito povedati, kakšen je naš resnični gospodarski potožaj in kateri raztogi so nas pripetjati do tega."
Predsednik Ribičič je opozorit, da se je Jugostavija tudi v pretektosti večkrat znašta v vetikih težavah, četo v potožaju, ki je bit težji od današnjega, pa je te težave vendar vedno premostita, ker so se njeni tju-dje reševanja enotno totih. Taka enotnost je potrebna tudi danes in potrebno je tudi odpovedovanje. „Odpove-dovanje predvsem pomeni", je dejat Ribičič, „da moramo v naši gospodarski potitiki in družbeni praksi zavrniti vse, kar je nereatno, prcambi-ciozno, unitaristično in kar je pripe-tjato do tega, da živimo in se privajamo na živtjenje nad našimi stvarnimi možnostmi, nad rezultati deta. V sedanjem zaostrenem gospodarskem potožaju je pričakovati tudi odrekanje od nekaterih obtik potrošnje, pa tudi zmanjševanje posameznih dejavnikov družbenega standarda, je ugotovit govornik. „To moramo nare-
diti, ker smo v dosedanjem razvoju poskušati napredovati mnogo hitreje, kot pa so nam materialne možnosti dovotjevale."
Po uvodnem referatu so številni diskutanti prav tako kritično spregovoriti o trenutnem stanju, o vzrokih, ki so privedti do današnjih težav, pa tudi o možnostih in poteh, kako bi premostiti sedanji kritični potožaj. Pri tem je bito govora med drugim tudi o razpisu posebnega tjudskega poso-jita, kot posebno važna in najbolj akutna natoga pri razreševanju težav pa je bita poudarjena potreba po rednem odptačevanju dotgov tujini.
To je zapopadeno tudi v smernicah, ki so jih sprejeti za ureničevanje gospodarske stabitizacije in kjer so kot najvažnejše poudarjene nastednje naloge: načrtovanje razvoja, gospodarske potitike in programa stabitizacije; povečevanje izvoza; odptačevanje dotgov tujini; zmanjševanje porabe, ki mora biti pritagojena materiatnim možnostim in reatnemu dohodku; zagotavljanje domače hrane; smotrna poraba vseh vrst energije; izkoriščanje notranjih rezerv v detovnih organizacijah in skupnostih; uresničevanje pobude za razpis sptošnega tjudskega posojita; dohodkovno povezovanje podjetij iz gospodarsko razvitih in manj razvitih predetov države; razreševanje sociatnih probtemov in pro-btematika preskrbe; vprašanje odgovornosti do deta in uspešnega gospodarjenja.
V sodelovanje treh dežel v območju Alpe-Jadran so se zdaj vključili tudi sindikati. V Celovcu je bil konec preteklega tedna dvodnevni sestanek, ki so se ga udeležili Zveza sindikatov Slovenije s predsednikom Marjanom Orožnom na čelu, sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL iz Furlanije-Ju-lijske krajine ter gostitelj Avstrijska sindikalna zveza za Koroško s predsednikom Fruhbauerjem na čelu. V središču razprav so bila predvsem prometna in transportna vprašanja, pri čemer je beseda tekla še posebej o prometnih zvezah do Trsta in Kopra, o Karavanškem
Ijani.
Predsednik Zveze sindikatov Sto* venije Marjan Orožen je s svojim' sodelavci v petek obiskal tudi se* dež Zveze slovenskih organizaetj. kjer so ga sprejeli predstavniki ZSO in Narodnega sveta koroških Slo* vencev in mu prikazali aktualni po* ložaj, v katerem se nahaja slovenska narodna skupnost na Koto* škem. Pogovor je tekel tudi o možnostih sodelovanja med slovensko manjšino in ZSS, poudarili pa s° tudi pomen podobnih obiskov P" predstavništvih slovenske narodne skupnosti, ker se v nasprotnem primeru to lahko izrabi za izolacijo slovenske manjšine.
Srečanje sindikatov v prostoru Alpe-Jadran
predoru in predoru pod prelazom stvo, s katerim je treba računati. Plocken. Na sindikalnem srečanju kjer obstaja tudi na Koroškem so slovenski sindikalisti poudarili teres, vendar pa so Korošci ob* vlogo manjšin v prostoru Alpe- žalovali, da v tem oziru ni reci* Jadran, kar so podprli tudi italijan- pročnosti. To ..posledico različnih ski sindikalisti, medtem ko so se družbenih sistemov" so ocenili tu-koroški rešili s poljubno formulaci- di kot glavno oviro, da do regionat* jo, da imajo manjšine sicer lahko nega sporazuma med Slovenijo m pozitivno vlogo, lahko so pa tudi Koroško nimajo pozitivnega stah* ovira. Mešana podjetja v koroškem šča. Naslednje srečanje sindikatov prostoru so bila ocenjena kot dej- treh dežel bo prihodnje leto v Ljub*
PRED 10 LET): ESKALACtJA NEMŠKEGA NACtONADZMA (3)
Spremenljivost Kretskega
Zgovorna priča spreminjajočih se stališč avstrijske vlade in socialistov do manjšinskega vprašanja je prav gotovo avstrijski kancler Bruno Kreisky. Kratki odlomki iz intervjuja in izjav, ki jih je dal tik pred postavitvijo prvih dvojezičnih napisov, po ..ortstafelsturmu" in tri leta pozneje, ko so se odločili izvesti „štetje posebne vrste", zrcalijo spreminjajoče se stališče do manjšine.
Začetek septembra 1972, tik pred postavitvijo dvojezičnih tabel, je Kreisky v intervjuju z „De!om" med drugim dejal v zvezi s ..kompliciranostjo" manjšinskega vprašanja: „Jaz sem dobro pripravljen na to — ne potrebujem pa „dobrih nasvetov" od ljudi, ki so šele zdaj ..odkrili" svoje srce za manjšine, v času tretjega rajha pa so bili na strani oblastnikov. To niso nikakršni dobri poglavitni zagovorniki za zaščito manjšin." Na vprašanje ali je res že vse izpolnjeno pa je dejal: ...........Te
probleme je treba obravnavati kot žive probleme: nove želje se pojavljajo, o tem bomo razpravljali. Saj pravim: da bi se vse to urejalo, bomo imeli to stalno komisijo, ki bo vedno predstavljala priložnost za pogovore z vlado. Od tega si zelo veliko
obetam. Seveda: slabi bi bili takšni vodje manjšin, ki bi rek'i, da so zadovoljni. V politiki sploh ni nikogar, ki bi rekel, da je zadovoljen. To je ustvarjalno nezadovoljstvo. To je treba upoštevati."
Ko se je razmahnil protislovenski val v vročo jesen '72 in sta se FPO in OVP z desnimi nem-škonacionalnimi silami povezali, da bi zmajali absolutno večino socialistov v deželi in poslabšali dejansko stanje manjšine, je Kreisky prišel na Koroško, da bi napravil red vsaj v svojih lastnih vrstah.
Svoje tovariše je rotil, da gre za ugled v svetu: „Kdor je bral inozemske časopise, tudi nemške, ve to zelo točno. In odgovornost Korošcev je zelo velika. Še posebno velika je za vodilno silo na Koroškem, za socialistično stranko, za najmočnejšo silo. Zato apeliram na vse: Pojdite med ljudi in jih skušajte prepričati o tem, da se je treba potruditi za pametne rešitve: še bomo govorili o tem, vendar ne moremo, in to povem z vso jasnostjo, ne moremo stran od obveznosti državne pogodbe. To ne gre, tega ne moremo napraviti." Na račun nacionalističnih sil pa je rekel: „!n če stvari se-
daj niso tako dramatične (kot za časa Flitlerja, op. ured.), se je treba braniti proti začetkom-... In tako se morajo koroški socialisti izkazati kot neomajni demokrati, ki so zvesti pogodbam." Glede dvojezičnih tabel pa je dejal: ..Smiselno je govoriti z ljudmi, jih prepričati o potrebi teh stvari."
Socialistična stranka pa je sledila desničarskima strankama in kapitulirala pred nemškimi nacionalisti. Leta 1972 je še odklanjala ugotavljanje manjšine in svarila pred zastrupljanjem ozračja, ki bi nastalo s preštevanjem, leta 1975 pa je soglašala z OVP in FPO o potrebi ugotavljanja manjšine. Zato je vedno bolj tudi zbledelo razumevanje za potrebe in težnje manjšine.
Ko je na zborovanju več kot 700 odbornikov in zaupnikov koroških Slovencev bil sprejet sklep o prekinitvi pogovorov z vlado, ker je pripravljala preštevanje manjšine, je izgubil živce tudi kancler Kreisky. Naravnost izpadljive so bile njegove izjave. Slovencem je svetoval naj si izvolijo nove predstavnike, rekel pa je tudi: „Und wenn sie dann nicht kommen, ja dann sollen sie mich gern haben, mit Ver-taub gesagt...".
Posvet o manjšinah
pri komisiji Evropskega sveta
Potožaj
Stovencev
so na
Vprašanjem razvoja manjšinske kut-ture, šotstva, sredstev množičnega obveščanja in potitične prisotnosti v družbenem dogajanju je bito posvečeno posvetovanje zastopnikov narodnih manjšin, ki so se prejšnji teden sestati v Trentu. Zasedanja so se udeležiti predstavniki manjšin iz Itatije, Avstrije (Koroška in Gradiščanska), Stovenije, Zahodne Nemčije, Nizozemske in Španije.
Zasedanje je vodit predstavnik komisije za kutturna vprašanja pri Evropskem svetu, stužito pa je zbiranju podatkov o stanju jezikovnih manjšin v Evropi za vetiko posvetovanje o manjšinski problematiki, ki je predvideno za teto 1984 na sedežu Evropskega sveta v Strasbourgu. Na sestanku v Trentu so nakazati razmere, v kakršnih živiio posamezne manjšine. Pri tem so zlasti poudariti potrebo pouka jezikov manjšin tako v osnovni šoti kakor tudi v otroškem vrtcu povsod tam, kjer manjšine ži-
vijo. Prav tako je bito govora o tem, da je treba manjšinam zagotoviti botj-ši dostop do sredstev javnega obveščanja ter jim omogočiti enakopravno vktjučevanje v družbeno dogajanje.
probtematiko koroški posvetu v Trent predstaviti predsednik FUEV dr. R" ginatd Vospernik, podpredsed"' NSKS mag. Fitip Warasch in taji'. Ktuba stovenskih občinskih odbori" kov Borut Sommeregger, o vpra$ njih gradiščanskih Hrvatov pa je 8" vorit Stefan Emrich.
Dežete na območju Atpe-Jadran nameravajo svoje sodelovanje pogto-biti tudi na področju tetevizije. Na pobudo TV Ljubtjana in ORF bodo namreč tetevizijski študiji, ki detuje-jo v teh deželah, predvidoma prihodnje teto vključiti v svoje programe osem skupnih oddaj, ki naj bi na čim botj aktuaten, televizijsko učinkovit način obravnavate skupno tematiko teh dežet in s tem čim botj temetjito seznanite gtedatce z družbe-no-gospodarskim in kulturnim živtje-njem prostora Atpe-Jadran.
Skupne TV oddaje
na območju Alpe-Jadran
Da bi programsko, vsebinsko in ganizacijsko preizkusiti zapleteni "ib čin takega sodelovanja, so pripri' preizkusno oddajo pod nastop ,,Neznane tepote", ki bo na spote" v nedetjo. V njej bo vsak od os"" studiev, ki detujejo na območju Aip^ Jadran, pribtižno v petih min""!, predstavi! eno izmed manj zna"' znamenitosti ati posebnosti. Take " ^ da' '	'	'	'	*	—
je bodo brez dvoma prispevate boljšemu medsebojnemu spoznava"!
m razumevanju sveta.
tjudi
tem
de!"
60-LETN)CI OBSTOJA SPD „JEPA-BAŠKO JEZERO":
Dokler bo pod Jepo donela naša pesem, tako dolgo bo ostal tudi naš narod!
. Dvorana kulturnega doma v Ločah ob Baškem jezeru je preteklo soboto bila prizorišče mogočne kul-turrie manifestacije. Kajti ta večer ss je v tej dvorani odvijala jubilej-
siavo prevzel tudi pokroviteljstvo, ni pevski zbor in druge skupine, ki zastopniki obeh slovenskih kultur- uspešno nadaljujejo z delom. Z nih centralnih organizacij, Sloven- besedami: „Toda danes je naša ske prosvetne zveze in Krščanske skrb, da ohranimo to, kar imamo,
kulturne zveze ter političnih organi-
^3 proslava Slovenskega prosvetna društva „Jepa-Baško jezero", je za svojo 60-letnico vabilo na ^Iturno prireditev. Nabito polna vorana je bila najbolj zgovoren °kaz, kako veliko je zanimanje za ^vensko kulturo v Ločah in dru-9'h krajih občine Bekštanj ter juž-
^ Koroške, pa tud: v matični Slo-^niji. Obiskovalci so prišli od bli-^ in daleč, da prisostvujejo uglednemu jubileju domačega prosvetnega društva. Med njimi so bil: tu-predstavniki občine Bekštanj z Španom inž. Helmutom Hatzejem ^3 čelu, ki je za to jubilejno pro-
zacij, zastopniki Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, domači župnik Jakob Škofič, bivši predsednik Janez Miki ter druge vidne osebnosti.
