PTUJ, 18. oktobra 1968 Št. 41 Leto XXI. Izvod 0,50 N din, 50 S din danes v tedniku so PIŠČANCI V SREDIŠČU ZARES »P02RLI« GOVEDO? — 2. stran BO LENART SE NAPREJ V ZVEZNI VOLILNI ENOTI? — 3. stran NOVOGRADNJE V ORMOŠKI OBCINI — 4. stran SREČA JE IMELA TOKRAT ZARES SREČNO ROKO — 5. stran RAZSTAVA STARIH TISKOV — 6. stran ZA VSAKOGAR NEKAJ — 7. stran Svet za prosveto in kulturo SO Ptu] Pospešiti priprave na 1900 letnico Na minuli seji sveta za pro- sveto in kulturo so poročali o delovanju Zveze kulturnih pro- svetnih organizacij v Ptuju v le- tošnjem letu in razpravljali o programu za prihodnje leto. Po- ročali so o delu Pokrajinskega muzeja v Ptuju, o delu Studijske in ljudske knjižnice, Zgodovin- skega društva, Turističnega dru- štva. Razpravo so pov^ezovali na možnost izvedbe programa ob 1900-letnici mesta Ptuja. Predstavniki sveta za prosveto in kulturo so v razpravi prvi vpraševali in ugotavljali, kako potekajo priprave na proslavo jubilejnega leta. Na žalost so ugotavljali, da je program, ki so ga izdelali v ta namen, ostal na papirju. Vse priprave na prazno- Aanje stojijo. Nobenih finančnih sredstev še niso zagotovili... Tudi republiški sklad zb. pospe- ševanje kulturnih dejavnosti je odklonil sleherno pomoč. Pri- hodnje leto bo za pomoč prepo- zno prositi. Predstavniki mestnega muzeja so že sklenili umakniti obširen program del v jubilejnem le tu j ker ni zagotovljenih sredstev. Vsled tega so napravili manjši pi'Ogram del in prireditev. Pred- vsem mislijo na arheološko raz- stavo iz prvega stoletja, na pre- ureditev viteške dvorane in dveh spalnic ter na ureditev vi- narske zbirke na gradu. V tem minimalnem programu so pred- A-jdeli tudi nekaj manjših inve- sticijskih del: delno prekritje strehe na dominikanskem samo- stainii, ureditev kanalizacije in lapidari ja... Albin Lugarič, akademski sli- kar iz Ptuja, je pripravljen or- ganizirati dve razstavi. Na prvi bi razstavljali vsi slikarji, ki so živeli v Ptuju. Na drugi naj bi razstavljali amaterji. Interesenti se bodo javili organizatorju, ki si bo njihova dela predhodno ogledal. Studijska knjižnica je predla- gala razstavo: Pomembni možje mesta Ptuja, Zgodovinski arhiv pa razstavo — Ptuj skozi stolet- ja. Da bodo lahko uredili te raz- stave, bo moral sklad za finan- ciranje proslave 1900-letnice me- sta Ptuja financirati izdelavo in nakup za razstavo potrebnih vi- trin in panojev. Predlagali so, da bi za razstave uredili prostor na magistratu. Panoje in vitrine naj bi uporabljali vsi, ki bi jih po- trebovali. Turistično društvo bo priredi- lo turistično razstavo in turistič- no zborovanje. Izdalo bo 150.000 barvnih prospektov, nove raz- glednice v desetih motivih ... Zgodovinsko društvo misli na odkritje spominskih plošč in na ureditev grobov in spomenikov pomembnih in zaslužnih mož. Pripravili bodo tudi simpozij slovenskih zgodovinarjev. Ugotovili so, da je ptujski mestni statut iz leta 1376 eden najstarejših pravnih spomenikov v Slovenji. Predlagajo, da bi ga ponovno izdali pod strokovnim vodstvom. Ptujsko gasilsko društvo bo prihodnje leto proslavilo 100-let- nico obstoja. Ob tej priložnosti bodo poleg ostalih prireditev or- ganizirali razstavo o razvoju. Razpravljali so tudi, ali naj bi praznovanje 1900-letnice Ptuja pričeli s čitalniškimi večeri ali z večjo akademijo. Navduševali so se za čitalniške večere, ki jih naj bi priredili tudi poleg večje akademije. Na seji so obravnavali obširen program za razvoj kulturno pro- svetnega življenja v občini. Se- veda je odvisen od finančnih sredstev. Potrebno ga je nujno izvesti, so ugotavljali udeležen- ci seje. Potreben bo seminar za knjižnice. Poskrbeti bo potrebno za razvoj dramske dejavnosti. Predstavniki bodo morali ob- iskati vse odre in vrtce, kjer de- lajo lutkovna gledališča, nave- zati bodo morali stike z vsemi kinematografi in poskrbeti za pravilno tolmačenje filmov, na- vezati bo potrebno stike s pev- skimi zbori. V programu za pro- slavo 1900-letnice Ptuja je tudi r<=:vija pevskih zborov, šolskih in drugih. V programu je tudi ob- činska dramska revija. Tesne stike bo potrebno navezati s prosvetnimi društvi in jih ob- iskati, predvsem pred občnimi zbori. Organizirati bo treba go- stovanja tujih gledališč. Stike z vaškimi knjižnicami in z drugi- mi v krajevnih skupnostih bo potrebno povečati. Kritizirali so predvsem slabo kulturno pro- svetno delo na podeželju. SZDL naj mobilizira vse potrebne fak- torje podeželja. Z R Teritorialni ali proizvodni princip volitev poslancev? Do sedaj smo imeli pri voli- tvah poslancev v zvezne zbore delovnih skupnosti proizvodni princip izvolitve, dočim smo imeli pri volitvah poslancev v republiške zbore delovnih skup- nosti teritorialni princip izvoli- tve. Pri razpravah o dopolnitvi ustave in volilnega sistema, pa se postavlja vprašanje, kakšen princip naj velja v bodoče pri izvolitvi poslancev O teh vprašanjih obstajajo zelo različna mišljenja Zagovor- niki prvega in drugega principa imajo svoje argumente za in proti. Prvi kot tudi drugi imajo svoj »prav«. Ta vprašanja na- stopajo še posebej pri volitvah republiških poslancev; pa po- glejmo, kakšna so stališča o tem vprašanju. Pri tem moramo najprej po- udariti, da ta različna stališča izhajajo predvsem zato, ker po- samezna področja republike ni- so enako razvita in prav zaradi te neenake razvitosti nastopajo ta vprašanja. Zagovorniki proizvodnega principa pravijo, da ni važno, od kod je poslanec, važno je, na primer, če poslanec zastopa poli- tiko svojega zbora, ter da ta ne zastopa posamezne delovne or- ganizacije ali pa skupin delov- nih organizacij. Težko je upo- števati teritorialni princip tudi zato, ker se predvideva zmanj- šanje števila poslancev in v tem primeru bi imela vsaka občina le po enega poslanca v posamez- nem zboru, tudi taka občina, kot je Ljubljana. Zagovorniki tega principa tudi povedo, da je tam, kjer je večja koncentracija pro- izvodnje, tudi večja koncentra- cija tehnične misli in vsega ostalega. Tam je tudi lažja iz- bira ljudi. Poslanci bi morali za- stopati in videti bolj in manj razvita področja in sicer tako, da bi se manj razvita področja v merilu republike hitreje raz- vijala, ker bi s tem rastla nji- hova kupna moč, kot to vsi sku- paj skrbimo za razvoj nerazvi- tih področij v Jugoslaviji. Ali je to dosedanja praksa dejansko dala ali ne, je drugo vprašanje, tako bi v glavnem moralo biti. Zagovorniki teritorialnega principa pa povedo, da so težnje, da bi poslance volili glede na število zaposlenih, osnova samo na število poslancev oz. glasov, ki je temu področju v prid. Ce gremo za tem, da bo politika v prid celotnemu področju Slove- nije, potem bi naj pripadal vsa- ki občini vsaj po en glas v posa- meznem zboru. Ce gremo na si- stem, da naj bo občina tista, ki bo dala svoje predstavnike v predstavniška telesa kot druž- benopolitično skupnost, bi mo- ralo biti to tu realizirano. Prav tako je vprašanje, kje se pojav- ljajo zaposleni kot občani. Pri- mer: občina Lenart ima po za- ključnih računih 800 zaposlenih v delovnih organizacijah, dejan- sko pa ima zaposlenih 2500 ob- čanov. Vsi ti se pojavljajo kot občani v občini Lenart, tu ima- jo potrebe in želje. Bilo bi na- pačno, da bi občina Maribor za- radi občin Lenart, Ptuj in Slo- venska Bistrica imela tri poslan- ce več, ker se ljudje tam zapo- slujejo, trkali pa bodo na občin- ska vrata tam, kjer živijo. Za- ' vest vseh poslancev Se ni tako visoka, da bi enakovredno za- \ stopali vsa področja svoje volil- \ ne enote. Poslanci bi morali biti iz občine, v kateri živijo. Ce po- slanec ni povezan s svojim te- renom, ne more adekvatno na- stopati kot družbeni delavec. Taka in podobna mišljenja so iznašali udeleženci razširjene seje izvršnega odbora občinske konference SZDL Lenart. Toš V ptujski in ormoški občini vprašu]ejo Zakaj reorganizacija v zdravstvu ni uspela? Dve leti sta potekli, odkar so na novo izvolili skupščino ko- munalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Maribo- ru in svete zavarovancev. V letu 1966 se je priključila komunal- na skupnost socialnega zavaro- vanja Ptuj. Tako omenjena ko- munalna skupnost socialnega za- varovanja delavcev zajema za- varovance petih občin, in sicer: Maribor, Lenart, Slovenska Bi- strica, Ptuj in Ormož. Preteklo dvoletno obdobje pa ni značilno samo po organizacij- skih spremembah v komunalni skupnosti. Gospodarska reforma je močno zaostrila potrošnjo sredstev za socialno zavarova- nje. Ena od temeljnih zahtev re- forme je bila, da se potrošnja v socialnem zavarovanju uskladi z zmogljivostjo gospodarstva. Za- radi tega so od leta 1965 dalje stalno zniževali prispevne stop- nje za zdravstveno zavarovanje. Ker niso bili pravočasno storjeni ukrepi, ki bi prilagodili potroš- njo znižani prispevni stopnji, so se skladi zdravstvenega zavaro- vanja borili in se še borijo s stalnim primanjkljajem, kljub temu da je v letošnjem letu "Vendarle čutiti prve znal^e stabi- lizacije tudi v potrošnji sredstev za zdravstveno zavarovanje. Lanskoletni primanjkljaj bo v celoti pokrit v oktobru letošnje- ga leta s sredstvi tekoče rezen^e in z neporabljenimi