Predsednik jubilejnega društva Franci Černut je — potem, ko je pozdravil častne goste — orisal tudi zgodovino društva in predvsem poudaril težko pot, ki jo je društvo v teku minulih šestdeset let moralo prehoditi. Posebno težko je bilo obdobje pred drugo svetovno vojno in po prihodu fašizma, ko je sovražnik slovenskemu ljudstvu na Koroškem napovedal smrt z „do-končno rešitvijo koroškega vprašanja". Prišlo je do ukinitve oz. prepovedi slovenske kulturne dejavnosti, izseljevanje koroških Slovencev v taborišča, od koder se premnogi niso nikoli več vrnili. Toda življenjska sila je bila močnejša od nasilja, je naglasil Černut in potem še dejal, da je iz ruševin nastalo spet novo življenje — tudi društvo je spet pričelo z delom in danes goji močno kulturno dejavnost. Ob tem je izrekel zahvalo vsem številnim prosvetašem, ki so se zavedali svoje dolžnosti in pod težkimi pogoji ustanovili društve-
ker dokler bo pod Jepo donela naša pesem, tako dolgo bo obstal tudi naš narod", je predsednik Černut zaključil svoj govor.
Zastopnik KKZ Herbert Seher je v svojem pozdravu nekoliko kritično ocenil razmerje deželnih oblasti do društvenega življenja, medtem ko je predsednik SPZ Valentin Po-lanšek v svojem pozdravnem govoru orisal globok pomen kulturnega udejstvovanja prav za slovenski živelj na Koroškem. Župan inž. Helmut Hatze je v imenu občinskega zastopstva izročil pozdrave in čestitke jubilejnemu društvu, podčrtal predvsem občudovanja in spoštovanja vredno močno življenjsko voljo slovenskega človeka ter z besedami zahvale naglasil močno društveno razgibanost. Poleg vidne znatne gmotne podpore društvu, je župan z doslej edinstveno gesto — zbrano občinstvo nagovoril tudi v slovenskem jeziku in s tem dokazal svoje spoštovanje do jezika soseda in njegove kulture.
Pozdravnim govorom je sledil kulturni spored, ki je bil pisan kakor šopek cvetlic, podarjen od sodelujočih, društvu za jubilej. To posebno velja za pevski zbor sosednjega SPD „Rož" iz Šentjakoba v Rožu. Društveni tamburaški zbor je pod vodstvom Erike Wro-lich zaigral dve novi viži, naštudirani na počitniškem seminarju v Crikvenici in sicer Milke Hartmanove ..Uspavanko" in „Venček staro-gradskih valčkov" v priredbi Aleksandra Černuta. Plesna skupina Dorfgemeinschaft z Loč, ki jo vodi Richard Gruber, je v nekoliko zmanjšanem številu razveselila publiko s tremi plesi, od teh kmečki valček po znanem slovenskem napevu. Z ubranim petjem je MPZ „Rož" pod vodstvom Lajka Milisav-Ijeviča navdušil številne poslušalce in s tem ponovno dokazal visoko raven tega zbora, ki uspešno deluje že osem let. Dve narodni in eno partizansko pesem je zapela in zaigrala glasbena skupina ZSM iz Celovca, ki jo vodi Danica Ur-schitz. S piščalkami orgel bi lahko primerjati mladinski zbor društva, čeprav maloštevilen, se je korajžno odrezal s svojim nastopom — zanj skrbi Irena Černut; slednja je tudi predstavila domačo pesnico Rozalijo Petschnig iz Pečnice, katere pesem „Dom zapuščen" je recitirala. V le-tej je prikazana vsa tragika zapuščanja kmečkih domov in je aktualna tudi za današnji čas. Po svojem drugem nastopu tambu-
SLOVBNSKA PROSVETNA ZVEZA
VABI NA
seminar o dvojezičnosti
ki bo v soboto in nedeljo 2. in 3. oktobra 1982 v prostorih bivše kmetijske šole v Podravljah s sledečim dnevnim redom:
sobota, 2. oktobra 1982
17.00	Slovenska kultura in dvojezičnost (uvodni referat) Dosedanje izkušnje in naloge v bodoče
18.00	Univ. doc. dr. Dietmar Larcher (celovška univerza):
..Potreba in vrednost materinščine za razvoj človeka"
19.00	Skupna diskusija (plenum)
nedelja, 3. oktobra 1982
9.00 Diskusija v štirih delovnih krožkih
a)	sodelovanje z društvi sosednjega naroda
b)	26. oktober (prireditve ..Dober večer, sosed" in Oktobrski tabor)
c)	prireditve za turiste
d)	dvojezičnost v društvu in v okviru slovenskih kulturnih skupin
11.00	Skupna diskusija
13.00	Zaključek seminarja.
Prireditelj na seminar vabi prosvetaše krajevnih društev in vse, ki se za to problematiko zanimajo. Udeleženci seminarja se pri SPZ lahko prijavijo pismeno ali po telefonu (0 42 22) 32 5 94 ali 33 1 08.
Odbor
rašev, je sprejela Erika lep šopek, društvo pa darilo od prijateljev iz Ljubljane — v zahvalo je ansambel zaigral še poskočno „Pika, poka". Slovesnost je zaključil moški zbor pod vodstvom mag. Mirka Lauseg-gerja s tremi pesmimi od katerih je najbolj vžgala znana zbadljivka iz Zilje ..Paliv, paiav". Pri tem je
nima ustanoviteljema: župniku dr. Josipu Ogrisu in šolskemu ravnatelju Francu Aichholzerju. Njuna vodilna misel „ti pa ostani ti!" ima svojo veljavo bolj kot kdaj koli poprej, saj to ni le goreča oporoka obeh vrlih mož, marveč je in ostane tudi društveno geslo, je njegov program za bodočnost.
za posebno originalnost poskrbel Tonček Urschitz s svojim meketanjem. Posamezne točke jubilejnega sporeda sta povezovala Irena Černut v slovenskem in Peter Novak v nemškem jeziku.
Jubilejno društvo - SPD „Jepa-Baško jezero" - se je ob tej priložnosti dostojno oddolžilo pokoj-
Jubilejnemu društvu k uspeli proslavi iskreno čestitamo in želimo tudi mnogo uspeha pri razvijanju njegove bodoče kulturne dejavnosti. Ansambli jubilejnega društva (ki so v tem poročilu zajeti tudi v sliki — op. ured.), so najboljši porok za bodoči procvit, saj v društvu pretežno deluje mladina.
V
Župnik Ludvik Jank 50 let na Radišah
. Nadnjo nedeljo so praznovali na ^3dišah slovesnost, kakršno le ma-°Ne lahko praznujejo: Proslavili ^ župnika Ludovika Janka, ki že ^tdeset let živi med Radišani in sta zanje. Začetek proslavljanja je .Povezan z nedeljskim bogoslužen v cerkvi, pri katerem je sodega! dekan Leopold Silan z du-ovniki Jankom Lampichlerjem ter J- Franom Mikulo; sooblikovali pa .s ga tudi domači pevci, mladina ^ drugi. Po maši so pevci Sloven-ASga prosvetnega društva „Radi-s", kateri so obenem tudi cerkve-Pevci, povabili svojega župnika J* goste v kulturni dom, kjer so ^3 skušali z majhnim slavjem iz-3žati hvaležnost za petdesetletno Sklonjenost, razumevanje in po-i °č. Slovesnosti se je udeležil po-^9 duhovnikov in drugih gostov še ^Pan občine Žrelec dipl. inž. Ernst
Dobernigg ter komandant žandar-merijske postaje Peter Druml, župnikov rojak z Zilje.
Vsi govorniki so naglašali predvsem priljubljenost, ki jo uživa skoraj osemdesetletni župnik doma in drugod. Dr. Mikula je šaljivo omenil, da župnik Jank sam ni nikoli hotel zapustiti Radiš. Ko jih je vendarle zapuščal, so ga morali vleči esesovci in gestapovci. Predsednik domačega društva Ludvik Ogris je naglasil predvsem to, da je bil gospod Ludovik Jank vsa leta svojega bivanja na Radišah zvest obiskovalec društvenih prireditev in da se je posebno rad družil z ljudmi, ki so se kakor on zavedali svoje slovenske narodne pripadnosti. On je za to svojo zavednost tudi plačal s tem, da je bil ponovno izpostavljen napadom kra-
jevnih pristašev velenemške miselnosti in celo aretiran ter kazensko premeščen v kraje, kjer v svoji domači govorici ni mogel govoriti. Njegova zasluga pa je predvsem, da lastništvo nekdanjega farovške-ga skednja ni prešlo v roke Slovencem sovražnih krogov in da je tako mogel biti zgrajen radiški kulturni dom. Za župnika Janka tudi nikdar ni bila pomembna pripadnost ijudi in udruženj kaki politični ali narodnopolitični smeri. Trudil se je za vernost in poštenost ljudi, upošteval in cenil pa je tudi vsakogar, ki je drugače mislil kakor on. Bil je pravi ljudski duhovnik. In zato ga imajo Radišani radi.
Posebno pozornost pri nedeljski slovesnosti na Radišah je bil deležen tudi starosta narodnega, kulturnega in tudi verskega življenja
na Radišah Janko Tolmaier, kateri je prejel posebno odlikovanje od krškega škofa dr. Egona Kapella-rija.
Zbornik
Te dni je izšel zbornik Krške škofije. Predstavnikom tiska ga je predstavi) škof dr. Egon Kapellari s sodelavci. O vsebini Zbornika je spregovoril urednik dr. Siegfried Muhrer, ki je dejal, da je v tej ediciji zajeto gradivo o dogodkih cerkvenega življenja v teku enega leta, razdeljeno na več po-glavi.
Zbornik seveda stoji v znamenju novega škofa Krške škofije, dr. Kapella-rija, ki je ob začetku letošnjega leta postal njen najvišji predstojnik. V zborniku so najnovejši statistični podatki, ki dajejo nazorno sliko o trenutnem stanju v Krški škofiji na personalnem, finančnem in drugih področjih kot je obnavljanje in gradnja novih cerkva. Nekateri prispevki so tudi slovenski, dvojezično navedbo imajo tudi kraji v katerih je slovensko oz. dvojezično bogoslužje.
Na naslovni strani Zbornika je motiv Šentštefana v Ziljski dolini, na zadnji pa posnetek oltarja cerkve v Krivi Vrbi, delo akademskega slikarja Valentina Omana.
Obračun o letošnjem počitniškem
letovanju otrok
Počitnice na morju so za vsakega mladega čioveka užitek in doživetje. Vsako teto so v poletnih mesecih nove skupine mladih koroških Slovencev na istrski obali in kvarnerskih otokih. Že desetletja hodijo skupine otrok na letovanje v Savudrijo, že stotine jih je bilo na tem predelu hrvaške obale, tako da je kraj med koroškimi Slovenci že zelo poznan in priljubljen. Tudi letos je bila skupina 40 otrok pod vodstvom petih domačih vzgojiteljev in vzgojiteljic v Savudriji. Letovanje pa je pripravil koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij. Tokrat vam bomo predstavili predvsem letovanje predšolske mladine na otoku Krku. Poleg dveh skupin pa so se mudili na jadranski obali še vsi otroci dvojezičnega otroškega vrtca iz Šentprimoža in razni šolarji z južne Koroške. V istrsko Fieso je začetek junija povabila vse otroke šentpri-moškega otroškega vrtca
učilo plavati, drugi pa so različno napredovali. Vzgojiteljice so v razgovoru z našim sodelavcem nasploh poudarile važno vlogo takšnih letovanj. Saj je večkrat otrok prvič zapustil za dalj časa svoje družinsko okolje in se moral postaviti na lastne noge. Brez izjeme je to dejstvo vplivalo na vse otroke pozitivno. Vida Picej je bila mnenja, da imajo otroci v tej starosti sploh manj domotožja, saj je bilo opaziti, da so se kmalu posušile solze ločitve na licih najmlajših, ko so že v omnibusu spoznavali nove prijatelje. Tudi jutranja telovadba, kulturni programi in nastop čarovnika so sprostili ustvarjalne sile najmlajših. Dobro so se počutili in napeli vse sile pri štafetni tekmi in skoraj vsi so sodelovali na prireditvi „pokaži kaj znaš". Ob tabornem ognju, petju in igrah pa so zaključili svoj dopust na jadranaski obali.
kot že v
prejšnjih letih — ljubljanska Metalka. -	-	,	,,
V Puntiželi blizu Pule pa so bili na , ^ vseh doživljajev ,n dogodkov letovanju šolski otroci partizanskih	ki so jih^ pripovedovale
družin iz Žužalč, Loč, Bilčovsa, Že- vzgojiteljice m mogoče opisati Prav lezne Kaple, Kotmare vasi, Radiš, gotovo pa lahko zabeležimo, da je v
Pliberka in drugih krajev. Od 20. do	^slovenskim, otroci
zrasla pri marsikaterem mladem slovenskem Korošcu še večja potreba se bolje naučiti slovenskega materinega jezika. Dopust je bil torej tudi motivacija za slovenski pouk v ljudski šoli, čeprav je bilo opaziti, da že pri marsikateremu tudi nemška okolica zapušča močne sledove.
Ko smo vprašali vzgojiteljice, ki so v teh dneh spremljale otroke, za njihove osebne vtise z letovanja, je dejala Elsa Hribar iz Celovca, da je za otroke zelo pozitivno, če imajo možnost preživeti nekaj dni v slovenski skupini, prav tako pomembno pa se ji zdi, da so otroci prišli enkrat v čisto drugo okolje. Navsezadnje pa je dodala, da je seveda tudi zanjo takšna naloga sprememba, ki se ji dopade. Vida Picej iz Zgornjah Za-manj je povedala, da so bili kot gostje tako izvrstno pogoščeni, da so otroci še lažje pozabili ločitev od doma. Tudi Anica Wutte iz Gluhega lesa se je že pred letovanjem veselila, da gre z najmlajšimi v Punat, želela pa je, da bodo tudi v bodoče slovenski otroci lahko koristili te izvrstne naravne in medicinske okoliščine.
Predsednica ZSŽ Milena Grobla-cher pa je povedala, da so bili starši zelo zadovoljni z letošnjim letovanjem. Zahvalo je naslovila seveda na vse, ki so omogočili uspeh te akcije, predvsem področnemu odboru Koroških partizanov v Mariboru, na vzgojiteljice, na avtobusnega podjetnika Smrtnika iz Železne Kaple, na vse sodelavce rdečega križa in vse ostale, ki so omogočili prijetno bivanje otrok na morju.
Predsednika ZSO in NSKS predavala v Ljubljani
Na povabilo Inštituta za narodnostna vprašanja sta v ponedeljek v Ljubljani predavala predsednik Zveze slovenskih orga-nzacij dipl. inž. Feliks VVieser in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev o aktualnem trenutku slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Ponedeljkovo predavanje je bilo deveto po vrsti iz ciklusa predavanj, ki jih Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani pod ravnateljstvom mag. Silva Devetaka organizira pod skupnim naslovom ..Narodnostna vprašanja v sodobnem svetu s posebnim ozirom na položaj slovenskih manjšin v sosednih deželah".
Predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij sta povabljenim gostom obširno in podrobno predočila aktualni položaj Slovencev na Koroškem, ki ga trenutno označuje pomanjkanje vsakršne volje pri avstrijski uradni politiki, da bi rešili odprta vprašanja. Posebej sta še poudarila asimilacijski značaj avstrijske manjšinske politike zlasti od sedmojulijske manjšinske zakonodaje iz leta 1976 in kot negativno podčrtala dejstvo, da v doglednem času ne bo prišlo do razgovorov na pristojnem mestu, torej z zvezno vlado.
Bilčovs
V nedeljo dne 5. septembra smo imeli pri nas poroko. Kakor vselej ob takih priložnostih, je tudi tokrat bilo pri Miklavžu veselo in razgibano.
Med številnimi gosti in sorodniki, sta obhajala svoj poročni dan Irena Valentinič iz Potoka in Gregi Reichmanu iz Želuč. Ženin je mizarski mojster, ki izhaja iz prizadevne Ravbar-
Dr. Mirt Zwitter - petinšestdesedetnik
31. julija so bili tam v rekreacijskem centru gostje področnega odbora Koroških partizanov iz Maribora.
Punat na otoku Krk pa je bil cilj 30 predšolskih otrok, ki so v dveh izmenah preživeli po deset dni v tem starem mestecu. Zveza slovenskih žena je organizirala predšolske otroke iz slovenskih družin na južnem Koroškem, koroški partizani iz Maribora pa so posredovali in omogočili bivanje otrok v izvrstno urejenem Domu rdečega križa v Punatu, ki leži na jugovzhodnem predelu otoka.
Otroci so bili v Domu rdečega križa res v varnih in dobrih rokah. Vedno je bilo navzoče strokovno in servisno osebje. Ob navzočnosti vzgojiteljic Else Hribar, Vide Picej in Anice Wutte-so se otroci kar kmalu uživeli v novi okolici, stalno navzoči zdravnik in bolniške sestre pa so noč in dan bili pripravljeni, da ob vsaki potrebi pomagajo najmlajšim. Otroci med 4. in 7. letom so se med drugim učili tudi plavati. V kratkem času 10 dni se je pet otrok popolnoma na-
Ta teden — 28. septembra — je poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug in predsednik društva „Aula slovenica" v Celovcu dr. Mirt Zwitter prehodil 65 let svoje življenjske poti. In ta njegova pot je najtesneje povezana s potjo, ki jo hodimo koroški Slovenci, saj je že dolga desetletja aktivno vključen v naša skupna prizadevanja.
Ne bomo tukaj ponavljali, kar smo obširno zapisali o njem in njegovem delovanju že pri prejšnjih življenjskih jubilejih. Le na kratko naj bodo poudarjena področja, kjer je zastavljal svoje sile in svoje sposobnosti v našo skupno korist: na narodno-političnem področju v vodilnih vrstah naše osrednje organizacije; na kulturno-prosvetnem polju pri obnovi in poživitvi krajevnih društev ter utrditvi njihove centrale; na gospodarskem področju pri obnovi in razvoju zadružništva ter izgradnji zadružnih domov in poslovalnic; na šolskem področju pri ustvaritvi sodobnih pogojev za dijaško mladino in za strokovno izobraževanje kmečkega naraščaja; poleg tega bo ostal nepozaben njegov dolgoletni in vztrajni boj za
popravo škode našim izseljencem kakor tudi za povračilo za časa nacizma uropanega premoženja naših organizacij in ustanov; z ureditvijo „Aule slovenice" so bili ustvarjeni pogoji za lažje spoznavanje dosežkov likovne umetnosti; in ne nazadnje bi še omenili številne tehtne prispevke v Slo-
venskem vestniku, v Koroškem koledarju in v drugih naših publikacijah.
V luči teh le bežno nakazanih dejavnosti je ob sedanji življenjski prelomnici pogled na prehojeno pot gotovo v zadoščenje: na njej so se vrstila leta in se povezala v desetletja, polna snovanj, načrtovanj, diskusij in uresničevanja sprejetih odločitev. Ni bilo vedno lahko, v naših razmerah še posebno ne; treba je bilo veliko volje, predanosti in požrtvovalnosti, neomajnosti zlasti v trenutkih, ko je bila dostikrat nehvaležnost edino priznanje.
Pa je tovariš Mirt vztrajal in vztraja še danes, ko mu ob njegovi petin-šestdesetletnici izrekamo prisrčne čestitke — z zahvalo za opravljeno delo in z najboljšimi željami za bodoče!
ČESTITAMO
Na celovški univerzi za vzgojne vede je zaključil svoj magisterij slavistike naš rojak Jože Blajs iz Lepene. Mlademu pisatelju želimo še mnogo uspeha na njegovi nadaljnji življenjski poti.
jeve družine v Želučah. Nevesta hčerka Rezije in Tonija Valentinič na Potoku. Rezi Valentinič je daleč naokoli poznana in priznana babica; M vselej stoji pripravljena, da p°* maga, kadar jo pokličejo.
Nevesta Irena in ženin Gregi
vneta sodelavca v našem prosvetnem društvu „Bilka". Gregi je vesten bla* gajničar, ki že več let skrbi, da v društveno blagajno še zmeraj pf' teče kaj šilingov. Irena pa vzorno vo* di našo domačo knjižnico in spodhu* ja stare in mlade, da berejo — kap* le človek, ki veliko bere, bo tudi lah' ko kos jutrišnjemu dnevu.
Ker sta ženin in nevesta tudi aktiv* na pevca, je samoumevno, da so na poročno slavje prišli tudi naši pevcj in prosvetaši. Zapeli so jima v lep' želuški cerkvici in na ženitovanjskef" slavju. V imenu društva „Bilka' r predsednik Ogris-Martič Gašpar no* vo-poročencema čestital in se jima za* hvalil za dosedanje delo v društvu ju prosil, da naj s tem delom nada* ljujeta v korist slovenske kulturne skupnosti. V imenu pevcev je čestitata nevesti in ženinu mag. Ani Gasser n* jima izročila tudi spominsko darilo-^
Do jutranjih ur je trajalo veseleče*
nitovanjsko razpoloženje, ki bo vsem še dolgo v prijetnem spominu.
Mladoporočenca sta se po konca* nem slavju podala v lepo urejeno hišico v Bilčovsu, kjer bosta skupno
hodila pot, katera naj bi bila zmetal
rožnata.
Prepričani smo, da bosta lepim vzorom svojih staršev ostala zvesta in v tem duhu vzgajala tudi svoj na*
raščaj. Ireni in Gregiju iskreno cest:*
tamo in želimo mnogo let neskaljene družinske sreče.
V klubu KDZ na Blatu bodo predvajali v soboto 2. oktobra 1982 ob 20. uri
FILM „CVETJE V JESENI".
Prisrčno vabljeni!
KATOUSK) DOM PROSVETE V TiMJAH
vabi na sledeče prireditve:
^ od sobote 2. oktobra 1982 ob 9. uri do nedelje 3. oktobra ob 16. uri bo filmska šola (prot. Hans Wagala). Seminar v treh delih obravnava kamero, oblikovanje slike, osvetljavo, režijo, scenarij in montažo
^ v ponedeljek 4. okt. 1982 ob 18. uri bo Začetek jezikovnega tečaja: Slovenščina za začetnike in nadaljevalni tečaj v VVaaggasse 18, 9010 Celovec. Tečaj obsega 10 dvojnih ur. (Vodi: str. učitelj Franc Krištof)
^ v torek 5. oktobra 1982 ob 18. uri bo Začetek jezikovnega tečaja: Slovenščina za napredujoče, 3. del (vodi: mag. Lojze Pušenjak)
^ v četrtek 7. oktobra 1982 ob 18. uri: Slovenščina za začetnike in nadaljevalni tečaj v Domu v Tinjah (vodi: ravn. Mirko Srienc).
Pokojninska zavarovalnica za delavce obvešča
Meseca oktobra bo imela pokojninska zavarovalnica v sledečih krajih uradne dneve:
ŠMOHOR, v mestni hiši, 4. oktobra od 8. do 12.ure.
VELIKOVEC, Hauptplatz 2, v upravi koroške pokrajinske bolniške blagajne, 6. oktobra od 8. do 12. ure.
BELJAK, Kaiser-Josef-Platz 1, Delavska zbornica, 12. oktobra od 8. do 12. ure.
Dražba ovc
Koroško deželno združenje za rejo ovc prireja letošnjo dražbo plemenskih ovnov in ovc prihodnjo nedeljo 6. oktobra 1982 v Spittalu na zgornjem Koroškem. Ob 7.30 uri bodo pred prodajnim hlevom Agrosserta (Koschatstrabe) začeli z izbiro ovnov in ocenjevanjem ovc. Ob 11. uri pa bodo na istem mestu izvedli dražbo ovnov in ovc. Nalog za nakup zaželene živali sprejema tudi deželno združenje za rejo ovc v Celovcu (Musemstr. 5, tel. 04222/57660/361).
Topšport - volitve v obratni svet
Dne 24. 9. 1982 so bile izvedene pri Topšportu v vseh treh obratih (Pliberk, Železna Kapla, Št. Primož) volitve v obratni svet. Od 100 zaposlenih je bilo 96 volilnih upravičencev. Oddanih glasov je bilo 75, od teh je bilo 7 neveljavnih. Kandidirali sta 2 listi in sicer lista 1 Ski-handsehuhe Ski Pool, lista 2 Karnt-ner Arbeiter - Koroški delavci.
Lista Koroških delavcev je pri teh volitvah osvojila vse 4 mandate in tako je novi obratni svet izvolil za predsednico Anno Tratar, ki je že v prejšnjih letih vodila obratni svet.
OBIŠČITE
Wemer Bergovo gaterijo
V PLIBERKU
KOROŠKO GLASBENO DRUŠTVO
sporoča vsem lastnikom ..malega abonmaja", da bo prvi koncert pd' hodnji ponedeljek 4. oktobra v Domu glasbe v Celovcu.
Igral bo pianist Otto Niederdorfer.
Kot znano, se je veletrgovina Que)!e v Ceiovcu preseiila v nov" prostore na Heiligengeistpiatzu. Tu ima zdaj trikrat več prodajne^ prostora, kjer kupcem na 5500 m- nudi 30.000 prodajnih artikiov. N)'' hova izbira sega od živi!, tekstita, pohištva eiektronike in do športni artikiov. V trgovini imajo tudi sodobno samopostrežno restavracij" Pod novo zgradbo, ki se harmonično vkijučuje v center mesta, je 1"* di parkirni prostor za 300 avtomobiiov.
Koroški partizanski pevski zbor gostova) v Ceijski regiji
V okviru širšega sodelovanja med Celjsko regijo in Zvezo slovenskih organizacij, je v soboto 18. septembra 1982 Koroški partizanski Pevski zbor gostoval v Slovenskih Konjicah in v Žalcu. Zbor se je v teh dveh občinah prvič predstavi) 'r novih oblekah, ki jih je nabavil
so obljubili, da bodo prihodnjič, ob bolj primernem času (predvidoma v decembru letos) organizirali še en koncert, na katerem bodo imeli možnost obiska tudi odrasli. Ob tej priložnosti moramo posebej naglasiti, da so se Konjičani izkazali kot odlični gostitelji. Ob obi-
s pomočjo delovnih organizacij te
regije.
Prvi koncert je KPPZ imel v Slovenskih Konjicah, v dvorani prekrasnega kulturnega doma, kjer je ^ našo pesmijo in recitacijami navdušil predvsem mlade poslušalce, ki so bili v večini. Organizatorji
sku so člane KPPZ peljali v njihovo vinsko klet, kjer so jim predstavili Svoje vinske proizvode — laški rizling in modro frankinjo. K izvrstnemu vinu so postregli še s specialitetami na ražnju.