in sprošče- nimi sredstvi pri kreditni banki, tako da za zdaj ni bilo potrebno predpisovati izrednega prispev- ka, kot so to storile nekatere ko- munalne skupnosti v Sloveniji. Te dni so predstavniki skupin šolstva, zdravstva, uprave obči- ne Ptuj in ostalih družbenih služb izvolili novega predstavni- ka v komunalno skupnost spe- cialnega zavarovanja delavcev Maribor. Angelco Gašperšič. Na sestanku so delegati raz- pravljali o problematiki social- nega zavarovanja in nasplošno o zdravstvu. Opozarjali so pred- vsem na to, da bi zdravstvena služba morala upoštevati pripo- ročila občinskih služb. Vsalta javna služba mora upoštevati priporočila. Ce jih ne bo, ne bo reda in koordinacije z ostalim življenjem. Priporočila občin- skih služb ne bi smeli jemati kot vmešavanje. Reorganizacija zdravstvene službe ni uspela pri nas. Zava- rovanci ne morejo biti ravno- dušni, ker reorganizacija v zdravstvu ni uspela, saj je bil namen reorganizacije pocenitev zdravstvene službe. Posebna po- slanska komisija je že ugotovi- la, da reorganizacija zdravstve- ne službe ni rodila sadov, ampak je nastala zmeda. Situacija je celo tako daleč, da bodo poslali v zavod kontrolo. Kaj se dela in kako se dela, se bo kmalu izve- delo. Opozarjali so na dejstvo, da ni pravega sodelovanja med bolnišnico in zdravstvenim do- mom. Moralo bi priti do najožje- ga sodelovanja med omenjenima institucijama, saj tvorita jedi-o zdravstvene službe. Sodelo\'^anje se ni uresničilo, kljub temu da je v statutih zapisano. Zadnji čas je, da se s takim načinom dela preneha. Predlagali so, naj svet za zdravstvo pri SO razišče vzroke za neuspelo reorganizaci- jo. Dvotirnost zdravstvenih usta- nov je potrebno odpraviti. Oči- tali so zdravstveni službi kot slabost, da ne zna odpraviti gru- , paštva. Tudi predstavniki priključe- ; nih zdravstvenih ustanov so za ; tem, ko so zatrjevali, da je bila ; priključitev izvedena na demo- • kratičen način, ugotavljali, da < reorganizacija zdravstvene služ- : be ni prinesla rezultatov. Že ; pred integracijo so spraševali, j ali bo reorganizacija prinesla Ivaj boljšega, ali ne. Leto dni po integraciji še ne vidijo sadov, ki so jih pričakovali. Delegati so zatrjevali, da je pi'emalo sistematskih pregledov šolskih otrok. Doslej so bili vsa- ka 4 leta. ko bi morali biti vsaj vsako drugo leto. Vse premalo damo na preventi^mo zdravlje- nje, kljub temu. da v teh krajih živijo otroci v težkih socialnih razmerah. Z R TE DNI PO SVETU Sodelovanje na Balkanu Danes je povsem jasno, da je najnovejši razvoj dogodkov v srednji Evropi zapustil velike posledice tudi na razvoj politič- nih razmer na Balkanu. To, kar se je pred nekaj tedni odigralo na Češkoslovaškem, ni moglo miniti brez negativnih posledic za celotno mednarodno življe- nje. Povsem razumljivo je, da so ti dogodki razburili javnost v balkanskih deželah, ali vsaj v večini balkanskih dežel. V teh trenutkih napetosti v Evropi, ko oborožena interven- cija varšavskih zaveznic izziva zavračanje velike večine celot- ne mednarodne javnosti, je edi- no bolgarska vlada izjema s svo- jim stališčem na Balkanu zara- di svojega sodelovanja pri inter- venciji. Res, te dni se je Bolga- rija uradno izjasnila, da nima nikakršnih teritorialnih preten- zij proti komurkoli. Toda ta iz- java je v nasprotju z izjavami, ki jih dajejo bolgarski državni- ki, v katerih govorijo o potrebi po vojaških intervencijah »zara- di ohranitve sistema socializ- ma«. Takšni vojni podvigi so v nasprotju z listino združenih narodov in mednarodnim pra- vom, kjerkoli bi jih kdorkoli podvzemal. Koeksistenca družbenih si- stemov na Balkanu vsebuje spo- štovanje neodvisnosti, suvere- nosti in enakopravnosti vseh dežel na jugu Evrope. To je v skladu ne samo z interesi bal- kanskih narodov, temveč tudi s temelji listine združenih naro- dov. To je v interesu mira v svetu. Balkan se je znašel danes v vmesnem prostoru med dvema zonama svetovne politike in dva zaskrbljujoča dogodka sta se od- igrala v sosednih območjih v kratkem času enega leta. Oba vojaška podviga, eden na severu in drugi na jugu, sta vznemirila pozitivne tokove so- delovanja med balkanskimi na- rodi. Seveda je vsakomur jas- no, da so velike razlike v mo- tivih med tistim, kar se je zgo- dilo na Bližnjem vzhodu, kjer je bil Izrael napadalec, in gi- banja vojaških sil varšavskih zaveznic proti Češkoslovaški, ki je še vedno pod okupacijo. Oba dogodka pa sta močno pokvari- la odnose med deželami, čeprav je ostal Balkan nekakšen vaku- um, v katerem se je mir sicer ohranil, kjer pa se zelo čutijo vse posledice vojaške interven- cije v soseščini. Trenutna situacija nas ne bi smela zavesti v to, da bi zapadli v pesimizem glede nadaljnjega razvoja v našem območju. Prav- zaprav so sedaj nastopili trenut- ki, ko je potrebno razviti maksi- malen napor, da bi obvladali težave, s katerimi se srečujejo balkanski narodi. Balkan ni iz- gubil izgledov, da postane ob- močje miroljubnega sodelovanja kljub težavam. Skupen interes po miru je največje jamstvo za uspeh v naporih pri ustvarjanju novih možnosti za sodelovanje. Mnogi vprašujejo, kje je iz- hod iz nastale situacije. Odgovora ni mogoče najti ta- koj. To je jasno. Nakopičeni problemi so obremenili medna- rodno situacijo do te mere, da bo treba vložiti mnogo naporov, da bi preprečili nadaljnje slabe po.sledice stanja v vzhodni Ev- ropi in na Bližnjem vzhodu. Različnost stališč na Balkanu je DČividna. Vendar to ne bi smela biti ovira pri ustvarjanju tiste atmosfere med balkanskimi na- rodi, ki edina lahko omogoči so- delovanje v interesu mira in i^arnosti. M G Izvrini odlior občinske konference SZDL Lenart Razprava o dopol- nitvah ustave 7. oktobra 1.1, je izvršni odbor občinske konference SZDL Le- nart med drugim obravnaval predloge in stališča, ki so bila podana v javni razpravi o dopol- nitvah ustave in volilnega siste- ma. Seji so prisostvovali poleg čla- nov izvršnega odbora še člani občinskega političnega aktiva, ki so na javnih tribunah občanom tolmačili predloge za dopolnitev ustave in spremembe volilnega sistema. Na seji je bilo ugotov- Ijeiio, da so občani vprašanja, ki so bila obravnavana na javnih tribunah, sprejeli bolj kot in- formacijo in niso dosti razprav- ljali o teh spremebah, oziroma niso dajali nobenih stališč in predlogov, zato je bilo predlaga- no, da bi na tej seji nekoliko sanja. Navzoči so v to svrho dobili vnaprej postavljena vpra- šanja in krajšo razlago teh pro- blemov, zaradi tega je bila raz- prava kar se da živahna in je pokazala, da imajo posamezniki do posameznih vprašanj različna mišljenja. O teh različnih mi- šljenjih vas bomo seznanili v drugih sestavkih. V razpravi je bilo ugotovlje- no glede posrednih in neposred- nih volitev v zbor narodov, da sta obe oblikj pri nas že bili pre- izkušeni in da sta obe dobri. Pri tem pa, da so neposredne volitve precej dražje in bolj komplici- rane. Ce pa imamo že neposre- dno izvoljene predstavnike v re- publiške organe, ki bi naj dele- gacijo narodov volili, potem je mnenje, da je to reprezentativni organ v republiki, ki lahko tako delegacijo tudi izvoli. Nadalje je bilo v razpravi še povedano, da prevzameta po no- vem predlogu zbor komun in zbor narodov dejansko prLstoj- no.sti zveznega zbora, ki bosta v bodoče enakopravno reše\^ala vsa vprašanja in, da je s tem demolii-atičnost v najvišjem or- ganu podana, Razpra\-a pa je pokazala, da so tudi druga mišljenja; tako je bi- : lo predlagano, da naj bodo v i zbor komun neposredne volit\''e. i Med razpravo je bilo tudi iz- i raženo mišljenje, da naj bi v ; zvezni skupščini bila samo dva < zbora, in sicer bi r>oIeg zbora na- i rodov imeli še samo zbor proiz- i ^■ajaIcev. V okviru tega zbora pa 1 bi naj bile podskupine po posa- 1 meznih področjih dela. Poveda- no pa je tudi bilo, da v volilno- tehničnem postopku v ničemer ne odstopamo od sedanjega si- stema, ker imamo v predlogu sa- mo ene neposredne volitve, in to v zbor komun, v vse ostale zbore pa so ostale posredne volitv^e. Predlogi so bili tudi, da bi zmanjšali šte\'ilo poslancev ka- kor tudi število profesionalnih poslancev. Nadalje je tekla raj^rava o tem, ali naj velja teritorialni ali proizvodni princip zastopstva poslancev in o sestavu zvezne volilne enote, kakor tudi o pred- logu o ukinitvi 125. člena usta- ve, ki govori, da se z zveznim zakonom predpišejo \'iri in vr- ste davkov. O teh razspravah bo- mo še poročali. Toš Bistriško gospodarstvo na dobri poti? Rezultati gospodarjenja na koncu minulega leta so pokaza- li, da bi lahko bistriško gospo- darstvo naredilo v naslednjem letu precejšen skok naprej. To so izrazili tudi v planu za na- slednje leto, kjer so predvideli povečanje v gospodarstvu za 25 odstotkov. Ob tem povečanju je bilo mišljeno, da bo k takim re- zultatom precej pripomogla že nova valjarna v Impolu. Toda prva polovica letošnjega leta ni pokazala, da bi bilo možno doseči tako visoko začr- tan plan. Industrijska proizvod- nja, ki ima večino v bistriškem gospodarstvu, je v zaostanku glede na prejšnje leto za 3,3 od- stotka. Se večje zaostajanje za planom pa je bilo zabeleženo v