Čeprav je razpoloženje po koncertu bilo prisrčno, je ostalo le
malo časa za prijateljske pogovore, ker so pevci morali kreniti na pot proti Žalcu, kjer so imeli večerni koncert. Kot znano, Žalec letos praznuje svojo 800-letnico. To kulturno in gospodarsko središče Savinjske doline, z močno razvito industrijo, središče hmeljarjev, obhaja svoj jubilej s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami.
številni obiskovalci so Koroški partizanski pevski zbor pozdravili v atriju velike in moderne osnovne šole. Pozdravili so jih s spontanim aplavzom, ki se je med koncertom še stopnjeval. Tudi pozdravne in zahvalne besede predsednika Lipeja Kolenika, so bile toplo sprejete.
Na sledečem družabnem srečanju so spregovorili številni politični funkcionarji, med njimi predsednik OK SZDL Janez Miglič, predsednik KUD Janez Kroflič, s koroške strani pa predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser in tajnik Janez VVutte-Luc. Vsi so poudarili veliko pripravljenost in potrebo po skupnem sodelovanju. Ko so se pevci KPPZ poslovili tudi od prijateljev v Žalcu, so se na pot domov odpeljali z občutkom, da so svoje poslanstvo dobro opravili.
Poslovili smo se od Mihe Kačnika -
Čeprgv je Af;7a: Naca;'^ — /ogrca oče f ATJ; pr; .%oc;j;:aM Jož;-oe;	$rgro$: ?2 /er, a<M je
o M;egca; $wrr; aročao pretrer/%. To J? po^aza/a raj; ve//^d waoŽ;C<2 ža/-^ gortoa, ^o sa?o ga <a rore^ 2/. -^pte^ra na po^opa/;'jČK v 3^oc;'ja-po/ož;7; ^ zaJajfaa; poč/r^K. Najf; 2 Af;Tow Nača/^oa; rrno /zgaB;/;' eae-;za!gj r;7r;7; č/anca Maže aaroJae ^apMosf;',	jg ^se raoje ž;a/jeMje
2aaet/a/, Ja je a /?oja za aaroJaosrae fraa/ce rre^a azrrajat; ;'a Nja^oaar/ Maj/wjže?MM pr/f/r^a.
Ta^o se je Af;Z?a N^ča;T a Jo/g;/; saojega ž;a/jeMja pre^a/;'/ a woč-oseZ-Mosr, je soo/;/;^oaa/a ^a/-^rM;, gospo Ja rs/;; ;a aaroJa; razaoj j*' s^oe;jaMS^; oBč;a; ;a pre^o a;e. *^jegoae zas/age Ma razM;/; poJroej;/; ^o or;'sa/; žreaZ/a; goaorM;TZ, ^Z so ^pregoaorZ/Z o/; a;cgoaeM; oJprrcM; ^ro/;a /a s rea: Zz^aza/Z saojo za/;aa/o ^oža, aaM! Bo osra/ aeaaa/j;v azor.
T;B A/;Bf AZaeM;/?a je orZsa/ ra J; ^'p/. ;až. Fraac To;;eZ/Zja, F Z je a ;we-BTD „V;aBo To/jaMec" a;cJ Jra-Jeja/.* „Tos/aa/jarMo se oJ Mašera srarosre, eBoaoa^Beg% saeraZ^a A/;'-/c FaČM;Ta, MeaMzoraega aaroJao/;o-MrZČMega Je/aaca, asraaoaaega e/aaa JorMačega prosaeraega Jrasraa a .%o-o;jaMa. Na saoj; žZa/jeMjs^Z porZ je JožZae/ ;MOMar/;;;o, p/eFZsc;r, z/oa; pr-repaF/Z^e Za za Mas s/oaeMsF; Ma-
ro J aajFajsZ čas — JoBo JZ^rarare agc/zaM a Farer; je ZzgaFZ/ sZaa. Do-žZae/ je rojsrao Jrage repač/ZFe, F Z aaa; je asear oFera/a Fo/jso BoJoč-Mosr. Vsa^a JoBa ra a je Ja/a saoj pečar. V saoj; razg/eJaaosrZ je /ogroa arej spozaa/ gospoJars^e Za socZa/ae porreFe Je/aaca, ^arera Za oBrta/Ba — saj se je ZzačZ/ za raJarja, F;/ azoreM gospoJar aa saoj;' ^arerZj;' Za Bor s/o-aeas^Z preJsraaa;'^ a aasZ oBč;'a; B;'/ eJea ZzareJ pra;/;, F; je spozaa/ po-rreFe razaoja oBč/ae aa poJročja ra-rZzara. BZ/ je ro^;oJp;7a;'B aa^apa N/o^;;'a;rBeg^ jezera a /asr oMZae. V o/*čZas^Z FZsZ je zače/ Je/oaarZ prej zaJajo saeroaao aojao. TZ/ je aosZ/ec s/oaeasFc /Zsre A^ZFa NačaZF, F Z se je pozaeje pre;weaoaa/a a GospoJar-s^o /Zsro. Z rajaZa; žapaZFora A"og-/e^oa; sra sFapao z aaa;Z oF/ZFoaa/a Za Jo zaJajega soJe/oaa/a za JoFro-FZr aase aaroJae s^apaosrZ. F/Z^a /o-groaega areja ae F; FZ/a popo/aa, če /?; ZzpasrZ/Z ajegoa /;F For ^a/rarae-ga Je/aaca. Nor aaJarjea peaec, so-asraaoa;'re/j prosaeraega Jrašraa, azo-s^ega peasFega zFora, je oFeaza Jo a/so^e srarosrZ osra/ zaesr. Z ZzgaFo A/ZFe NačaZ^a je aasra/a ae/Z^a arze/ a aas; aaroJaZ s^apaosrZ."
OJ A/ZFe NačaZ^a so se pos/oaZ/Z raJ; poJžapaa Jr. T. Berger, pos/e-aoJečZ poJpreJseJa;^ ZBZ Jr. A/. ZraZrrer, e^oaoazsF; saeraZF /. Do-
Jogrovega očeta
arej Za preJseJa;^ ae/Z^oas^e a:/e^ar-ae eF. sa. G/aarscBaZg. Na ža/aZ sej;' pa je o po^ojaZ^a spregoaorZ/ preJ-seJa;^ ATD „V;aFo To/jaaec" A/ZBa Nap.
Cer^aeae oBreJe je opraaZ/ Joara-ČZ žapa;'^ A/Zr^o /sop Za /aa^o AfZ-
^a/a, JrasraeaZ Za cer^aea; peas^Z zBor pa sra se oJ A/ZBe NačazTa po-s/oaZ/a s pesarZaa ža/osrZa^aarZ.
^reaZ/aZar Zzrazoa; soža/ja, F; so jZB oB sa;rr; A/ZBe NačaZ^a spreje/Z saojcZ, se prZJražaje raJ; areJaZšrao B/oaea-s^ega aesraZ^a.
NOVICE !Z PLIBERŠKEGA KONCA
Poklonili so se spominu padlega borca
Dne 6. septembra je minulo že 38 let, odkar je dal svoje mlado življenje za svobodo, domačin Franc Visočnik - Falent, doma iz Šmarjete pri Pliberku. Padel je v spopadu z nemško policijo kot komandant 3. bataljona vzhodnoko-roškega odreda na vznožju Pece, v Heleni. Njegovo truplo pa leži v grobnici borcev-partizanov na mežiškem pokopališču.
Pot pokojnega komandanta je bila težavna in strma. Zgodaj spomladi leta 1943 se je odločil, da ne bo več služil okupatorju in odšel v partizane. Hudo je bilo, ko mu je že prej umrla žena, doma pa so ga čakali trije neodrasli otroci. Kljub temu ali pa zaradi tega se je še bolj podal ideji svobode in pozival ter prepričeval ljudi, da se mora pač vsak zavedati kam spada in da se moramo vsi boriti za svobodo in uničenje fašizma. Bil je neustrašen in hraber borec, ki je kmalu postal desetar, vodnik, komandir in nazadnje komandant bataljona.
Pokojni komandant Falent je bil lansko leto posmrtno odlikovan tudi s strani Avstrije z častnim znakom za svobodo Avstrije. Z zadovoljstvom smo vzeli to pozno odlikovanje na znanje z ugotovitvijo,
da je morala naša oblast končno le priznati borbo in delež partizanov, ki so ga doprinesli tudi z osvoboditvijo današnje Avstrije. Zato se hvaležno spominjamo našega padlega komandanta. Področni odbor Zveze koroških partizanov Pliberk pa je poskrbel, da je njegova delegacija tudi letos položila na njegov grob v Mežici venec, na katerem piše: Slava padlim partizanom v borbi proti fašizmu. Z enominutnim molkom so se poklonili spominu padlega komandanta z obljubo, da bodo čuvali svobodo, za katero je moral dati tudi on svoje življenje, da se časi vojne nikdar ne bi več vrnili in da se bodo še bolj zavzemati za mir in bratstvo med narodi.
Sprašujemo se, ali se res v zadostni meri zavedamo in spominjamo tistih borcev, ki so izkrvaveli — padli? Brez teh žrtev danes ne bi živeli v svobodi in uživali vseh pridobitev mirnega časa. Ali res ni mogoče, da se vsaj ob takih spominskih dneh v še večji meri oddolžimo spominu padlim partizanom?
Slava padlemu junaku — vsem žrtvam fašizma.
ikej
BELŠAK NAD PLIBERKOM
Čeravno je naš kraj zelo oddaljen in zelo redko naseljen, pa le ni tako, da se ne bi pripetilo tudi pri nas kaj novega. Sicer poročamo danes o žalostni novici, ki je močno prizadela okolico in sorodnike. Za vedno je odšla od nas Kulme-žova mati Marija Kresnik, katero smo spremljali na jormakovo nedeljo, 5. septembra na šmarješko pokopališče k zadnjemu počitku. Kljub vrvežu tega dne v Pliberku, se je zbralo veliko sorodnikov, prijateljev in znancev, da pokojni izkažejo poslednjo čast. Vsi, ki smo poznali Kulmežovo mamo, vemo, da je bila njena življenjska pot en sam delovni dan. Kulmežova kmetija je bila ena tistih hribovskih kmetij, katere lega zahteva od človeka pač vse sposobnosti in moči, če hočešr da na njej obstaneš in preživiš. Kmetija pokojne se nahaja tik ob državni meji, tako da sta bila delokrog in gibanje pač temu primerno omejena. Pokojna mati je to dobro vedela in se z pokojnim
možem zarila v to skopo zemljo, da ji je dala trdo pridelan kruh. Čeravno njeni sosedje ne gospodarijo več na svojih posestvih, bodisi da so izumrli ali pa so šli iskat zaslužka v dolino; še malo ni podvomila v to, ali se sploh še more v teh krajih živeti in delati. Kulmežova mati je bila pridna kot čebela, ki je skrbela le za dom in svoje. Samo ob nedeljah si je privoščila toliko časa, da je šla v Pliberk k maši, potem pa zopet na dom in delo.. Vse to pa je včasih — ko še ni bilo poti in avta pri hiši — prehodila peš in to več ur na en kraj. Vsa njena pridnost in skrb pa sta bila odraz njenega dela, kajti pri hiši ni primanjkovalo nič. Kljub temu, da je morala pokojna mama težko delati, ji je bilo zdravje naklonjeno in je dosegla visoko starost 82 let.
Naj se po trudapolnem življenju mirno spočije v domači zemlji. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje.	ikej
Janko Kersnik
AGITATOR
,.A povej mi, kako stoje stvari v trgu!" reče graščak Po kratkem molku.
„S!abo za nas - brez tebe!"
Doktor je je! razkladati prijatelju vse, kar se je bilo žgodilo v času njegove odsotnosti: o volivnem shodu, o Kaplanovih spletkah, o Medenu in njegovi zvezi z uradniki 'h o čudnem vedenju osrednjega odbora.
„Glej, dragi moj, za vsem tem tiči pa le vlada, nem-^Kutarstvo in klerikalci! Lepa zveza to; a mi jih moramo Pobiti. To ni več slovensko, to ni več narodno, kar se tu 9odi, in kam pridemo naposled, ako bomo v zbor volili take ljudi, kakor je naš Meden? Tu bo še Elza zvonec hosila.!"
„Ti si razburjen, ljubi doktor! Kaj vraga te je tako Razvnelo? Tu je treba mirnega, resnega premisleka; kajti ^as naš položaj je tako resen, recimo nevaren, da je treba 9ledati le na to, kar utegne biti politično koristno, ter pustiti osebne želje in ozire."
„Jaz ne urnem, kam meriš!"
..Sine ira et studio, dragi moj! Vprašanje je. ali je tvoja Kandidatura politično koristna ali ne? Ali nam kaže, disci-Pliniranim iti za osrednjim odborom ali pa postaviti se na svoje noge?"
..Osrednji odbor še ni govoril zadnje besede; mi moramo vplivati nanj!"
„On je že govoril!"
Hrast je izpustil prijateljevo roko in umolknil sredi pota. Koren pa je pozabi) vse svoje sladke sanjarije ter vzkliknil:
„Kdaj je govoril?"
..Včeraj je sklenil, da proglasi Medena kandidatom v našem trgu!"
„Potem mu napovemo boj!" izustila sta doktor in njegov koncipient obenem.
„Jaz mislim, da bi to ne bilo umestno!"
„Ti trdiš to?"