izvozu. Mnogo bolj optimistični rezul- tati pa so bili doseženi v polet- nih mesecih. Tako je industrij- ska proizvodnja že na koncu os- mega meseca presegla lanskolet- ne dosežke v tem času. Ker pa je opaziti v septembru še na- daljnje povečanje industrijske proizvodnje in ker tudi kmetij- stvo nima ravno slabih rezul- tatov, je pričakovati, da bodo lanskoletni dosežki preseženi za precej odstotkov. Kolikor pa bo uspelo tovarni Impol, da bo no- va valjarna začela z delom vsaj dva meseca pred koncem leta (delno), pa bo odstotek še več- ji in ne bo mnogo zaostajal za planom. Seveda pa je predpogoj za takšne dosežke, da industrij- ska proizvodnja do konca leta ne bo padla. — b Vreme Lunine spremembe in vre- menska napoved za čas od sobo- te, 19., do nedelje, 27. oktobra 1968. Mlaj bo v ponedeljek, 21. ok- tobra, ob 22.44. Napoved: Na severu bodo na- stopile plohe z nevihtami. Pri nas bo večkrat oblačno, vendar bo lepo vreme vzdržalo še do sobote, 26. oktobra. Kratkotraj- ne plohe so možne. Hladneje bo. Dnevne temperature se bodo gi- bale okrog 15 stopinj Celzija Alojz Cestnik StruD 2 TEDNIK — petek, 18. oktobra 1968 Stran 2 V kmetijstvu je Jovarna" še vedno - krava, travnik, njiva,... Ob razpravah o kmetijstvu v ormoški obiini Med nedavnimi živahnimi raz- pravami o problemih ttmetijstva v ormoški občini je predsednik sveta za kmetijstvo in gozdar- stvo pri SO Ormož dipl. vet. Ci- ril Rajšp načel tudi boleče vpra- šanje nadaljnjega razvoja živi- noreje na ormoškem območju. Ze v uvodni besedi je poudaril, da razvoj živinoreje ni samo v stagnaciji, temveč v občutnem nazadovanju, kar pušča v izra- zito kmetijski občini Ormož ve- like posledice. Marsikdo se vprašuje, če je bil ob težavah, ki so nastopile pri prodaji govejega mesa, storjen edini in najbolj pameten ukrep, da so na ormoškem območju prodali skoraj celotno osnovno čredo, ki je »požrla« težke mili- jone. Osnovno živalsko čredo, ki smo ji pred leti obetali tako sve- tle perspektive, danes zamenju- jejo v novo zgrajenih objektih piščanci, ki gredo trenutno do- bro v denar in njihova proizvod- nja ni tako tvegana kot pri go- veji živini. Trenutno je ta pro- izvodnja zares bolj rentabilna in donosna. Ob njej pa se odpira veliko vprašanje, kaj bo jutri v primeru, da si bo goveje meso zopet utrlo pot na zunanje tr- žišče in dobilo tudi ustrezno ce- no, ki bo stimulirala ponoven prehod na govedorejsko proiz- vodnjo. Res je, da bo lahko iz- prazniti iz hlevov piščance, ver- jetno pa ne bo tako lahko najti sredstev za vzgojo nove čistopa- semske osnovne črede, saj ve- mo, da je obračanje kapitala pri proizvodnji piščancev mnogo krajše kot pri goveji živini. Na- videzno to vprašanje danes še ni tako aktualno, vendar pa bi ga kazalo ob misli na jutrišnji dan vsekakor upoštevati. Dose- danja praksa nam namreč ka- že, da smo že prevečkrat posta- li žrtev nenačrtne politike v kmetijstvu, ki se nam je že mnogokrat krepko maščevala. Res je, da je v kmetijstvu zelo težko planirati in načrtovati njegov razvoj, saj je to še vedno »tovarna brez strehe«, ki je iz- postavljena najrazličnejšim u- godnim, še večkrat pa neugod- nim naravnim, proizvodnim in ekonomsko-tržnim vplivom. Res pa je tudi to, da ga kot vse o- stale panoge našega gospodar- stva spremljajo tudi negativni vzroki, ki so povsem subjektiv- nega značaja in jih znamo še posebej v kmetijstvu tako lepo zaviti v tančico »objektivnih te- žav«. Ker smo že pri živinorejski proizv/Tidnji v ormoški občini, bi kazalo ugotoviti tudi škodo, ki jo povzroči vsako leto živinoreji — metiljavost. Kot so izraču- nali nekateri strokovnjaki, gre ta škoda letno v težke milijone In znaša okrog 300 milijonov S din, ki gredo mimo tolikih jadi- kovanj o nevzdržnih razmerah v kmetijski proizvodnji, konkret- no v živinoreji. Na območju or- moške občine so še vedno šte- vilni zamočvirjeni travniki, ki dajejo nekvalitetno in celo škod- ljivo krmo brez večje krmne vrednosti. Potrebno bi bilo iz- vršiti večje in manjše hidrome- lioracije ter izvesti druge agro- tehničn« ukrepe. Seveda so s« vse to potrebna izdatna denar- na sredstva, ki jih žal ni na rax- polago. V vsem navedenem tlCi osnova, ki je vzrok iz dneva v dan slabšim razmeram v živino- reji in v splošnem kmetijstvu. Ze star pregovor pravi, da Je treba klati kačo pri glavi in nt pri repu, V kmetijstvu žal d«- lamo mnogokrat nasprotno. Pro- izvodnja in trg pa sta si kot pes in mačka, ki se grizeta med sabo in puščata težke posledice. V Ormožu, kakor tudi v vseh so- sednjih občinah smo deležni šte- vilnih razprav o problemih v kmetijstvu, toda žal ostaja ve- čina tega le pri besedi in pri preziranju dejstva, da je v iz- razito kmetijskih občinah tovar- na še vedno krava, travnik, nji- va, vinograd in vse ostalo, kar lahko proizvaja kmetijske pri- delke. J. S. Kmtftijtki kombinat Jtruzalom-Ormož Setev v polnem teku v kmetijskem kombinatu »Je- ruzalem« Ormož v teh Jesenskih dneh, ki so nam naklonili nekaj več sonca, kot smo ga bili deležni v zadnjem času, pridno posprav- ljajo svoje jesenske pridelke in sejejo ozimna žita. Kot je v razgovoru poudarila inž. Terezija Stefančič, vodja poljedelske proizvodnje, bodo le- tos zasejali okrog 450 ha z o- zimnimi žiti. Med temi zavzema prvo mesto pšenica. Od celotne setve pšenice zavzema okrog 40 odstotkov vlsokorodna italijan- ska sorta leonardo, za njo s 30 odstotki ruska bezostaja in 30 odstotkov ostale intenziv. doma- če in tuje sorte. Do danes so v ormoškem kmetijskem kombi- natu posejali že okrog 200 ha površin z ozimnimi žiti. Za setev so si priskrbeli zadostne količine mineralnih gnojil in kvalitetne- ga semena, od katerega je v ve- liki meri odvisna tudi žetev. Se vedno namreč velja že stari pre- govor, ki pravi: »Kakšna setev— takšna žetev. Ker se je zaradi zapoznele zo- ritve koruze precej zavleklo spravilo, bo tudi letošnja setev ozimnih žit nekoliko zapoznela. Za spravilo koruze imajo na raz- polago sicer vso potrebno me- hanizacijo, kot so koruzni kom- bajni, ki koruzo tudi oluščijo, ter strojne obiralce, ki trgajo samo koruzne storže. Predpogoj za uspešno obiranje koruze s kombajnom, ki jo tudi oiušči, pa je vsekakor njena popolna zrelost, saj je v nasprotnem pri- meru strojno spravilo skoraj ne- mogoče. Zgodnji hibridi so v glavnem pravočasno dozorevali, nekaj več težav pa imajo z zo- renjem poznih hibridov koruze. Ce bo potrebno, bodo potrgali koruzo tudi ročno. Zavedajo .se, da je vsak zamujen jesenski dan velika izguba v borbi s ča- som, ki je mnogokrat prav ob jesenski setvi ob ne preveč na- klonjenem vremenu lahko hud in sovražen nasprotnik. Setev je v polnem teku tu^i v zasebnem sektorju, kjer je v tem času za spravila pridelkov in setve ozimnih žit dan vedno prekratek. Delo poteka od rane- ga jutra do poznega večera, ko se s kmečkih skednjev zasliši prešeren smeh vaščanov, ki lič- kajo koruzo in si po končanem delu sp>ečejo še kostanje, ki jih zalijejo z moštom. Jesen je na kmetih pač trda, vendar ima svoje čare. J. S. Različna stališča qlede cen Svet za gospodarstvo občine Lenart ne sogiašaz zavodom za cene Svet za gospodar, občinske skupščine Lenart je razpravljal o spremembah in dopolnitvah odloka o oblikovanju malopro- dajnih cen za določene proizvo- de. Skupščini občine predlaga, da sprejme prečiščeno besedilo tega odloka. Spremembe tega odloka po predlogu sveta bi naj bile naslednje: — izdalo bi se naj prečiščeno besedilo odlo. ker je bilo do sedaj izdanih že več sprem. \n odlok ni več pregleden; — spremeni se naslov odloka in se glasi: »odlok o oblikovanju maloprodajnih cen in določitve marže v prometu na drobno za določene proizvode na območju občine Lenart«, V odloku sta združeni obe stvari; — zaokrožile bi se cene za pšenično moko kvalitete C ti- pa 600 od dosedanjih 1,68 din na 1,70 din po kg. Na novo se določi cena za moko tipa 800, ki do sedaj ni bila v prometu, na 1,50 din za kg za kvaliteto C in 1,65 din za kg za kvaliteto B; — cena rženi moki se formira prosto; — povečala naj bi se cena kruha in moke tipa 1000 od do- sedanjih 1,35 na 1,40 din po kg ter cena kruha iz 30 "/o ržene in 70*'/o enotne pšenične moke od sedanjih 1,55 na 1,60 din po kg; — s tem odlokom naj bi se določile tudi cene jedilnega olja, ki so že v veljavi po sklepu skupščine in to: rafinirano jedilno olje rinfuza 5,00 din po kg rafinirano jedilno olje pakirano 1/1 5,30 din po kg rafinirano jedilno olje pakirano 1/2 2,90 din po kg — določi se tudi cena jedil- nega olja pakiranega v plastič- ni embalaži za 1/2 litra 3,05 din in za 3/4 litra 4,56 din; — z odlokom je predpisan tu- di način oblikovanja cen za me- se v prodaji na drobno. Odlok določa, da se cene oblikujejo na kalkulativen način, pri katerem se upoštevajo poprečne meseč- ne odkupne cene živine. Nadzo- rovanje oz. dajanje soglasja k cenam daje oddelek za gospo- darstvo in finance; — marže naj bi bile v bodoče določene le za: riž, sol, kavo južno sadje, testenine, jedilno mast, mesne izdelke, mesne in zelenjavne konserve, bučno olje in vsa ostala jedilna olja, za- čimbe in kavovine. Navzoči so se izrekli za vse spremembe odloka, ker so bile le-te argumentirane, razen za predvideno spremembo, da se določi marže v prometu na drob- no samo za: riž, sol, kavo in juž- no sadje. Vsem drugim artiklom, katerim so pa bile v sedanjem odloku določene marže, pa naj bi se formirale prosto. Ta pred- log oz, priporočilo za to, je dal republiški zavod za cene in go- spodarska zbornica. Navzoči se s takim predlogom niso strinja- li predvsem zato, ker bi potem bila možnost, da se tem artiklom cena precej dvigne. Zato so bili mišljenja, da dajo skupščini predlog, da še naj naprej osta- nejo določene marže, poleg na- vedenim artiklom še: testeni- nam, jedilni masti, mesnim iz- delkom, mesnim in zelenjavnim konzervam, bučnemu olju in vsemu ostalemu jedilnemu olju, začimbam in kavovinam. Po tem predlogu bi se sprostile marže in s tem tudi maloprodajne ce- ne le za: sadje in zelenjavo, ko- ruzni zdrob, pšenični zdrob, ko- ruzno in ajdovo moko. Torej je svet za gospodarstvo že dal svoje mnenje na predvi- dene spremembe cen in skupšči- ni občine predlagal spremembe, ki smo jih omenili. Preostane nam samo, da počakamo na sejo skupščine, ki bo v kratkem, pa bomo videli, kakšnega mnenja bodo odborniki o navedenih vprašanjih. Toš So piščanci v Središču zares „požrli" govedo ? v zvezi z v današnji številki objavljenim sestavkom »V kme* tijstvu je tovarna še vedno — krava, travnik, njiva ...« sem se glede vprašanja razvoja živino- reje na ormoškem območju ogla- sil tudi v kmetijskem kombinatu »Jeruzalem« Ormož, kjer so mi tamkajšnji za razvoj živinoreje odgovorni strokovnjaki povedali svoje mnenje. Inž. Stefančič kot glavni vodja živinorejske proiz- vodnje nam je med drugim de- jal: »Da so piščanci v naSi farmi v Središču ob Dravi zares -»-požrli« govedo, kot to trdijo nekateri hudomušneži, je bila vzrok pred- vsem dobro proučena ekonom- ska računica, ki je pri proizvod- nji piščancev pokazala mnogo ugodnejše rezultate kot proiz- vodnja goveje živine. Proizvodni ciklus obračanja kapitala je pri reji piščancev mnogo hitrejši kakor pri reji goveje živine in znaša poprečno nekaj več kot dva meseca. Reja piščancev nam da letno več »turnusov« obrača- nja kapitala in s tem velike ko- ličine kvalitetnega kokošjega mesa, ki ga trenutno ni problem prodati. Povsem preprosta eko- nomska računica nam kaže, da da hlev povsem enake prostor- nine in povsem enake funkcio- nalne izgrajenosti, napolnjen s piščanci mnogo boljše proizvod- ne in vsekakor tudi finančne re- zultate, kot jih lahko da v tre- nutnih razmerah povsem enaa ' hlev, napolnjen z govedom. Ilu- zorno in nesmiselno bi bilo biti prevelik idealist in držati v sre- diški farmi govedo, če pa že v naprej vemo, da bi delali z iz- gubo, ki bi nam že tako ne pre- več ugodne rezultate poslovanja še poslabšala. Na drugi strani pa vidimo, da je reja piščancev v prostorih bivše govedorejske far- me zadovoljivo rentabilna in ekonomsko povsem utemeljena. To nam podkrepljuje tudi šte- vilčni pokazovalec, da bi sredi- ška farma lahko dala letno s polno kapaciteto ca. 700 ton go- vejega mesa, če so v njej pi- ščanci, pa lahko dobimo iz teh objektov celo nad 1000 ton ko- košjega mesa na leto. Velika prednost je tudi v tem, da je to meso mnogo lažje prodati kot govedino.- Inž. Stefančič je v razgovoru poudaril, da so v kmetijskem kombinatu »»Jeruzalem*' Ormož zainteresirani za razvoj govedo- reje, žal pa se vse vrti v začara- nem krogu okrog vprašanja pro- daje tovrstne proizvodnje, ki je trenutno v zelo kritičnem in za razvoj živinoreje z^aviralnem stanju. V zvezi z nadaljnjo proizvod- njo piščancev, ki je trenutno najbolj aktualna, pa je povedal, da imajo s "KOKO« iz Varaždi- na sklenjeno petletno koopera- cijsko pogodbo, ki se je do .se- daj že dolDro obnesla. V letoš- njem letu, ko farma še ni v ce- loti zasedena s piščanci, bodo proizvedli okrog 600 ton piščan- cev, v prihodnjem letu pa pla- nirajo celo 1012 ton kvalitetnega kokošjega mesa. V ta namen bo- do zasedli sedaj še neizkoriščene hleve na farmi in po vseh izgle- dih preuredili v kurnike tudi si- lose. Kot vidimo, so glede razvoja in trenutnega stanja živinoreje na ormoškem območju zelo de- ljena in nasprotujoča si stali- šča. Nekateri ob.-^ojajo skoraj po- polno zanemarjanje govedorej- ske proizvodnje ter ob.sojajo pi- ščance, ki so »požrli- govedo, drugi pa zopet zagovarjajo tak- šen ukrep in preu-smeritcv na proizvodnjo piščancev. In kdo Ima prav?? Slepi pravijo — bo- mo videli. Kaj bomo videli, nam bo pokazal čas. ki nas bo morda ponovno *obogati!«' s prepriča- njem, da smo ga krepko polomi- li, morda pa tudi, da smo odkri- li pomemben »gospodarski ču- dež«. Dejstvo je. da v naši živi- noreji in ob trenutnih tržnih razmerah ne moremo zagotav- ljati niti enega niti drugega. Piščanci v središki farmi pa kljub vsem težavam vseeno ve- selo Čivkajo in zobljejo svojo krmo. J, S. Sedaj perutninarska farma v S redišču ob Dravi Bistriškemu gradbeništvu ne kože na|bo!|e Letošnja gradbena dejavnost v bistriški občini zaostaja za ti- sto v lanskem letu. Zaostajanje V odstotkih dosega številko 22. Ob zmanjšani gradbeni dejavno- sti se je v letošnjem letu tudi zmanjšalo število zaposlenih. Iz podatkov za mesec julij lahko zasledimo, da je bilo letos na gradnjah 231 delavcev, medtem ko jih je bilo lani ob tem času 315, Vsled tega se je v letošnjem letu močno zmanjšal tudi fizični obseg del v gradbeništvu. O tem nam govori letos tudi zmanjšana vrednost del za okoli 11 odstot- kov. Zmogljivosti gradbenih pod- jetij so bile zasedene skoraj iz- ključno v ožjem poslovnem ob- močju. Tako je dobilo gradbe- ništvo ob večjem številu drob- nih del še bolj obrtniški značaj. Med večjimi objekti nadaljujejo gradnjo trgovsko-stanovanjske zgradbe v Vošnjakovi ulici, dela pa še izvajajo na cesti pri va- Ijarni Impola, zgradili so trgov- ski paviljon v Makolah, ureja se okoliš v novem naselju ipd. Na letošnje slabše gibanje v gradbeništvu je močno vplivala podražitev opečnih izdelkov v lanski jeseni ter izpad cemen- tarne v Trbovljah. Takšni rezultati prve polovi- ce letošnjega leta seveda ne vli- vajo posebnega zaupanja. Di- rektorja gradbenega podjetja Granit v Slov. Bistrici tov. Kriv- ca smo vprašali, kakšni so iz- gledi do konca leta. Nepričakovano smo dobili za- dovoljiv odgovor, namreč, da se bo situacija popravila. K temu bo svoje prispevala tudi novo- gradnja 27-stanovanjskega blo- ka, ki ga bo zgradil Granit do prihodnje jeseni. Z deli pa bi začeli že v letošnjem letu, -b Nove možnosti v razvoju obrti v bistrišiii občini Bistriški gospodarstveniki so že dalj časa mnenja, da se ka- žejo njihovi družbeni obrti nove možnosti. Te nove možnosti bi naj bile predvsem v predelavi lesa in aluminija, oziroma v njuni skupni končni obdelavi. Ena podobnih rešitev je že v proizvodnji lestencev, kjer sta se v končni izdelek združila alu- minij in steklo. Zaradi tega so naročili že pred dalj časa pri Ekonomskem cen- tru v Mariboru analizo, ki bi pokazala možnosti v tej dejav- nosti. Razen tega bi analiza vsebovala zaključke, kolikšna bi bila potrebna delovna sila in kakšne so močnosti zaposlovanja ženske delovne sile v tej dejav- nosti. Ker pričakujejo, da bo analiza končana še v letošnjem letu, bi nato v prihodnjem letu pristo- pili k realizaciji takšnih možno- sti, kolikor bodo to dopuščala sredstva, ki bodo na razpolago, in obstoječa mehanizacija. — b Trije potniiodo cene dimnikarskih storitev tako dolgo odlašanje razumlji- Po tem sklepu s 1. 11. 1968 za _ vo, če pomislimo, kako v današ- 20«/o višje kot do sedaj. Svet je njem času težko zberemo sred- predlog vsestransko preučil in stva za podobna dela. prišel do zaključka, da je tako Toš j Dela so sedaj že v teku. To- povišanju umestno, čeprav bodo Prehitra VOŽnlO 00 OZkih vornjaki dan za dnem vozijo te cene nekoliko višje kot v ne- ..ij« 'u gramoz, tako da bi bila podla- katerih sosednjih občinah. Svet ptUJSKm UllCOn ga za asfalt končana že v letos- Je pri tem izhajal iz dejstva, da f m nh in l-i n,P r> na nre- niem letu Upati ie namreč v Je struktura storitev in ob ektov ^ ^J- ^- ^- ?^ 10.15 me je na pre- ujem leiu. updii je ridriuec, v ■> _,. . . . t,„™,,polnimi na ^^du za pešce pred trgovino Na- kolikor bo držalo taksno vre- z dimnimi m komunalnimi na- Muršičevi ulici vodrla kole- me kot ie sedai da bodo letos pravami v obcmi Lenart zelo ne- " Mursicevi mict poaraKoie me Kot je seaaj, aa ooao leios ^ , ^ nr«-vladinpin ra7+T'P sarka, ki je pripeljala z živilskega potegnili ze prvi grobi asfalt, ugodna. Tu prevladujejo raztre- J K'' J odskočila iz- Kolikor na vreme letos ne bo sena naselja, kjer se izgubi o- ^'^9": porem ko sem oasKocua iz rLOUKor pa vreme leios ne do . •> ' , * , pred kombija, kt je močno zavrl, posluzilo asfalterjem, bo cesta gromno časa na poti od hise do ^ ,^ inhl-n imnJ^niln^ '^?Mt^i°f£?S^f cesto h^i-^^^k^^^v-z^Io-ni^i. J^^^^^—S ^^i^ Slovenska Bistrica-Crešnjevec. Sredst k^ ^^^^^^^^ Sfo" oze^^^r^om S^^-f?; pa zeli krajevna skupnost v me- novanjsKo podjetje priaooilo, „„,,-„*-„^ stu asfaltirati še d^e cesti. To bo uporabilo v prvi vrsti za zvi- '^.