„Jaz sem se danes razgovarjal z našimi zaupniki v mestu in ti so me prepričali, da bode najbolje, ako ti še ne kandidiraš. Počakaj, da se naše razmere razbistre; saj si še mlad!"
„Torej tudi tebe so pridobili?"
Bito je nekaj bolestnega v tem Hrastovem vzkliku.
„Ni mogoče, gospod Bole, da res tako mislite!" vzkliknil je Koren.
„Čemu bi se šalil v tako resni stvari? Jaz pravim, vdajmo se disciplini; to je narodna dolžnost in krepost. Ako strmoglavimo one, ne koristimo narodni stvari!"
,.A, za Boga, kaj !i ima osrednji odbor z Medenom, o katerem vendar zna, da je bil do sedaj vedno nemškutar, } hud nasprotnik naš?" vprašal je Koren srdito.
..Klerikalna stranka je dejala, da ima do njega več zaupanja nego do našega prijatelja, doktorja, in vladi, ka- j tera nam je sedaj pravična — kakor tudi vi trdite — bil je } Meden tudi po volji!"
„!n nemškutarjem tudi!" vpil je Koren. „Seli spominjate še onega zabavnega večera pri Medenovih, ko je baron Jablonski korteševal?"
„Vse mogoče! Toda stvar je dognana in jaz svetujem, } da se vdamo."
„Ne, ne, nikdar!" vzkliknil je Koren.
Hrast je molčal.
„Torej ti ne pojdeš z nami?" vprašal je po kratkem odmoru.
„Ne morem! Sedaj sem vezan — v mestu sem dal besedo."
..Potem smo premagani! Ves boj bode zaman!"
„Ne bode, gospod doktor!" oporeka! je Koren. ..Vdati se ne smemo! Gospodje v osrednjem odboru so radi sami med seboj in, če pač morajo vzeti koga v svoje kolo, sprejmo najrajši takega — kakor je Meden. Ta jim ne bo vode kalit, niti bistril - vse to nam je znano. A pomisliti je treba, kaj je z narodom, z našo narodno idejo, ako nas bodo zastopali mameluki in koristolovci, ako nas bode vladal samoželjni absolutizem starih poslancev. Tu moramo luknjo izbiti v ta stari, samoljubni krog - novih mož nam je treba in vi morate kandidirati! Pravo narodno časopisje nas ne bo pustilo na cedilu, in to je že velika pridobitev. Ako tudi propademo, seme, katero zasejemo s svojim bojem, to seme bo pognalo; kdo ve, kakšen bo potem čez nekaj let naš položaj? Jaz trdim, da bodemo rastli v svoji moči!"
Koren je bil sedaj samo navdušen agitator; pozabil je vse današnje dogodke, pozabil, da se protivi očetu ljubice svoje, in niti trenutek ni mislil na to, da utegne razpor z onim postati usodepoln njemu in njegovi ljubezni. Navdajala ga je le ena brezobzirna, strastna narodna zavest, ki je lastna vsem tlačenim rodovom in katere njih vročekrvna mladost tudi pozabiti ne more tedaj, kadar njih boj krene v miren, raven tir.
Okrog graščakovih usten je zaigral sarkastičen smeh-tjaj.
„Meniš !i, da boš kaj posebnega dosegel - za naš narod, seveda — ako prideš v zbor?" dejal je skoraj porogljivo. „Z drugimi ali pa za drugimi boš hodil!"
Deček in komedijant
Bit je deček, ki je bi! s šoto navzkriž. V vseh drugih rečeh, ki so mikale otroke, pa jebilprvi. Ni je bilo umetnije, ki bi ji ne bil kos. Zato je imel za seboj ali okoli sebe vedno trop otrok. Kadarkoli je videl kaj novega ali imenitnega, je rekel, da so ga vsi slišali: „Že vem, kako naredim. Videli boste: jutri poskusim."
In res, vselej je naslednji dan razvozljal uganko. Delal je papirnate barčice, letala in mlinska kolesa. S senco na zidu je znal migati, kakor da bi miga) z gobčkom živi zajček. Pa tudi psička, ki laja, je znal narediti s senco. Deček je lajal, otroci pa so se obračali nazaj, da bi videli, kje je psiček, ki laja.
V ulico, kjer je deček stanoval, je nekega dne prišel komedijant. Otroci bi dali s sebe tudi srajce, samo da bi videli, kako bo čaral.
Na nepooblanih deskah, ki so jih položili na prazne sodčke, so v prvih vrstah sedeli otroci. Deček, ki se je tako rad postavljal,
Kako izgledaio bi to?
Zzg/eJd/o Zv fo, če Zv' s;'vd wd/egdA/drr/vd, oče v šo/o se poJd/
/v z otrocž se /grd/?
Ad^o /zg/c^/d/o /v to, če Zv JeJe^ VZ7 v y/ewrce fes pof/t fzZZ?e/^:/ežd/
/v fes g/as ^r/ča/?
Ad^o /zg/er/a/o /v ro, če /z/ ZvrZvcd Afar/s^a sez//a na ^onj/č^a, seMaMjerHzz/za/a,
^o otro^ Zgra/a?
Ad^o Zzg/ez/a/o /<Z toč /VgazzZrZ je praf /aMo/ /zg/ez/a/o /zZ praf ra^o, ^or če so/ar France c/gdreros/pr/žge/
ni hotel sedeti med njimi. Sta! je tik odra in napeto gledal v komedijanta. Saj je bilo tudi kaj videti!
Komedijant je ljudi najbolj očaral z zadnjo točko. Vlil si je v usta bencin, ga prižgal, in iz ust mu je zagorel plamen. Samo hip, potem je usta zaprl, otroci in odrasli pa so kar besneli od navdušenja.
Na trati pred dvorano se je okoli dečka takoj strnil venec otrok. Deček se je postavil.
„Kako mu je gorel ogenj iz ust! Tudi jaz znam to ..."
..Poskusiš?"
„Zakaj pa ne?"
„Si koga vprašal, kako ..."
„Saj sem videl! Sam vem."
Otroci so stali na trati kakor pribiti. Deček je stekel domov ter skrivaj vzel stekleničko bencina in vžigalice. Potem je stekel med otroke. Najprej si je vlil v usta nekaj kapljic bencina; potem je prižgal vžigalico, odprl usta in prižgal. Ker pa ni vedel, da je treba usta skrbno namazati z galunom in šele potem vliti kapljo bencina, je bencin zagorel in ogenj mu je bušnil po obrazu. Obšla ga je groza. Deklica mu je brž pokrila glavo z jopico. Če bi tega ne bila storila, bi deček zgorel.
Ostal je živ, toda opekline so mu vse življenje zapustile na obrazu velike rdeče lise.
Branka Jurca
VODORAVNO: 1. vrlina, odlika; 7. zvezda repatica; 12. pristaš rasnega razlikovanja; 13. orodje za zemeljska dela; 14. rastlina za-jedalka; 15. slovenski pisatelj (eno njegovih del pravkar objavljamo v našem listu); 16. vadba, trening; 17. velika utežna enota; 18. slika ali kip golega telesa; 19. tekstilni izdelek; 22. žival, ki rije pod zemljo; 25. največje mesto in pristanišče Južnega Jemena; 26. pritrgovanje pri hrani; 30. delavec, ki spaja kovinske dele s toploto; 32. visoko gorstvo v Aziji, „streha sveta"; 33. spojina dušika z vodikom (NH4); 34. prebivalci kraja Loče; 35. hudič, vrag; 36. niansa.
NAVPIČNO: 1. streha; 2. del telesa; 3. krajša razprava; 4. svetopisemska oseba, Kristusov sodnik; 5. žuželka, ki pekoče piči; 6. okrajšava za starejši; 7. muslimanska verska knjiga; 8. starorimska boginja žetve; 9. mede-
Nagradna križanka
na rosa na listju; 10. učitelj etike; 11. obzirnost, tudi pojem iz glasbe; 13. ustanovitelj Sovjetske zveze; 15. zaključek; 17. redkejše moško ime; 20. ptič ščinkovec; 21. kraj na Koroškem, med Šmarjeto in Galicijo; 22. uporabljamo pri peki za vzhajanje testa; 23. glavna oseba v indijskem epu Ramajana; 24. čebelji samec, kdor živi od dela drugih; 27. naš likovni umetnik; 28. sinko; 29. ukana, zvijača; 31. tuje žensko ime; 32. znoj; 34. okrajšava za Lovsko društvo.
Dragi mladi prijatelji! Začelo se je novo šolsko leto. Ko ste se s svežimi močmi spet vsedli k šolskim knjigam, smo pripravili tudi križanko, da se je prav tako lotite spočiti, z novim poletom. Želimo vam pri reševanju mnogo zabave. In da bo reševanje še bolj
privlačno, smo pripravili tri lepo knjižne nagrade, ki jih bomo z žrebom razdelili med tiste, ki nam boste poslali pra* vilno rešitev.
P	2	3	i,	5	6		Lf	7	8	9	10	11
12"							13					
H						15						
16					17					18		
			19	20					21	c		
22	23	2^		25					26"	27	28	29
5ČT			31					32				
33							3/,					
35		11				36						
Rešitve pošljite
najkasneje do 16-oktobra na naslov:	Slovenski
vestnik, St. Rup* rechterstr. 19/1 V, 9020 Celovec -Klagenfurt. Prosimo, da pri rešitvi navedete tudi svojo starost, da bomo lažje izbrali čim boli primerne knjige-
Jezni Jezernik
V Velikem jezeru je prebival strašni Jezernik, vodni kralj. V resnici sploh ni bil tako strašen, kot so govorili. Le njegovih zelenih lusk in ribjega obraza so se ljudje bali. Ko je Jezernik zamahnil z repom, je lahko vznemiril gladino vode, da je prestopila bregove in tako opustošila zemljo kmetom. Zato so se vsi bali, da bi prišli vodnemu kralju Jezerniku v zamero.
Nekega dne so ribiči lovili velike ribe z mrežami. Nekateri ribiči pa so metali močne železne osti v vodo in ribe nabadali. V jezeru je bilo v tistih časih še mnogo rib, največ debelušastih krapov, ki so leno poležavali tik pod gladino in dremali. Oprezne ščuke so se lovile v krogu in včasih ribičem
raztrgale mreže. Tako močne zobe so imele ščuke, tako ostro so se zaletavale v mreže! Ščuke pa so se izogibale vodnega kralja Jezernika. Jezernik je bil hud nanje, ker so mu nekoč predrle streho njegovega steklenega, kot las tenkega gradu.
Med ribiči so bili tudi potapljači. Potapljali so se in lovili školjke z ogromnimi biseri. Na dnu jezera so odpirali školjke in stikali za biseri. Nenadoma je potapljač Janko, močen kot skala, zagledal Jezernikov bleščeči, dolgi in čudoviti grad. Sonce jebliskalo v tisočih odsevih. Potapljač Janko je začuden stopil v Jezernikov grad, nič se ni ustrašil. Že vrata so bila okrašena z diamanti in drugimi biseri. Korakal je po hodniku in prišel do vodnega kralja Jezernika. „Kajpa bi rad, dečko?" je vprašal Jezernik. Janko ga je pogledal z velikimi očmi. Ni vedel,
da je Jezernik tako prijazen kralj.
Janko si je zaželel, da bi imel lepe dragulje, in jih je tudi dobil od Jezernika. „Kaj vse si bom lahko kupil!" si je mislil. Ko je priplaval na površje, so ribiči začudeno gledali svetleče bisere. Toliko, da se niso stepli za veliki zaklad! Ko pa se je nenadoma pokazal na površini jezera še sam Jezernik, so veslali in veslali, da bi čim hitreje prišli na breg.
Janko je odšel domov, v tenki mreži je nosil polno biserov. Prišel je do domače kamnite hiše in vse bisere je dal mami. Kupila sta si večjo hišo, visoko v gorah, in Janko je začel pridno hoditi v šolo. Ob koncu leta mu je zmanjkalo biserov, pa se ni jezil. Seveda ni vedel, da so ga vsi pretentali: že za en sam samcat biser bi si bil lahko kupil hišo, gozdove, travnike, konje, nove čevlje, materi pa novo obleko in še marsikaj. Tr-
govci pa so si meli roke, češ kako smo ga unesli!
Tudi Jezernik je zvedel, kako so ogoljufali potapljača Janka. „Tj šmentani trgovci!" se je razjezil in zamahal z repom, da je voda stopila čez breg in poplavila trav* nike. Nastala je huda poplava-Voda je naraščala vse bolj, pr^l skakovala je z besnimi valovi mostove, tako zelo je bil jezen vodni kralj Jezernik.
Pa je prišel potapljač Janko na svojem drobnem čolničku, veslal je skozi najhujše neurje in prosu Jezernika: „Nikar ne bodi tako jezen! Srečen sem, da sem se znebil tvojih draguljev. Saj sem se vedno bal, da mi jih kdo ukrade. Hišo pa sem si le kupil." Jezernik se je popraskal za ušesom, se potopil v globino in odšel spat v svoj prozorni stekleni grad. Voda se je tako umirila in vsi so veselo živeli naprej.
„Hvala, da si tako odkritosrčen," zavrnil je Hrast jezno. „Nisem se nadejal, da te utegnejo pregovoriti, a sedaj vidim, kako daleč sega njih moč. Pa bodemo videli; ako žele boja, naj ga pa imajo!"
..Dobro, tako je!" pritrdil je Koren.
Vrnili so se proti gradu.