^^''^Z-^/.J^^^^^^ je cesto Za gradom in del ceste sanje osebnih dohodkov dimni- ^ato mislim da hi bilo treba po- proti Smartnemu na Pohorju karjem. Del sredstev pa bo u- f ^^l prometne zna. Skupna dolžina teh asfaltnih dei Porabilo tudi za materialne iz- ^^l^' !h.'o J ^^^^^^ bi znašala 600 metrov, vrednost datke za dimnikarske namene. "i^'^ . ^J^« *^f.-.% ^/.f j„,__U{____1» ior>nr.n J- ■ i. ■• pOJOVll tOd VCaSlH millCUlk. IStB- del pa bi znesla 120.000 dinar- Clani sveta so na seji raz- '^ „ Trstenjakovi J^^- ~b pravijah tudi o tem, da bo j^^^^^^ ^^^^ j^^J.f^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_ znaka s prepovedjo parkiranaja, kar dva avtobusa. A. A., Ptuj, Trstenjakova ul. hiše. Zaradi tega so osebni do- Olje (Nadaljevanje) Ce primerjamo poprečne o- sebne dohodke v tej delovni or- ganizaciji, ki znašajo v letoš- njem prvem polletju 649 din, vi- dimo, da je to povprečje še ve- dno nizko in ne dosega popreč- ja sorodnih industrijskih podje- tij. Vse zaloge so v primerjavi s preteklim letom za 1 "/o nižje. Sorazmerno veliko znižanje, (28«/o) kažejo zaloge materiala in drobnega inventarja, kar ka- že prizadevanje delovnega ko- lektiva, ki je težil k nenehnemu znižanju in k prodaji prekomer- nih zalog materiala. Nedovršena proizvodnja je za 7% višja, in to predvsem zaradi povečanja števila polizdelkov za volane in kuhinjske garniture. Povečanje zalog gotovih izdelkov se kaže predvsem pri nožih, kuhinjskih garniturah in fiatovih tapetah. V prvem polletju znašajo zalo- ge nožev ca. 900.000 N din vred- nosti. Zaloge so predvsem od- raz periodičnih pojavov pomanj- kljive prodajne mreže in trenut- ne zasičenosti tržišča z navede- nimi proizvodi. V tovarni si pri- zadevajo izboljšati zadevne raz- mere predvsem z boljšo organi- zacijo prodajne službe in z iz- boljšanjem kvalitete proizvodov. Likvidnost se je v primerjavi z lanskim letom izboljšala, ven- dar še ne do tiste meje, da bi bila tovarna zmožna sproti po- ravnavati svoje obveznosti. Te- mu so vzrok predvsem nižja li- kvidna sredstva od kratkoroč- nih obveznosti. Na nelikvidnost vplivajo predvsem zaloge proiz- vodov in terjatve do kupcev, ki so prav tako iz dneva v dan več- je in jih mora tovarna nujno znižati, da bi lahko postala li- kvidna. Nekateri številčni po- kazovalci kažejo, da so se ter- jatve tekom enega leta pove- čale za 32".'!), med tem. ko se je Stanje dobaviteljev zmanjšalo za 9" n. Kupci in dobavitelji se med seboj pokriva.!o. Ze omenjene terjatve do kupcev so večje predvsem zaradi izsiljenih dalj- ših-plačilnih rokov, znižanja ob- veznosti, deloma pa tudi zaradi višjih kreditov, ki jih je tovar- na prejela od banke na račun velikih zalog nožev. Kratkoroč- ni krediti so za 51 "/o večji od lanskega leta, vendar še vedno ne zadovoljujejo, da bi tovarna lahko povsem nemoteno poslo- vala. Tovarna »Jože Kerenčič« v Ormožu v zadnjem času spet po- stopoma opušča proizvodnjo ko- vinskih izdelkov in se povsem preusmerja na proizvodnjo pla- stičnih izdelkov, ki so na trgu vedno bolj iskani in gredo dobro v denar. V ta namen so že na- bavili nov stroj za proizvodnjo pihane plastične embalaže. (O tem smo pred nedavnim v na- šem listu že poročali). Pokazovalci poslovnega uspe- ha v prvem polletju letošnjega leta prikazujejo nekoliko slab- ši proizvodni rezultat kot pred letom. To je predvsem odraz te- žavnejših pogojev gospodarje- nja, ki je značilen za večino de- lovnih organizacij. Na 100 din porabljenih sredstev je bilo v prvem polletju lanskega leta u- stvarjenih 160 din celotnega do- hodka, v letošnjem prvem pol- letju pa le 154 din. Kroženje o- bratnih sredstev je bilo poča- snejše kot v lanskem letu. V pr- vem polletju 1967 so se obratna sredstva obrnila 2,4-krat, letos pa le 1,45-krat. V delovnem kolektivu si pri- zadevajo izboljšati trenutno sta- nje, ki pravzaprav ni kritično in ni odraz subjektivnih vzrokov, temveč je predvsem odraz kon- kurenčnega boja na neurejenem tržišču in splošnih gospodarskih težav, ki so jim priče, v trenut- nem izvajanju gospodarske re- forme. Preusmeritev od proiz- vodnje kovinskih izdelkov na razširjeno proizvodnjo plastičnih mas pa je predvsem pokazalec načela, ki govori o skrbnosti in želji po dobrem gospodarjenju. J. S. Na podlagi odloka o najvišjih cenah za jedilno olje je bilo pro- izvajalnim delovnim organizaci- jam dovoljeno od 22. avgusta letos dalje povišati prodajne ce- ne jedilnemu olju do .30 S din po litru. Do navedenega pove- čanja prodajnih cen, ki so jih zahtevali proizvajalci, je prišlo predvsem vsled povečanja cen sončničnega semena od 120 na 130 S din po kg. Ker je za 1 liter olja potrebno najmanj 2,5 kg se- mena, je bilo to povečanje na tej osnovi upravičeno in uzako- njeno na podlagi zgoraj ome- njenega odloka zveznega izvrš- nega sveta. Glede na navedeno je bilo nujno spremeniti tudi ceno be- lemu jedilnemu olju v prodaji na drobno. Dosedanja cena be- lemu olju v prodaji na drobno je bila namreč med najnižjimi cenami v SRS. Trgovskemu podjetju »Zarja« je bila prizna- na le stara razlika med nabavno in prodajno ceno. Tako je bila na seji skupščine občine Ormož z odlokom določena nova cena rafiniranemu odprtemu olju od 470 na sedanjih 500 S din za kg, in pakiranemu olju 1/1 liter od 500 na sedanjih 530 S din. Ob sprejetju navedenega od- loka je bilo na seji skupščine sorazmeroma živahno in so od- borniki zastopali različna stali- šča. Ob diskusiji za podražitev kruha je bilo slišati medklic od- bornika — kmeta: »Se dražji bi moral biti, da bi ga znali dovolj ceniti!« Je že tako. da je kruh za tistega, ki ga proizvaja, pre- malo plačan, za potrošnika pa vedno predrag. Zakaj se je povečala prodajna cena mleka in moke, bomo po- ročali prihodnjič. J. S. . NAROČAJTE TEDNIK Iz Klemosa v Lenartu Odkrita razprava o stanju v podjetju Na štatenbergu zadovo- jivi rezultati Iji Občinski sindikalni svet Le- nart se je odločil organizirati razgovore v vseh delovnih ko- lektivih občine Lenart. Na teh razgovorih prisostvuje- jo zastopniki vseh političnih or- ganizacij občine in vsi družbeno- politični delavci posameznih ko- lektivov. Za te razgovore je občinski sindikalni svet pripravil celo vr- sto vprašanj, ki jih je posredo- val vsem delovnim organizaci- jam, da bi se čim lažje pripra- vili za razgovor. V vprašanjih je bilo zajeto: delo osnovnih sindi- kalnih organizacij, perspektive delovne organizacije in obliko- vanje dohodka, delitev dohodka, planiranje v delovni organizaci- ji, rekreacija in kulturne prire- ditve za delavce in razna druga vprašanja. V petek, U. oktobra t. 1., je bil tak razgovor v obrtnem podjet- ju »-Klemos« Lenart. Iz tega raz- govora vam posredujemo najza- nimivejše ugotovitve, ki so jih navzoči obravnavali. Pri vprašanju dela osnovne sindikalne organizacije so ugoto- vili, da le-to ni najboljše, ven- dar je še kar zadovoljivo. Osnovna organizacija ima pro- gram dela, katerega še kar zado- voljivo izpolnjuje. Pri tem so ugotovili, da ne čutijo dela ob- činskega sindikalnega sveta. Do- govorili so se, da bodo v lx)doče imeli večjo povezjavo. Udeleženci so tudi izrazili željo, da bi naj bilo več športnih tekmovanj med podružnicami. Prav tako je bilo ugotovljeno, da borba za doseganje višjega dohodka zahteva od sindikata, da se ukvarja z vsemi tistimi vprašanji, ki so odločilnega po- mena za izpolnitev tega cilja. Pri tem pa, da se je do sedaj premalo storilo v tem pogledu. Navada je, da se ob razpravah o gospodarskih rezultatih v pod- jetju, ki se vršijo tromesečno, ugotavljajo razne negativne stvari in pri tem tudi ostane ter se nič ne ukrene. Tako se ene in i5te stvari ponavljajo, ker ni ukrepov za odpravo slabosti, ki se pojavljajo. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se princip deli- tve dohodka po delu ne izvaja dosledno. Pri tem imajo težave; delo je tako, da se povsod to ne da urediti, pa tudi strokovnega kadra nimajo, da bi lahko izva- jal kontrolo in evidenco med ko- ličino opravljenega dela. Tako imajo pri nekaterih delih izve- deno nagrajevanje na osnovi re- zultatov dela, pri drugih pa ne. Pri tem so tudi ugotovili, da se nedosledno izvajajo zahteve na v.seh delovnih mestih od najniž- jega do najvišjega, in tako je eden vodilnih dejal, da riba pri glavi smrdi, zato morajo za takš- no stanje prevzeti največ odgo- vornosti vodilni v podjetju. Te- žave nastopajo tudi zato, ker imajo precej polproletarcev, ki niso odvisni izključno od uspeha podjetja. Dogovorjeno je bilo, da bodo v bodoče v tem pogledu morali napraviti red. Navzoči iz podjetja so bili mišljenja, da bodo te stvari sami rešili v ko- lektivu. V bodoče bo potrebno, ne samo ugotavljati stanje, am- pak poiskati vzroke in jih od- pravljati. O obveščanju v kolektivu so ugotovili, da je to bilo do sedaj tudi pomanjkljivo, ker razen tro- mesečnih razprav o gospodar- skem stanju kolektiva niso ob- veščali o ničemer. Razen teh negativnih stvari pa so v razpravi ugotovili tudi pozi- tivne, kot je: da podjetje posluje rentabilno, da ima perspektivo, da dobro skrbi za izboljšanje delovnih pogojev in podobno. Perspektive podjetja so podane, vendar bo treba skrčiti asorti- man in specializirati proizvod- njo. Razprava na tem sestanku je bila odkrita in upajmo, da bo rodila tudi pozitivne rezultate. Med razpravo ni bilo čutiti ne- kih zlonamernih podtikanj in sumničenj, kar se dostikrat do- gaja pri takih razgovorih. V raz- pravi je bilo čutiti, da so udele- ženci res iznašali stanje, kakršno je in, da so pri tem izhajali iz tega, kako stvari čimbolje v bo- doče urediti. _ Toš. Ze prva polovica letošnjega leta je pokazala določen napre- dek v povečani turistični dejav- nosti. Se bolj pa so to potrdili poletni meseci. Tako so na gradu Statenberg zabeležili občutno povečanje tu- rističnega prometa v letošnjem letu. Število nočitev se je v ju- liju in avgustu povečalo za 88 odstotkov. Tako je letošnje leta v tem pogledu močno napredo- valo. Kljub pozni jeseni pa ima grad Statenberg še sedaj goste, predvsem iz sosedne Avstrije. Začel pa se je razvijati tudi lov- ski turizem, saj je vedno več italijanskih lovcev na tem pod- ročju. Kar pa je največji uspeh te- ga podjetja, je dejstvo, da so gostje zadovoljni z njihovimi storitvami in z opremo gradu. Predvsem se vsi navdušujejo nad izredno lepo okolico gradu. Vsekakor pa gostinsko podjet- je, oziroma njegova dejavnost, ne more prenesti stroškov vzdr- ževanja gradu, ki bi bil potre- ben večjega popravila. Po mnenju načelnika oddelka za gospodarstvo v bistriški ob- čini Ernesta Fluherja bi moralo priti za vdrževanje gradu več republiških sredstev, kot je to primer za druge gradove, ki verjetno nimajo takšne zgodo- vinske vrednosti kot grad Sta- tenberg. — b Ormoški hotei dobiva svoje obrise Kot lahko opazimo na grad- bišču novega ormoškega hotela, dela sorazmerno naglo in lepo napredujejo. Zbetonirani so že kletni prostori in sezidane neka- tere stene, ki dajejo temu or- moškemu objektu svoje prve obrise. Gradbeno podjetje Ograd, ki je izvajalec del, si pri- zadeva, da bi pred nastopom večjega jesenskega deževja opravili kar največ del in tako izpolnili delovni program na tem gradbišču, ki so si ga po- stavili za tekoče poslovno leto. J. S. stran 4 ILDMk — petek, IS. oktobra 1968 Stran 4 Kmetijska kooperacijska proizvodnja danes in jutri Na Tednikwo iniciativo govori IVIILAN inž. KOREN, direktor obrata za kooperacijo pri KK Ptuj: Razprave o, kakor radi rečemo, -odprtih vprašanjih kmetijstva«, so to jesen ne nazadnje zaradi po- bude republiške skupščine ponov- no razgibale najširšo slovensko javnost. Zavestno in nalašč upo- rabljamo besedo »ponovno«, saj si moramo pMznati, da je o prav teh »odprtih \'prašanjih kmetijstva« govor že dolgo, da razmišljanja in problemi niso novi, da so bile ze tudi iste rešitve povedane več- krat, da se pa žal kaj prida na- prej ne premakne. Naj bo tako ali drugače, o kmetijstvu ponov- no razpravljamo in zavedati se moramo, da nam je s tem dana možnost, da kaj spremenimo, iz- boljšamo, uredimo, in ne nazad- nje se kaže zavedati, da nam je to pot dana možnost, da govorimo in dokazujemo zelo odkrito in do- sledno. REŠITEV JE V VEČJI I\ KVA- LITETNEJŠI TRŽNI PROIZVOD- NJI... Po mojem mnenju moramo stva- ri predvsem postaviti tja, kamor ."spadajo. Ce razmišljamo o tem, da je v ptujski občini 11.029 kmečkih gosoodarstev in od tega .%75 ali 53.3 «/o takih, ki imajo do 3 ha površin, in če hlvrati vemo, da 50 »/o občanov živi od kmetij- stva ter da je narodni dohodek na kmečkega prebix'alca zelo nizek, se nam samo od sebe postavlja vprašanje, kako naprej? Konkret- nih rešitev je nedvomno več, toda pri vseh je za osnovo večja, kva- litetnejša tržna proizvodnja in večja storilnost. KREDITIRANJE IREDITI V RAZUMNIH MEJAH ... Najprej bi po mojem mnenju kazalo natančneje opredeEti po- jem »kooperacija-«. Po sedaj ve- ljavni družbeni razlagi pojma »kooperacija« jc to odnos, ki na- staja med dvema poslovnima partnerjema z edino predpostav- ijo, da je ta odnos za oba partner- ja, ki v njem sodelujeta, ekonom- sko upravičen in da so z njim hidrati zagotovljeni družbeno eko- nomski cilji. To v konkretnem primeru kooperacije v kmetijstvu pomeni, naj družbene organizaci- je vlagajo svoja sredstva v tako proizvodnjo, od katere bodo ime- le korist one in kooperant in v kateri bo kmečka proizvodnja do- polnjevala proizvodnjo na družbe- nih kmetijskih gospodarstvih. Ce sedanje in pretekle kooperacijske pogodbe primerjamo s to ugotovi- tvijo, spoznamo, da velika večina pogodb zlasti v rastlinski proiz- vodnji teli ciljev ni dosegla in da to pogodbe v glavnem le pred- stavljajo kreditiranje kmetov. Vsi pa vemo, da naj bo zlasti krediti- ranje urejeno v razumnih mejah, sicer lahko že samo po sebi po- vzroči ŠG večje težave zlasti tam, kjer to kreditiranje ne daje več- jega dohodka, kjer z njim nismo dosegli tržne proizvodnje. Da se je v marsilvaterem primeru pri nas zgodilo prav to, dokazuje pre- zadolženost kmetov pri obratu. Da .so dokazati, da v zadnjem letu kooperacijske proizvodnje ne opu- ščamo, da se le-la celo povečuje, da pa res skrbneje izbiramo tiste, s katerimi sodelujemo. Da ne bo nesporazumov. Pri tem niso važni le ha, bolj pomembno kakor to je pripravljenost kmeta-kcoperanta, da svojo proizvodnjo podredi na- šemu konceptu, da proizvaja bla- go, ki mu ga priporočimo in da ga proiz^^aja tako. Ivakor mu svetuje- jo strokovnjaki obrata. Naj nave- dem majhen primer. Proizvajalec krompirja, ki je pripravljen saditi kvalitetno sorto, uporabljati se- menski krompir, ki mu ga bomo dali in ki se je tudi sicer priprav- ljen ravnati po naših navodilili, je za nas dobrodošel, z njim bomo radi sklenili kooperacijsko proiz- vodnjo, medtem ko tega s tistim, ki ima morda celo večje površine, pa trmasto vztraja pri svoji sorti in svojem semenu, ne bomo sto- rili. PLAN OBČINE NAJ BO REALEN... V prejšnji številki »Tednilca« je bila v članku o odprtih vprašanjih kmetijstva zapisana, misel, da no-, stajajo priporočila srednjeročnih planov republike in obč-in nereali- zirane želje, ki nimajo več svoje materialne osnove zaradi tega. ker SG je družbeni sektor kmetijstva odrekel kakršnikoli neposredni družbeno ekonomski funkciji in išče konjunkturni dohodek, kjer se ta le kaže. Ta misel je po svoje zanimiva, vendar po mojem mne- nju dokazuje prav nasprotno orl tistega, za kar je uporabljena, Co kakšen dokument, potem mora biti prav plan občine zelo realen. Dokazovati in dol-a.zati mora, Ivakšna bo proizvodnja in kako se bo ta proizvodnja prodala. Prav to podobo pa si bomo lahko pred- stavljali le na osnovi tako slde- njenih kooperacijskih pogodb in ob takem izbiranju kooperantov, kakor sem zgoraj omeniL JE CAS ZADRUŽNE MEHANIZACIJE 2E PREŽIVEL? Se nekaj besed o mehanizaciji kmetov in tako zvani zadružni mehajaizaciji. Smatram, da tu večjih nejasnosti ni. Kakor hitro pričakujemo od kmeta večjo, boljšo, bolj organizirano proiz- vodnjo, mu tako proizvodnjo tu- di moramo omogočiti, dati mu moramo potrebna .sredstva za proizvodnjo, to ie slnroje. Po mo- jem mnenju je čas zadružne me- hanizacije že preživel, prenehal je s tiistjim dnem, ko kmet rabi traktor vsak dan za cel niz opra- vil in ne le enkrat ali dvakrat na leto. ko s! zorje njivo. Ne gre torej za »racionalizacijo« družbe- nega sektorja pri servisni meha- nizaciji, ampak za bistveno novo vlogo te mehanizacije, predvsem pa pogonsikega stroja, na kmeto- vem dvorišča gre za to. da da- nes kmet traktor, kosilnico ali kakšen drug pogonski stroj rabi vsak dan in da ga zato nujno mora imeti sam. Ta nakup na dvugi strani tudi ne zmanjša kmetovih vlaganj v oroizvodni proces oziroma ni nujno, da se je to zgodilo, saj sredstva za pro- izvodnjo kooperant lahko dobi s kooperacijsko pogodbo. O PROD.^Jl KMETIJSKIH PRIDELKOV In na koncu še o prodaji kme- ti.iskih pridelkov in o vlogi druž- bene organizacije ob tem. Zdi se mi. da bi se zlasti o prodaji '.cme- tijskih pridelkov lahko mnogo naučili drugod po svetu. Danes se na tržišču lahko proda le kvali- tetno blago in sedaj je le od nas odvisno, da bomo samo In le kva- litetno blago na tržiSče tudi dali. Marsikdo še misli, da se lahko proda prav vse. ob prodaji ne pomisli na to, da je obrat nje- gova organizacija in pripelje na odkup slabe kvalitete, kar seve- da znatno podraži odkup sam (ne- potrebno prebii*anjo) in povzroča negodovanje in hudo kri. Mnenja sem. da bodo tu lahko mnogo storili strokovni odbori, ki jih bomo pozimi ustanovili in ki bo- do Imeli pravico in dolžnost na eni strani določiti kvaliteto pro- izvoldov. ki se bodo odkupovali, na drugi strani pa bodo določili najnižjo odkupno ceno za te pri- delke, S tem bi storili velik ko- rak naprej pri urejanju in utr- jevanju odnosov med kooperanti :n obratom, vendar je tudi ta za- misel, kakor že mnoge pred njo. odvisna od dobre volje, zaupanja in prizadevanja kmetov :n obra- ta za kooperacijo. Živinorejski zavod in veterinarska služba ugotavljata vrsto problemov Kljub temu, da so posebno v zadnjem času nastale večje te- žave pri prodaji živine, ne bi smeli zanemarjati te panoge kmetijstva, predvsem pa ne bi smeli zanemariti vsega tistega, kar so v družbenem in zaseb- nem sektorju dosegli z vztraj- nim trudom pri izboljšanju mlečnosti, pasme ... Veliko težav je povzročil