„Kaj pa bo v velikem posestvu? Bodo li tam tudi prepustili vse Nemcem?" vprašal je doktor s posiljenim glasom, da se je videlo, kako namerava preiti na drug pogovor.
„Kaj še! Tam bo tudi boj!"
„Oh, vendar! In koga bodo kandidirali našinci?"
„Mnogo znancev naših in - mene tudi!"
„Tako?"
„S tem so vas pridobili?" vzkliknil je Koren.
Graščak je prebledel od jeze ter se obrnil počasi h koncipientu, ki je tudi ves razjarjen obstal poleg njega.
„Jaz ne vem, kako bi vas primerno zavrnil," dejal je Botč osorno, „a zdi se mi, da je nepotrebno. Vi baje nimate votivne pravice in zato ne urnem ..."
„Prosim, dovolite," hitel je oni, ..volivna pravica ali ne, to je pač vseeno nocoj; jaz mislim, da ima tu vsak pravico do besede in do kritike, kdor ima slovensko zavest; in to sem si jaz ohranil — čisto in neskaljeno ..."
..Verjamem, verjamem," dejal je graščak mirneje, „a žaliti ne smete onega, ki ima isto zavest, pa išče drugih potov do skupnega smotra in morebiti primernejših nego so vaši."
Koren se je pikro nasmehni). Odgovoriti je hotel ostro, toda stati so že pred gradičem in skozi odprto okno prvega nadstropja so jim doneli otožni glasovi narodne pesmi naproti.
„Oh, Milica poje!" omenil je graščak in vsi trije so postali pred grajskimi vrati in poslušali. Milica je svirala na klavirju, spremljajoča staro narodno pesem.
Bilo je, kakor bi ti glasovi dušili vse strasti in vso jezo, ki je malo prej kipela v srcih teh treh mož. Molčali so, in ko naposled graščak povabi onadva, naj gresta gor ž njim, ubogala sta brez ugovora.
A tudi gori navadna dobra volja ni prodrla. Vsa zabava je bila posiljena in dame, ki so s finim čutom slutile nekak razpor med gospodi, trudile so se spraviti pogovor v gladek tir. Milica je nekako boječe zrla od enega do drugega, s Korenom pa ni mogla mnogo govoriti, ker je sedel ves čas njej nasproti poleg njene matere. Čutila pa je dobro, da uspeh pogovora na vrtu ni bil vsem po volji. O politiki in o volitvah niso zinili besedice in že to je bilo sumljivo.
Ko so se Hrastova in Koren poslavljali, segla sta si tudi Milica in koncipient v roke.
..Lahko noč!" dejala je ona gorko.
On pa ji je le stisnil ročico, in ko se je ozrla vanj, zdelo se ji je, kakor bi sevalo poleg jasne sreče tudi nekaj silno žalostnega iz njegovih oči.
„Vam ti smem pisati?" vprašal je šepetaje.
Ona je zardela ter mu prikimala.
Drugih pa nihče na njiju ni pazil.
ENAJSTO POGLAVJE
V soteski za Medenovo pristavo je kovač Tileh še vedno kova), kalil in brusil svedre, njegova Barba pa je pre-kupovala po okolici kuretino in jajca ter jih prodajala z majhnim dobičkom gospodi po bližnjih gradovih in tudi tržanom — kjer se je le dalo kaj več skupiti. Da je vedela še vedno vse novosti iz prvega vira, to je tudi umljivo; saj je ni bilo zgovornejše ženske nego ona in tudi nobene, ki
bi bila prehodila in obiskovala tako pogosto vso okolico-Najeli so jo časih, da je raznašala pisma, in znana je bila v zadnjem času tudi s Hrastovo soprogo, katera je dosegla, da ji je pisarna doktorjeva izročevala povabila ali dopise, namenjene strankam v bližnji okolici. Čudno se nam mora dozdevati le, da je veljalo o nji mnenje, da zna in more -molčati, ako treba.
Te Barbe se je domislil Koren, ko je drugega dne po zadnjem sestanku z Boletom pisal prvo pisemce Milici, in uverjen je bil, da ni moči najti boljšega sla, nego je ona žena. Naročil ji je strogo, kako naj skrivaj odda pismo, ter še bolj strogo zapovedal, naj molči o tem, če ne ji bo splaval po vodi lep zaslužek, katerega ima iz pisarne. Da ji je še posebej stisnil nekaj v roke, ni treba omenjati-Barba je bila enakih poslov vajena, saj je tudi učitelja Skubetu večkrat storila tako uslugo s skrivnimi pismi, in zato se danes ni prav nič čudila, nego spravila listič z dvema drugima vred v svojo cajnico.
„Da ga ne boste zamenjali!" opomnil je Koren.
„Oh, ne, položila sem ga na dno — oba druga sta po za gospoda."
„Tako je!"
Izroči! ji je bil obenem dve uradni pismi za Boleta.
Votivno gibanje je tega dne mirovalo. Hrast in njegov koncipient sta bila kanila, da le intimnejšim prijateljem razodeneta Boletov sklep in tem le pogojno, ako obljubijo molčati o njem; kajti bala sta se, da bi ta nova vest pre* več škodovala njihovim nameram, in hotela sta, da Bol& javno sam pove, na katero stran se bo obrnil. Hrast jo tako svetoval, ker je vedel, da graščaka tudi ne bo veselilo, igrati preveč aktivne vloge. Nasprotniki pa, celo gospod Anton ž njim vred, o vsem še niso ničesar znali.
(Dd/je f priFo^vv Lff;7D)

„Revščina ni vzrok pač pa posledica sistema"
..Knjiga bo pomagala orientirati se v .kaosu' sodobnih koncepcij o novem mednarodnem ekonomskem redu in osvetlila nova pota v praktičnih prizadevanjih," ocenjuje Ivan Bratko v predgovoru knjige „Med-narodni gospodarski sistem", ki je letos izšla v Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Knjigo ocenjujejo kot eno najtemeljitejših razprav o mednarodnem gospodarskem sistemu in o koreninah sodobnih svetovnih družbenih problemov. Napisal jo je Slovenec Janez Stanovnik, ki je do konca letošnjega leta še izvršni sekretar Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo.
Državna založba je pred leti iskala avtorja za „knjigo današnjega časa", njen zastopnik Ivan Bratko se je pogovarjal z Edvardom Kardeljem tudi o tem, kdo bi bil zmo-še napisati takšno knjigo. Brez premišljevanja je dejal: Janez Stanovnik. In na vprašanje ali naj knjiga obravnava evropsko ali svetovno 9ospodarstvo je dejal: ..Obdelati je treba celoto. Tudi Evrope ni mogoče razumeti, če je ne gledamo Znotraj celotnega mehanizma, katerega del je." Avtor je bil hitro Pripravljen lotiti se tako zahtevnega dela in v kratkih treh letih je nastala knjiga do sedaj še nepoznane temeljitosti. V več kot šeststo strani obsegajočo knjigo, ki 'rria podnaslov „Od dominacije k enakopravnosti", je strnil Stanovnik veliko svojega znanja, ki si ga je nabral kot izvršni sekretar Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo in na drugih odgovornih mednarodnih položajih. Bil je tudi jugoslovanski delegat na zasedanjih generalne skupščine OZN in med ustanovitelji ..Skupine 77" ter osebni svetnik prvega generalnega sekretarja UNCTAD Raule Prebischa. V uvodu piše Bratko: ..Zelo verjetno je spet, da se Janez Stanovnik, če bi bil ostal doma, ne bi bil mogel tako vsestransko seznaniti z gospodarsko stvarnostjo sodobnega sveta, niti mu ne bi bilo na voljo tolikšno bogastvo najno-vejšega gradiva iz vsega sveta, ki ga sistematično zbira, preučuje, razčlenjuje, razlaga, ocenjuje in sintetizira."
Avtor meni, da zahteva po pravični mednarodni gospodarski ureditvi odgovarja zgodovinskemu razvoju družbe in prav zaradi tega je napisal delo tako. da bi pritegnilo dim širše kroge premišljajočih aktivnih ljudi, številni grafikoni in tabele naj bi omogočili tudi nestrokovnjakom, da se prebijejo skozi obsežno in temeljito besedilo.
Knjiga je razdeljena na tri dele. prvem delu knjige obravnava Zgodovino svetovnega gospodarskega sistema, ki se je razvil šele v 19. stoletju kot svetovni sistem kolonialne dominacije. Drugi del je Posvečen sodobnim problemom: Vprašanju rasti prebivalstva in gospodarskega razvoja, proizvodnji brane in naraščanju prebivalstva,
energiji za tehnološko preobrazbo, vplivu tehnologije na okolje (npr. onesnaževanje okolja), tekmi v oboroževanju, monetarnemu kaosu in inflaciji ter plačilnem deficitu in prezadolženosti.
V tretjem delu z naslovom „Poli-tika" obravnava novo mednarodno gospodarsko ureditev, industrializacijo in strukturne spremembe, vprašanje surovin v novi mednarodni delitvi dela, mednarodno financiranje in gospodarski razvoj, mednarodno sodelovanje za tehnološko preobrazbo ter mednarodni monetarni sistem.
Stanovnik ne daje nobenih receptov, pač pa se potrudi dati materialistično analizo obstoječih ključnih problemov svetovnega gospodarskega sistema in razločno nakazuje rešitve. Pri tem pa se spoprime tudi s številnimi teorijami, ki dajejo zgolj humanistične izhode iz obstoječih problemov oz. ki v svojih pogledih mešajo posledice
in vzroke. Tako odgovarja zastopnikom „Club of Rome", Brandtovi komisiji, francoskemu avtorju Ser-van-Schreiberju in še drugim avtorjem, ki so se lotili iste zahtevne problematike.
Za zaključek članka pa objavljamo še zadnje vrstice iz obširne knjige, ki same že ponazarjajo pristop Stanovnika k sodobnim problemom.
Rešitev ne more biti te v „vojni s svetovno revščino". Razlog za mednarodno akcijo ne more biti zgolj strah pred „revotucijo obupanih". Nekdanji predsednik Svetovne banke je pred odborom guvernerjev septembra 1973 o tem izjavit tote:
„Ko je visoko privilegiranih mato in do konca obubožanih vetiko — in ko se prepad med njimi pogtab-tja, namesto da bi se manjšat — je te vprašanje časa, kdaj bo treba izbrati med potitično ceno reform in potitičnim rizikom vstaje."
Toda zahteva po novi mednarodni gospodarski ureditvi ni zahteva po ..reformi", ampak zahteva po temeljiti spremembi samega sistema. Odvisni in zapostavljeni narodi se danes zavedajo, da je njihove revščine kriv sistem: sistem, ki je njihove dežete najprej pripeljat v odnose odvisnosti, potem pa jih prepustit „tastni usodi", medtem ko je skrita roka ..tržnega mehanizma" črpata njihov nacionalni presežek in ga selita v tujino.
Pot za rešitev iz te situacije pa ni preprosto v tem, da se v mednarodnem sodetovanju pozornost osredotoči na „zadovotjevanje osnovnih potreb" namesto na industriatizacijo in krepitev gospodarske moči nacionatnih gospodarstev. Vprašanje revščine ne bo trajno rešeno, če nacionatna gospodarstva ne bodo stopita na pot zaokroženega družbenoekonomskega razvoja.
Generatni direktor FAO je probtem revščine v svetu nedavno nazorno dramatizirat, ko je dejat, da danes
goveda, ki proizvajajo meso za „bo-gate" na svetu, pojedo več žita kot pa milijarda in pol ..siromašnih" ljudi v zapostavljenem detu sveta. Toda vprašanje revščine v svetu ni zgolj moralno vprašanje človeštva. Revščina ni vzrok, pač pa posledica: revščina v deželah v razvoju je simptom bolezni, ne pa bolezen sama. Pravi vzrok bolezni so podedovane strukture in sistem mednarodnih gospodarskih odnosov. Problema revščine in neenakosti v svetu zato ne moremo reševati s ..strategijo osnovnih potreb", ki je nujno povezana z omejevanjem nacionalne suverenosti. Suverenost in enakost sta nerazdružno povezani. Nobene ni mogoče reševati, če hkrati ne rešujejo druge.
Ž/frav zn trzfen razvoj nacionalnega gospodarstva ne more temeljiti na mednarodni dobrodelni podpori. Če naj nerazvita nacionalna gospodarstva obstanejo, morajo zgraditi svojo lastno trdno gospodarsko in JrMŽlifHO sfrK^tMro. Revščino, lakoto in človeško trpljenje je mogoče odpraviti le s strzzktnrnimi spremembami, ki bodo dale posameznika trajno osnovo produktivne zaposlenosti. To pa pomeni zaokroženi družbenoekonomski razvoj nacionalnih gospodarstev. Tak razvoj mora pripeljati nacionalna gospodarstva iz odvisnosti in eksploatacije k resnični mednarodni enakosti.
Tako smo prišli do končnega vprašanja strukture moči v svetu. Problemov, ki ogrožajo naš obstoj, ne bomo rešili, resničnega zaokroženega družbenoekonomskega razvoja ne bomo omogočili in revščine na svetu ne bomo trajno odpravili, dokler bo sistem koncentrirane moči ohranjeval mednarodne odnose dominacije, hegemonije in izkoriščanja.