ži- vinoreji omenjen izvoz v zahod- no evropske države. Te dni se pogajajo naši predstavniki s predstavniki skupnega evrop- skega trga. Predvsem je važen izvoz živine v sosednjo Italijo, ki je v zadnjem času s previso- kimi prelevmani onemogočila izvoz. Z opuščanjem živinoreje bi zanemarili tudi trud in napre- dek, ki sta ga dosegla živinorej- sko-veterinarski zavod in vete- rinarska služba. Trenutno pri svojem delu ugotavljata in opo- zarjata na več problemov. Ne- zadostno je razvita parazitološ- ka diagnostika, ki naj se ne bi omejevala le na laboratorijsko ugotavljanje, temveč bi pod- ■ vzemala organizirane ukrepe. Pri tem mislijo na vrsto bolezni. , Taka služba bi bila izredno ko- I ristna. Pomagala bi čuvati ži- valski lond in mu povečala nje- govo produktivnost. Take služ- be pa ni mogoče organizirati brez javnih sredstev. Diagnostika čebeljih bolezni je urejena z zakonom. Ker čebe- larji ne prispevajo v sklad, ki služi za odškodnine in diagno- stike, je sporna diagnostika tudi v tistih primerih, ko bi jo bilo nujno izvršiti. Mišljeni so tran- sporti čebeljih panjev izven ob- močja občine na pašo, ko bi pa- nji morali biti pregledani. Pre- gledi čebel so uspešni le v poznih zimskih mesecih. Ker če- belarji takrat še ne vedo, ali bodo svoje panje vozili na pa- šo izven občine, ni organiziranih enotnih akcij za preglede. Zara- di tega nastajajo v pomladan- skih in poletnih mesecih težave. Nekateri čebelarji bi želeli ime- ti potrdila o zdravstveni neopo- rečnosti svojih čebeljih družin, Z uvajanjem strojne molže je porasla nevarnost širjenja kuž- nih bolezni vimena, ki jih naša republiška zakonodaja uvršča med bolezni, ki se obvezno za- tirajo. V lanskem letu je bila diagno- stika kokošje kuge važna dejav- nost laboratorija. Odkrili so no- va žarišča. Inšpekcija je lahko uspešno in hitro ukrepala. V letošnjem letu je kokošja kuga praktično zatrta na območju ptujske občine. Čedalje več pa ugotavljajo poginov zaradi CRD, bolezni, ki se po zakonu mora preprečiti. Nadalje opažajo v posameznih krajih in pri posa- meznih rejcih možno okužbo s tuberkulozo. Nadaljnji problem je kontrola valilnic, ki so se v zadnjem času pojavile prven- stveno na mariborskem območ- ju in ki jih imajo privatniki. Z nekontroliranim vlaganjem jajc širijo bolezni piščancev. Bakteriološke preiskave živil pokažejo neoporečnost živil v bakteriološkem pogledu in po- magajo odkrivati inšpekcijskim službam nehigienske postopke v proizvodnem procesu. Vse ka- že, da se solidnejša predelava mesa v izdelke v premajhnih, zastarelih in neustreznih pro- storih ptujske klavnice ne bo mogla razviti. ZR S seje komiteja občinske konference ZK Ormož Na seji komiteja občinske konference ZK Ormož, ki je bi- la v ponedeljek popoldne v Or- možu, so bile osrednje točke dnevnega reda priprave na vo- litve v zvezna, republiška in občinska predstavniška telesa. V zvezi s to točko dnevnega re- da so se ormoški komunisti do- govorili, da bodo pristopili k na- črtnim in sistematičnim pripra- vam, h katerim bodo pritegnili vse družbenopolitične organiza- cije kot so: SZDL, sindikat, zve- zo mladine in druge, ki jim je do tega, da bodo v predstavniš- ka telesa izvoljeni zares tisti ljudje, ki so si s svojim doseda- njim delom to zaupanje tudi za- služili. Kot druga, prav tako pb-„ membna točka dnevnega reda je bilo vključevanje mladine v ZK in splošno pomlajevanje te or- ganizacije. Kot v večini organi- zacij ZK je tudi na ormoškem območju opaziti staranje član- stva, ki ga je potrebno pomla- diti z mladimi in naprednimi ter idejno pravilno usmerjenimi J. S. _ Novogradnje v ormoški občini Ker sem v Ormožu opazil v zadnjem času sorazmerno ži- vahno gradbeno dejavnost v družbenem kakor tudi v zaseb- nem sektorju lastništva, sem se oglasil pri referentu za urbani- zem, gradbeništvo in komunal- ne zadeve Francu KOLARiCU, ki mi je v zvezi s tem odgovoril na nekaj vprašanj. Dosedanja praksa kaže, da je gospodarska reforma prodrla tu- di na gradbišča v zasebnem ka- kor tudi v družbenem sektorju. Kako je s to zadevo v Ormožu? Ce obravnavamo najprej dru- žbeni sektor, vidimo, da so bili za letošnje leto postavljeni ve- liki gradbeni načrti, ki pa ne- kateri, žal, še niso v začetni fazi realizacije. Tu lahko postavimo na prvo mesto gradnjo v zad- njih nekaj letih tolikokrat ome- njenega hotela v Ormožu, ki je trenutno v gradnji in dela lepo napredujejo, pričetek gradnje nove osnovne šole pri Miklav- žu, dokončna izgradnja letnega kopališča, ureditev mestne ka- nalizacije ter napeljava vodovo- da in drugih komunalnih na- prav »v novem naselju« v Or- možu. Za prihodnje leto je pred- viden tudi pričetek gradnje no- ve stanovanj sko-poslovne zgrad- be v Vrazovi ulici, ki jo bodo sofinancirale ormoške delovne organizacije, ki bodo želele upo- rabljati poslovne prostore ali pa zagotoviti svojim delavcem ustrezna stanovanja. Trgovsko podjetje Zarja Ormož je že vlo- žilo prošnjo za sofinanciranje in koriščenje poslovnih prostorov v pritličju zgradbe, kjer bodo ustrezne prodajalne z najrazlič- nejšim blagom. In kako je z gradbeno dejav- no.stjo v zasebnem sektorju? Lahko rečem, da je v ormoški občini gradbena dejavnost v za- sebnem sektorju kljub vsem te- žavam uspešna in sorazmeroma dinamična. Letos smo izdali 53 gradbenih dovoljenj za novQ- gradnje ter 72 dovoljenj za ob- novo stanovanjskih in gospodar- skih poslopij. V letošnjem letu smo opazili največ novogradenj na območju krajevne skupnosti Podgorci. Splošen pojav v naši občini je ta, da so graditelji no- vih stanovanjskih poslopij veči- noma delavci, ki jih neurejene stanovanjske razmere silijo, da (Konec na 6. strani) V novem naselju v Ormožu so že zrasle prve nove hišice, ki bodo nekatere že letos vseljive. Urbanistični načrt predvideva v tem naselju 51 stanovanjskih hiš, nekaj obrtnih lokalov in eno poslovno zgradbo. Novo naselje je v neposredni bližini ormoške vinske kleti in novega letnega kopališča. Razvoj živinoreje zaliteva dobro veterinarsko inšpekcijsko službo v pogojih razvoja živinorej- ske proizvodnje in vse večje koncentracije živine, obsežnega prometa živine, živinorejskih proizvodov, surovin in odpadkov ter hitrega razvoja klavniških objektov v industrijskih pano- gah za proizvodnjo mesa, se ka- že potreba, da se občinska vete- rinarska inšpekcija kadrovsko in kvalitetno krepi in da bo sa- mostojna v odločanju, spreje- manju izvajanja veterinarsko sanitarnih ukrepov in predpi- sov. Veterinarski inšpektorji v Ptuju ugotavljajo, da obravna- vajo veterinarsko inšpekcijsko službo kot kontrolne organe in nujno zlo, namesto da bi delov- ne organizacije in posamezniki končno spoznali v veterinarski inšpekciji svojega pomočnika in svetovalca. TEŽAVE V PROMETU IN PRO- IZVODNJI ŽIVIL Največ težav imajo v prome- tu in proizvodnji živil živilske- ga izvora zaradi starih navad Težave so imeli pri priučevanju delovnih organizacij, da za pro- met in proizvodnjo živil velja- jo pisana pravila. Kot prirrier navajajo razkuževanje prevoz- nih sredstev pri nakladanju in razkladanju živine in živalskih proizvodov. Vsakodnevni pro- met je zelo velik in prav tako je velika možnost vnosa kužnih bolezni na farme, v kooperaci- jo... Pionirsko delo pri ome- njenem v redu opravljajo, ven- dar je nujno potrebno nabaviti stroj za razkuževanje tovornja- kov oziroma urediti razkuževal- no postajo, KLAVNICE V PTUJU, KIDRI- ČEVEM IN BORLU NE USTRE- ZAJO VEC Potrebna je adaptacija oziro- ma gradnja novih klavnic in mesnic. Vse klavnice parkljer- jev v Ptuju, Kidričevem in Bor- lu so stare in izrabljene. Pre- majhne so za dnevno kapaciteto klanja. Niso zmožne za speciali- zacijo posameznih objektov. Ne- primerne so za mehanizacijo, tehnološki postopek klanja, skla- diščenje, transport živali. Ne iz- polnjujejo pogojev za kvaliteto in vzdržljivost proizvodov iz mesa. Navedene klavnice ne od- govarjajo predpisom pravilnika o pregledu živali za klanje in mesa ter veterinarski kontroli živil živalskega izvora. Vsled te- ga je tudi delo občinske veteri- narske inšpekcije na takih klav- nicah otežkočeno, fizično napor- no in nezavidljivo. HIGIENSKO KONJASKA SLU- ŽBA JE NEUREJENA Glavni in kronični problem pri zatiranju živalskih bolezni in neškodljivem odstranjevanju klavničnih in drugih odpadkov je še vedno v tem, ker v občini ni urejena higiensko-konjaška služba. Staro mrhovišče v Bu- dini je neprimerno za tako ve- liko kapaciteto kužnega materi- ala in klavničnih odpadkov. Vsekakor je potrebna ureditev te važne službe. Nikakor ne sme biti zadovoljiva rešitev, da se odpadki iz klavnic in kužni ma- terial odmetavajo ob Dravi, To je iz veterinarskega, sanitarne- ga, turističnega gledanja naj- slabša rešitev. Nujno je, da za- interesirane delovne organizaci- je in občinska skupščina pristo- pi k reševanju tako važnega probiema. S skupnimi material- nimi sredstvi je potrebno ure- diti higiensko konjaško službo v občini. Žalostna je slika, da da- nes ležijo odpadki, in to še kuž- nega značaja, razmetani po ob- čini. Konjaška služba, kot je ta v ptujski občini, nima nobene- ga ekonomskega, veterinarsko- sanitarnega