Bertrand Russell je v svojem eseju Moč — no%: dražbcrza analiza zapisal:
„.. . moč, podobno kot energija, nenehno prehaja iz ene svojih oblik
v drugo ..." (str. 13)
Danes na svetu ne obstaja le koncentrirana vojaška, politična in gospodarska moč. Čedalje odločneje trka na vrata za zdaj predvsem moralna moč prebujajočih se milijonov zatiranih, ki zahtevajo enakost in pravico. Ta knjiga je posvečena njihovi zgodovinski usodi in poslanstvu.
Knjiga ..Mednarodni gospodarski sistem" je izšla hkrati v angleščini, slovenščini in srbohrvaščini. Iz angleškega izvirnika jo je prevedel Jože Vilfan v slovenščino. Slovensko izdajo so izdali v nakladi 3000 izvodov. Cena znaša 260 šil. Na razpolago je turdi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.
BLAGOSLOVITEV ZVONOV
Ob žegnanju 10. oktobra bo v Šent-primožu po sveti maši, ki se začne ob 9.30 uri, blagoslovitev zvonov.
SPD ..Gorjanci" vabi na
„VESEL!CO GORJANCEV"
ki bo v soboto 2. oktobra 1982 ob 20. uri pri Puschnigu v šentkandol-fu.
Za ples igrajo ..Fantje iz Podjune".
Slovensko prosvetno društvo Danica iz Šentvida v Podjuni vabi na
SREČANJE VOKALNO-)NSTRUMENTALN)H ANSAMBLOV
v nedeljo 17. oktobra 1982 ob 14.30 uri v kulturnem domu ..Danica" v Šentprimožu. Ob tej priliki bo Trio Korotan slavil tudi 20. obletnico svojega delovanja.
VESTNIK
Izdajatelj In založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 7020 Celovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 7020 Celovec, St. Rup-rechterstr. 17/IV, tel. 0 42 22 / 54 0 42, teleks 42004 sindok a Uprava: 7020 Celovec, Gasometergasse 10, tet. 0 42 22 / 32 5 50 Tisk: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
RAD!0 — TELEV!Z!JA
H		JUGOSLAV! JA
H		PETEK, T. 10.: 8.55 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 Hr-
vaški potopisci — 17.25 Poročita — 17.30 Begunec — 18.00 Domači ansambii — 18.30 Obzornik — 18.45 Otrok in promet — 19.05 Ekonomska terminoiogija —
19.15	Risanka — 19.24 IV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Fantje s Hi!) Streeta — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Zgodbe iz deiavnice — 21.55 Spremtjajmo — sodeiujmo — 22.05 Obrazi, ameriški ti!m.
SOBOTA, 2. 10.: 8.00 Poročita — 8.05 Mati pingvin — 8.20 Tri predice — 8.35 Begunec
—	9.05 Pustotovščina — 9.35 Gusarji kapitana Gancha — 10.00 Novo vznemirja —
11.00	Pozdravtjena, Makedonija — 11.15 Včeraj ... za jutri — 11.50 Poročita — 14.25 Nogomet — 16.20 Poročita — 16.25 TV kaseta — 16.55 Košarka — 18.30 Naš kraj: Šentgotard — 18.45 Ciciban, dober dan —
—	19.05 Ztata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bes, ameriški fitm — 21.35 Zrcaio tedna — 21.50 Večer s Tomažem Domictjem — 22.35 Poročita.
NEDEUA, 5. 10.: 9.20 Poročita — 9.25 Živ, iav, otroška matineja — 10.15 Čtovekova gtasba — 10.40 Osma ofenziva — 11.40 Kažipot — 12.00 Siovenski pihatni orkestri —
12.30	Ljudje in zemtja — 13.30 Speedway za Ztato četado — 15.00 Pristuhnimo tišini
—	15.30 Visok pritisk, zabavno gtasbena oddaja — 16.10 Atpe-Jadran, aktuatna oddaja sosednih dežet — 16.40 Športna poročita — 16.55 Jaz, Nathatie, ameriški fitm — 18.40 tran, kakšna je tvoja usoda — 19.05 Risanka — 19.23 TV in radio nocoj — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Partizanska šota — 21.00 Športni pregted — 21.30 Čtovek brez meja
—	22.C0 Poročita.
PONEDELJEK, 4. 10.: 8.35 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 Starohrvatska arhitektura v tesu — 16.10 Kmetijska oddaja — 17.10 Poročita — 17.15 Povezave — 18.05 Muzeji Makedonije — 18.30 Obzornik — 18.45 Hit meseca — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Anton tngotič: Detovni dan sestre Marje, drama
—	21.00 Kutturne diagonate — 21.45 V znamenju.
TOREK, 5. 10.: 8.35 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 Datmacija v NOB — 16.05 šotska TV — 17.20 Poročita — 17.25 Mati pingvin — 17.40 Ljudski ptesi in pesmi iz tstre — 18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik
—	18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktuatno — 20.50 Ber-tin — Atexanderptatz — 21.50 V znamenju.
SREDA, 6. 10.: 8.35 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 Učenci v samoupravni družbi
—	17.35 Poročita — 17.40 Ciciban, dober dan
—	18.00 Gusarji kapitana Gancha — 18.30 Obzornik — 18.45 Razigrana mtadost —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Stadotedar, ameriški fitm — 22.50 Majhne skrivnosti vetikih kuharskih mojstrov — 22.55 Poročita.
ČETRTEK, 7. 10.: 8.35 TV v šoti — 10.00 Poročita — 10.05 čtovekovo teto — 13.40 šotska TV — 14.55 Nogomet — 17.05 Poročita
—	17.10 Mtadi virtuozi: trobenta — 17.30 Zapisi za miade — 18.00 Bunraku, japonsko tutkovno gtedatišče — 18.30 Obzornik —
18.45	Mtadi za mtade — 19.15 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Studio 2 — 21.30 Beg, dokumentarna oddaja — 22.05 V znamenju.
		A V S T R ) J A 1
S		PETEK, T. TO.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke
— 9.30 Ruščina — 10.00 Gotika v Avstriji — 10.30 Štart v negotovost — 11.40 Oče in sin — 11.45 Živatski raj na severu Nizozemske — 12.15 Pamet je siten norec — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za pred-šotske otroke — 17.25 Hato Spencer — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Oddaja xy — 21.15 Modna revia — 21.20 Vtak v Manhattan — 22.20 Rektama in šport — 22.30 Nočni studio —
23.30	Oddaja xy — 23.40 Poročita.
SOBOTA, 2. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 An-
gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Wortd poputar song festiva!
—	Tokio '81 — 11.25 Arheotogija bibtije — 11.55 Nočni studio — 13.00 Uredništvo —
15.25	Moje gore, moji fitmi — 17.00 športna abeceda — 17.30 Zgodbe o detfinu — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport
—	20.15 Prodani stari oče — 22.05 šport —
22.25	Danes zvečer — 23.25 Poročita.
NEDEUA, 5. 10.: 11.00 ORF koncert — 12.55
Vizuatna vzgoja — 15.10 Zgubtjeni sin —
16.45	Nits Hotgersson — 17.10 Gibanje je vse — 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	Čas v stiki in šport — 20.15 Vera in domovina — 22.10 šatom — 22.15 šport —
22.30	Poročita.
PONEDEUEK, 4. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	Predmetni pouk: kruh — 10.15 Potno-tetni potrošnik — 10.30 Fitm — 12.00 Proizvodnja svetovno znanega porcetana — 12.25 Cotor Ctassics — 12.30 Devica v snegu —
13.00	Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — pre-
prečujmo nesreče — 17.30 Bi! je nekoč . . . čtovek — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Pustotovščina divjina — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Ponedetjski šport — 21.05 „Kje se nahajam?" — 21.10 Mcctoud — šerif v Nev/ Yorku — 22.20 šport — 22.50 Poročita.
TOREK, 5. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	Pametna štednja energije — 10.15 Arthur Mitter: at) my sons — 10.30 Vse bo spet dobro — 12.05 Oče in sin — 12.15 Ponedetjski šport — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošatiti seje treba — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 Moda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Panorama — 21.05 Partner — 21.50 Novo od včeraj — 22.35 Poročita.
SREDA, & 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.35 Francoščina — 10.05 Kjer so bivatr bogovi — 10.35 Zgubtjeni sin — 12.05 Cotor ctassics — 12.15 Partner — 13.00 Uredništvo — 17.00 Lutkovna predstava — 17.30 Pinocchio — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Tete-ski —
18.30	Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Zvesta žena — 21.45 Poročita.
ČETRTEK, 7. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 Predmetni pouk: pod cesto — 10.15 Dotga pot do toterance — 10.30 češki fitm
—	12.00 „Luknja napredka" — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Pet prijatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki —
20.15	Odprava v živatski svet: sršeni —
21.00	Skag — 21.45 šport — 22.35 Poročita.
		I AVSTR!JA S
N		PETEK, T. TO.: 17.30 Vizualna vzgoja — 18.00 Galerija
— 18.30 Brez nagobčnika —
19.30	Čas v stiki — 20.15 Leopotd Figt — 21.05 Fascinirano odkrivanje — 21.15 Modna revija — 21.20 Potitika v petek — deset pred deseto — 22.20 Yvette — 0.05 Poročita.
SOBOTA, 2. 10.: 16.00 Utopija — 17.00 Draga družina — 17.45 Kdo me hoče — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika — 20.15 Shogun —
22.15	Pobeg v krogu — 23.40 Sto mojstrskih det — 23.50 Poročita.
NEDEUA, 5. 10.: 16.45 Frančišek — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 V šestih bo težavno —
21.45	Marša) iz Cimarrona — 23.00 Neverjetna družinska zgodba — 23.25 Sto mojstrskih det — 23.35 Poročita.
PONEDELJEK, 4. 10.: 18.00 Znanje danes —
18.30	Bonanza — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Prestotonastednik — 21.05 „Kje se nahajam?" — 21.10 Šiting — 21.50 Deset pred
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
sprejema učence za pouk violine. Pogoj: starost od 6—8 let, muzikal-nost, nadarjenost.
Rok prijave: 15. oktober 1982. Avdacija — preizkus, vsak torek ob 15. uri v dijaškem domu SšD, Tarviser StraBe 16 v Celovcu.
deseto — 22.20 Noč — 0.15 Poročita.
TOREK, 5. 10.: 17.45 Predmetni pouk —
18.00	Orientacija — 18.30 Bonanza — 19.30 Shogun — 21.05 Skupno Erika Ptuhar in fado — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 6. 10.: 18.00 Dežeta in ijudje —
18.30	Bonanza — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kutturni žurnat v sredo — 21.00 Aktuaini knjižni obzornik — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Umetnost za preživeti — 23.10 La pomme — 23.40 Poročita.
ČETRTEK, 7. 10.: 16.15 tz partamenta —
17.30	Detovno mesto na ietatišču — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Bonanza — 19.30 Shogun
—	21.00 Poštni rog in tuba — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
ORF - KOROŠKt RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, T. T0-: 14.10 Koroški obzornik — Dr. Feinig: Dravo, povej . . — Veselo naokrog.
SOBOTA, !. TO.: 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDEUA, S. TO.: 7.05 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDEUEK, 4. TO.: 14.10 Koroški obzornik
—	Zborovska glasba.
TOREK, 5. TO.: 9.50 Pisani svet (M. Bogataj: „Po Korziki in Sardiniji") — 14.10 Koroški obzornik — Poskočno z ansamblom Lojzeta Slaka.
SREDA, 4. TO.: 14.10 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše letnike.
ČETRTEK, 7. T0-: 14 10 Koroški obzornik — Literarna oddaja.
„Zeleni" se formirajo
„Ze)eno gibanje", ki je dosegio v zadnjem času v ZRN tepe uspehe, se v zadnjem času pojavtja — sicer manj spektakuiarno - tudi v Avstriji. V zadnjih ietih in mesecih opažamo tudi pri nas, da ob različnih perečih družbenopotitičnih vprašanjih (mir, ekoiogija, nasilje, žensko vprašanje etc.) nastajajo skupine, ki se združujejo povsem avtonomno, v novih ..alternativnih" organizacijskih obtikah in predvsem v botj a!i manj direktnem nasprotju do tradicionainih pariamentarnih skupin in strank, katerim očitajo obiastniško potitiko, ki se ne ozira na hotenja in predvsem žeije posameznikov v družbi.
SAK - Možberk 2:1, igra z nešportnim koncem
Zadnjo soboto in nedeljo (25. in 26. septembra) so se predstavniki teh skupin srečali v Admontu na Štajerskem, kjer so obravnavali programa-tično zasnovo „zelenih" in možen skupen nastop ob naslednjih državnozborskih volitvah aprila leta 1983. Kot opazovalcu se mi je nudila v Admontu sledeča slika:
1.	Večina „ze!enih" zastopanih v Admontu predvsem iz Štajerske, Zgornje Avstrije, Nižje Avstrije, Salzburga in Predarlske že nekaj let uspešno delujejo v raznih družbenopolitičnih strukturah. Tako imajo npr. „ze-leni" v Zgornji Avstriji kar dva (od 33) članov obratnega sveta v podržavljeni VdEST. List, ki ga izdajajo, izhaja v nakladi 2500 in je vsakokrat razprodan! Tudi na Štajerskem je zeleno oz ,,alternativno" gibanje zasto-
pano v nekaterih občinskih zastopstvih, računajo, da bodo ob naslednjih občinskih volitvah (januarja 83) dobili npr. v Gradcu 2 do 3 člane mestnega sveta. Prepričani so, da bi dobili ob naslednjih državnozborskih volitvah na Štajerskem osnovni mandat. V Nižji Avstriji so „ze!eni" že nekaj let uspešno aktivni v občinskem zastopstvu mesta Baden. Manj zasidrano je zeleno gibanje na Dunaju in Tirolskem, medtem ko se na Koroškem in na Gradiščanskem šele začenja.
2.	„Zeleno gibanje" še ni poenoteno. Obstojajo v bistvu tri grupacije: a) desničarska do neonacistična grupacija, b) grupacija sredine in c) levičarsko „zeleno" gibanje. V Admontu so bile zastopane predvsem levičarske skupine, ki so se načelno zedi-
nile, da z desničarskimi in neonacističnimi skupinami ni moč sodelovati. S sredino pa bo prišlo do razgovorov.
3.	V Admontu so zastopniki „zele-nih" in ..alternativnih" skupin pre-diskutirali program, ki ga je izdelala programska komisija. Na podlagi diskusije bodo do sredi novembra predelali program, nakar se bodo dokončno odločili za ali proti kandidaturi pri naslednjih državnozborskih volitvah. Dobil sem vtis, da bo prišlo do kandidature, ker so se zastopniki v glavnih načelih že zedinili.
Zanimivo za nas koroške Slovence pa je to, da vse „ze!ene" in „alterna-tivne" skupine ki so bile zastopane v Admontu z velikimi simpatijami spremljajo naš boj za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zato so me naprosili, da jim posredujem do sredi oktobra naše zahteve, ki jih bodo sprejeli v svoj program.
„Zeleno" oz. ..alternativno" gibanje v Avstriji je dejavnik, s katerim bo treba računati. Zato bomo morali budno spremljati razvoj tega gibanja. Ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se nam s tem nudi možnost, da dobimo po celi Avstriji nove zagovornike naših zahtev podobno solidarnostnemu gibanju.
TofTMM
V obeh deželnih jezikih je spregovoril tudi župan mestne občine Josef Mikusch, ki je označil Zadrugo kot obogatitev za občino in kot pomemben gospodarski faktor.
Ob otvoritvi, ki so se je udeležili številni zastopniki javnega življenja od predstavnikov obeh slovenskih osrednjih organizacij, preko predstavnikov koroških obmejnih občin in zastopnikov jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu, je spregovoril tudi koroški deželni glavar Leopold VVagner, ki je ponovil misel predsednika KGZ Kapuna in dejal, da naj se ne bi prizadevali, da bi asimilirali, temveč, da bi integrirali. Pohvalil je iniciativnost Pliberških zadružnikov in imenoval Pliberk kraj srečanja, zavzel pa se je tudi za to, da bi v današnjih časih nastajajoče probleme reševali skupno. Ko je predal poslopje svojemu namenu je spregovoril tudi štiri slovenske besede.
Novo poslopje Kmečke gospodarske zadruge v Pliberku je blagoslovil dekan Kristo Srienc, kulturni spored pa sta oblikovala moški pevski zbor „Edinost" pod vodstvom Foltija Hartmana in mešani pevski zbor ..Podjuna" iz Pliberka.
Dan prej sta si Dobrla vas in KAC v Celovcu delila točki, zato v nedeljo za igralce SAK ni bilo več tistega pritiska, ki bi prav gotovo bil, če bi KAC zmagal. Pred nedeljsko igro je torej vodil SAK, kljub igri manj z 11 točkami pred KAC-jem z istim številom točk. Igra v Možberku pa kljub temu ni bila manj zanimiva. Domače moštvo, ki je bilo ob koncu lestvice, se je proti vodečemu SAK-u zelo potrudilo in vnekaj minutah vodilo z 1:0. Okoli 500 navijačev se je zato tudi zelo zagrelo in navdušilo. V 30. minuti je Hobet Martin izenačil in igra je potekala še naprej izenačena. V 65. minuti pa je odločitev sodnika Hauka izzvala pri domačih navijačih pravi val nešportnih izpadov, ki so se po igri še nadaljevali. Po prostem strelu SAK je nasprotni branilec v 16-metrskem prostoru z rokami ujel žogo, sodnik pa je takoj odločil enajstmetrski kazenski strel proti Možberku. Domačini so se upirali tej odločitvi in se zagovarjali s tem, da je branilec menda bil mnenja, da sodnik še ni dal dovoljenja za prosti strel. Velik je z do? brim strelom premagal vratarja in SAK je vodil 2:1. Od tega trenutka naprej je igra postala vedno suro-vejša, ki je tik pred koncem doživela višek. Rom (Možberk) je podrl Lazareviča in ga davil za vrat, ta se pa je spozabil in se revanžiral. Sodnik je oba igralca nato izključil.
Z zmago nad Možberkom vodi sedaj SAK z dvema točkama razlike pred KAC in s tremi pred Wo!fs-bergom in Dobrlo vasjo. Nedeljska igra SAK proti KAC pa bo tako postala pravi cetovški derbi, od katerega si lahko pričakujemo ponovno napet potek in lep nogomet.
NACIONALISTIČNI IZPADI
Z dogodki v Možberku se bo ba-vito tudi še razsodišče koroške nogometne zveze, saj se bo moralo še baviti med drugim s pritožbo sodnika, ki so ga opljuvali in ob-
lili s pivom. Ta izbruh pa je bil samo del agresivnih dejanj možber-ških navijačev. Vso igro — in po* sebno po enajstmetrovki — se je zlil na slovenske igralce pravi val šovinizma, zaničevanja in psovanja, ki ga že dolgo časa niso doživeli. Sicer je že leta znano, da je v tem kraju spet in spet protislovensko vzdušje, vendar takšnih izgredov še ni bilo. Izzivali so tudi slovenske navijače, ovirali funkcionarje SAK, značilno pa je bilo spet zadržanje žandarmerije, ki ni bila pripravljena sama od sebe ščititi slovenske nogometaše, navijače in tudi ne sodnika. Šele odločne zahteve po zaščiti so zalegle. Prev škandalozno pa je zadržanje tistega žandarja, ki se je z vsemi štirimi branil sprejeti prijavo avstrijskega konzula v Ljubljani Cirila Sterna, katerega sina so udarili v obraz. Šele po večkratni odločni zahtevi je bil pripravljen napisati prijavo.
ATUS borovije ml. - SAK ml. 2:2 ASK šolarji - SAK šolarji 2:1 Možberk „p. 23" - SAK „p. 23" 0:0
Sodišče pri koroški nogometni zvezi je v sredo obravnavalo nedeljske prekrške:	igralec R°m
(Možberk) bo za 3 igre zaprt, Lazarevič (SAK) pa bo za 3 igre P°' gojno zaprt.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 30. septembra 1982
Za 100 din dobite	23.00	šil.
Za 100 din plačate	27.50	šil.
Za 100 iir dobite	1,22	šil.
Za 100 iir plačate	1,31	šil-
Za 100 mark dobite	693.00	šil-
Za 100 mark plačate	709.30	šil-
Zadruga za dobrobit...
Zgoraj: Števiini častni gostje so počastiti iniciativo pliberških zadružnikov.
Spodaj: Z razširjeno in kvalitetno ponudbo ter z lepimi dvojezičnimi oznakami se približuje Zadruga kupcem.
SLOVENSKI	ATLETSKI	KLUB
vabi na prvenstvene tekme	
v soboto 2. oktobra 1982 SAK šolarji — Žrelec šolarji SAK mladina — DSG Borovlje mladina	ob 14.15 uri ob 15.30 uri
v nedeljo 3. oktobra 1982 Slovenski atletski klub - KAC SAK „pod 23" - KAC „pod 23"	ob 15.15 uri ob 13.15 uri
Vse tekme so na Koschatovem igrišču v Celovcu. Prisrčno	vabljeni !
FPO se trudi za svoj ugled
Doslej je veljalo, da je svobodnjaška stranka v Avstriji stranka včerajšnjikov, stranka nem-ško-nacionalnega mišljenja, stranka, ki doslej še ni priznala nacionalne samobitnosti avstrijskega ljudstva — skratka: stranka črno reakcionarne barve, ki v vseh vprašanjih zastopa najbolj konservativne težnje v avstrijski politiki. In tako oceno je do zadnjega potrjevala tudi samozavest vodilne svobodnjaške garniture same.
Toda časi se spreminjajo in z njimi tudi svobodnjaški politiki, kakor bi lahko dejali v smilu starega latinskega pregovora.
Po padcu dolgoletnega šefa stranke Friedricha Petra — obtožbe proti njemu, da je bil kot pripadnik zloglasne SS-ovske edinice udeležen pri pobijanju civilnega prebivalstva v Sovjetski zvezi, še niso pozabljene — je postat njegov naslednik graški župan Alexander Gotz, ki pa razen nekaj verbalnih spodrsljajev v zvezni politiki ni dosti prispeval v prid svobodnjakom. Gotza je nasledil Dunajčan Nor-bert Steger, ki se je prvi potrudil, da bi svoji stranki dal novo obličje. Zavedajoč se, da se ekstremne desničarske sile drugod organizirajo (NDP, ANR); zavedajoč se, da mora ostati na tleh meščanskega parlamentarizma; zaveda-
joč pa se tudi, da je vobodnjaško zaledje kljub vsemu najti na desni strani javnega mnenja, je spremenil taktiko svobodnjakov.
Naslanjajoč se na izkušnje nemških liberalcev (FDP), se Steger trudi, da bi tudi FPO postala neko zbirališče literarnega tabora v Avstriji. Vendar to ni tako enostavno, kot bi se zdelo na prvi pogled: medtem ko je liberalizem v Zahodni Nemčiji dejansko še organiziran v FDP (izgube te stranke pri zadnjih volitvah dokazujejo samo izjalovljenje „klasič-nega liberalizma" v zadnjih krčih kapitalizma sploh), se je ta liberalni tabor v Avstriji zaradi številnih ideoloških, političnih in gospodarskih razlogov že od nekdaj udomačil večinoma v socialni demokraciji. Številčno zaledje svobodnjakov, ki bi jim bilo potrebno za uspeh pri volitvah, je torej še slej ko prej treba iskati predvsem v nacionalnem in ne toliko v liberalnem taboru. Toda liberalni tabor malo- in srednjemeščanskega kova, ki naj bi bil dovzeten za tako politiko (kot se to dogaja v ZRN), pa nikakor ni vedno pripravljen, da bi z liberalnimi gospodarskimi zamislimi FPO hkrati potrjeval tudi njeno (nemško)nacional-no ideologijo.
Zato se sedanje vodstvo FPO s Stegerjem
na čelu skuša znebiti vojega nacionalnega pečata in si tako pridobiti novih slojev avstrijskih volilcev. To se je pokazalo tudi na zadnjem kongresu svobodnjakov v Salzburgu, ko je Steger v svojem referatu poudaril, da je prav FPO stranka, ki zastopa interese takoimenova-nega „ze!enega tabora", ki je v Avstriji trenutno velika politična neznanka. Dejstvo je, da sestojajo „zeleni" iz različnih ideološko-političnih skupin — od skrajne desnice pa do naprednih sil. Prav to široko gibanje pa naj bi bilo novo zaledje avstrijskih volilcev.
Druga plat svobodnjaške politike je njeno nastopanje kot stranka ..čistosti" in „korekt-nosti". Pri tem se naslanja zlasti na škandale okoli dunajske bolnišnice (AKH) in stanovanjske zadruge na Gradiščanskem (WBO), kjer sama menda ni zapletena in ima poleg tega še bonus, da škandal okoli AKH kot sodnica preiskuje njena funkcionarka Partik-Pable, ki bo pri prihodnjih volitvah kandidirala za parlament. Tako si FPO skuša zagotoviti glas kot stranka protikorupcije, poštenosti in odkritosti — pojmi, ki so dovolj privlačni, če ne bi bilo znano iz zgodovine, da so najtemnejše sile prav tako terminologijo in propagando izrabljale za uničevanje demokracije, parlamentarizma in večstrankarskega sistema v prid diktaturi „močnega moža", ki naj zlorabo demokracije prepreči z odpravo demokracije, kakor
se je to zgodilo pred dobrimi štiridesetimi lett-Današnja gesla svobodnjakov so v marsicern podobna geslom takratnega časa.
Kar se dogaja v avstrijski zvezni politiki kot dejstvo, pa se na Koroškem ponavlja R kot karikatura. O liberalnem značaju tu ni najH niti sledu — tukaj je FPO slej ko prej na sta* liščih, znanih iz minule dobe, pa naj to velja-za njeno splošno ideološko usmeritev, ati pa za njena stališča v narodnostni politiki. Na)* bolj znan predstavnik koroških svobodnjakov? iz Zgornje Avstrije importirani Jorg Haider; se čuti domačega pri nemških „vikingih", kr imajo redno svoje orožne vaje; v parlamenta) kjer nastopa enkrat kot socialni govornik svoje stranke in drugič spet kot govornik gospodar* stva, pa je vedno govornik skrajnega desničar* skega kota v FPO.
In tako je edini koroški finančni škandal *^ medtem ko se te stvari na Dunaju in na Gra* diščanskem odigravajo v višinah mnogih mil*' jard šilingov — omejen na nekaj desettisoČeV šilingov vrednosti nekega krznenega plašča, k* bremeni svobodnjaškega funkcionarja. Duhp' vitost koroških politikov pač ne presega oky'* rov krznenih plaščev — ne pri svobodnjakih) ki jim je zadeva neprijetna dovolj, ne pri so* cialistih, ki iz malenkostne zavisti malone* ščanskega purgerja delajo državni škandal . -'
s	/M-rrr