značaja. Dnevna ka- paciteta organskih odpadkov je ca. 12 ton. ZR KAKO PREMOSTITI MELIORACIJSKE OBJEKTE V PESNIŠKI DOLINI? Po regulaciji Pesnice je ostalo veliko nepremostenih meliora- cijskih objektov. To otežkoča delo tamkajšnjih kmetovalcev in povzroča upravičene zahteve, da se tudi ta problem uredi. Splošna vodna skupnost Dra- va—Mura Maribor je imenovala posebno komisijo, ki naj določi premostitev in porabo sredstev pri posameznih objektih hidro- melioracijskega sistema Pesnice. Pretekli torek se je sestala ko- misija v gasilskem domu v Sp. Velovlaku. Navzoči so bili: Franc Korošec, rečni nadzornik, zastopnik SVS Drava-Mura Ma- ribor, Franc Franjkovič iz Dor- nave, Simon Toplak iz Mostja, Vinko Pečovnik iz Gočove, in dipl. inž. Dušan Suhadolnik, za- stopnik skupščine občine Ptuj. Komisija je pregledala elaborat za gradnjo premostitev prek melioracijskih objektov AMS Pesnica. Po razpravi so ugoto- vili, da vsled pomanjkanja fi- nančnih sredstev ne pride v po- štev gradnja premostitev s po- močjo gradbenih podjetij oziro- ma vodne skupnosti Drava-l\Iu- ra Maribor, Zaradi štednje bo potrebno premostiti objekte v lastni režiji s sodelovanjem krajevnih skupnosti. Ker tudi za delo v lastni režiji razpolož- ljiva sredstva v znesku milijon starih dinarjev ne zadostujejo predlaga komisija, da bi premo- stitvena dela izvršili v lastni re- žiji z delnim prispevkom zain- teresiranih posestnikov oziroma krajevnih skupnosti. Komisija je izdelala predlog riotacij za posamezne premosti- tvene objekte V predračunski vsoti niso upoštevani stroški cestnih priključkov oziroma na- voza zemlje na same propuste. Komisija meni, da bi morali to izvršiti zainteresirane! sami. De- lo naj organizirajo področne krajevne skupnosti, katerim se nakažejo sredstva, strokovni nadzor pa mora vršiti Splošna vodna skupnost Drava-Mura Maribor. O predlogu komisije bodo raz- pravljali te dni, O rezultatih bo- mo poročali prihodnjič. ZR Ob 25-letnici poiiorskega odreda v bistriški občini Letos poteka 25 let, odkar so na Pohorju ustanoviH Pohorski odred, ki ima domicil v bistriš- ki občini. Letošnje slovesnosti bodo še posebej poudarjene, ker bodo osnovni šoli v Slovenski Bistrici dali ime po Pohorskem odredu. Ob tej priliki bo v Slovenski Bistrici tudi več prireditev: — v petek, 25, oktobra, ob 12. uri bodo v avli osnovne šole od- prli razstavo »Partizani na Po- horju«; — v soboto, 28, oktobra, bo pohod tabornikov brigade Mi- loša Zidanška in drugih mladin- cev po poteh Pohorskega odre- da; — v nedeljo, 27. oktobra, pa bo ob 10. uri v avli osnovne šo- le SPOMINSKA SVEČANOST in podelitev imena šolL Slavja se bo udeležil Mitja RI- BlClC, član CK ZKJ, ki bo na spominski proslavi tudi govoril. Samofinanciranje občin v uresničevanju ustavniK načel o občini je precej težav. Ena naj- večjih je vsekakor materialna, tehnična in kulturna zaostalost, posebno v nekaterih predelih de- žele, zaradi katere se samoupra- vljanje ne more razviti tako, kot je zaželjeno. Zato so potrebne bolj razvite proizvodne sile in družbeni odnosi. Ti pa so različni ne samo v posameznih krajih, temveč tudi v občini. OKVIRJI Pomembne so tudi druge teža- ve. Počasi se spreminjajo etatistič- ni odnosi v financiranju družbeno -političnih skupnosti, predvsem občin. Zaradi tega se odnosi v ob- čini pogosto določajo s sredstvi in metodami oblasti in manj po sa- moupravni poti, S tega razloga istovetijo ponekod občino z ob- činsko skupščino, to pa z oblastjo, 2 njenim predsednikom ali z dru- gimi organi. Dejansko se odnosi v občini toliko somoupravni, koli- kor je sama občina konstituirana na samoupravni način. Materialne okvire za uresniče- vanje funkcij občine in razdelitev sredstev dejansko določajo širše družbeno politične skupnosti. Po- leg tega, da je pravno omejena z republiškimi ali z zveznimi pred- pisi v ustvarjanju svojih dohod- kov, ni samostojna glede uporabe svojih sredstev. To pomeni, da se financirajo občinske potrebe še vedno na eta- tlstični način in občina nima do- volj možnosti, da bi vplivala te odločitve. Takšen način financi- ranja se izvaja na kompliciran na- čin prelivanja sredstev iz občine, kar zamegljuje realne odnose in onemogoča materialno - finančno samostojnost občine, s tem pa se praktično drobijo samoupravni odnosi v njej. POTREBE Na skupščini stalne konference mest v Prištini, pa tudi v načrtu resolucije zvezne skupščine o dru- žbenoekonomskem in političnem položaju občine je prišla do izra- za vrsta načel o nadaljnjem raz- voju občine, posebno pa njenega financiranja. Ta oba foruma sta podčrtala, da je nujno, da sc po- stopoma, vendar brez odlašanja opusti praksa, da se občini predpi- suje od zgoraj, koliko in kakšne izvore sredstev bo uporabila za kritje svojih potreb. S tem nastaja možnost, da bodo državljani na demokratični način odločali, kate- re od svojih potreb in po kakšnem redu jih bodo zadovoljevali. REŠITVE Tako bi uveljavili načela, da občina samostojno določa in raz- vija svojo dolgoročno politiko na posameznih področjih življenja, da stimulira in podpira določene aktivnosti, ki ji najbolj ustrezajo in da pospešuje sodelovanje z dru- gimi občinami. Občina bo le tako mogla realizirati svojo funkcijo, ker bo temeljila njena materialna samo5tojno.";t na samonojnem od- ločanju državljanov o lastnem ob- davčevanju, o višini in namenu teh dajatev in v mnogih drugih ob- činskih poslih in materialnih od- nosih. Razumljivo je, da popolne re- alizacije načela o samofinanciranju ni mogoče doseči takoj in v celoti, vendar je nujno, da se ta proces začne in da se razvija. Trajne re- šitve so v nadaljnjem razvijanju gospodarstva in v povečevanju materialne proizvodnje. Zvezna skupščina bo, kot pou- darja načrt resolucije, v prvi po- lovici naslednjega leta analizirala sistem financiranja družbeno poli- tičnih skupnosti, da bi od 1, 1970 popolneje uvedli sistem njihovega samofinanciranja. Stran 5 ILD-Mk — petek, 18. oktobra 1%S Stran 5 Ob 25. obletnici Pohorskega odreda Partizani na Pohorju Te dni mineva 25 let, odkar so na Pohorju 4. novembra 1943 ustanovili pohorski odred. Ob tej priliki bodo letos poimeno- vali bistriško osnovno šolo po njem. Svečanosti se bodo razen šolske mladine in staršev ter bivših partizanov na Pohorju udeležili tudi preživeli borci odreda. V nekaj nadaljevanjih želimo opisati razvoj partizanstva na Pohorju. PRVI PARTIZANI NA 1'OHORJU Pohorje je bilo po svoji geo- grafski legi primerno za raz- voj partizanstva. S svojimi mo- gočnimi gozdovi, vrhovi in glo- belmi, ki se raztezajo v širjavo in prehajajo v koroške gore in Savinjske Alpe, je nudilo ves čas nemške okupacije partiza- nom varno zavetje. Tako so se že v juliju 1941. le- ta zbrali na Pohorju prvi par- tizani. Okupator ni bil priprav- ljen na kaj takega. Zato ga je tudi presenetil prvi napad te skupine v noči od 11. na 12. av- gust na orožniško postajo v Rib- nici na Pohoriu. Tr prvi parti- zani so se združili v Pohorski četi, ki je v kratkem času izved- la še več drznih akcij. S tem svojim početjem je begala oku- patorja, našemu domačemu člo- veku pa vlivala zaupanje v boj proti tujemu zatiralcu. Ko je prva skupina partiza- nov prišla na Smolnik, je sre- čala Alfonza Sarha, kmeta iz Lobnice, ki je že precej časa ži- vel tukaj v ilegali. Razen tega so se četi pridruževali novi za- vedni slovenski ljudje. Tako je kmalu četa postala precej moč- na, saj je štela več kot 20 mož. Tako se je bližal 17. septem- ber 1941, Tega dopoldneva je prišel v Pohorsko četo Miloš Zidanšek, ki jo je reorganiziral in nato z dvema vodoma odšel proti Klopnemu vrhu. Partizani so si namreč hoteli v koči na Klopnem vrhu speči kruh in ni- so vedeli, da je v koči del pol- ka nemških planincev. Borba je trajala dve uri, nakar so parti- zani nemške vojake pognali v beg. V oktobru so štajerski par- tizani pripravljali drzen vpad v Šoštanj. Tako so se na Grmadi zbrali vsi štajerski partizani. Bilo je okoli 50 borcev, preka- ljenih že v mnogih bitkah. V noči od 7. na 8. oktober so na- to vdrli v Šoštanj in ga za nekaj ur tudi osvobodili. Ta uspela akcija združenili partizanov s Štajerskega je ljudem na tem področju vlila novih moči. Za- čeli so še bolj trdovratno sovra- žiti nemškega okupatorja. Nji- hov bes pa je bil še večji, ker okupator ni hotel priznati pora- za. Tako so padali nedolžni lju- dje kot talci. Nemške hajke pa niso dale nobenih rezultatov. Tako so dnevi hitro minevali in prišla je težka in dolga — prva partizanska zima. Borci so se razkropili ter je vsak po svo- jih možnostih prezimil. Tako so čakali pomladi. Pomladanski dnevi so prinesli pohorskim partizanom nove borbe. Močno pa je v tem času vplivalo izdajstvo na delovanje osvobodilnega gibanja. Razni izdajalci so namreč pomagali okupatorju. Okupatorju je tako uspelo razbiti precej terenskih organizacij, ob tem pa ugonobiti tudi večje število vodilnih ljudi. ROJSTVO I. POHORSKEGA BATALJONA Med 7. in 10. septembrom 1942 je bila na Dobrovljah zbrana dobra polovica vseh partizanov, ki so takrat delovali na Štajer- skem. Ti dnevi so bili namreč predvideni za reorganizacijo partizanstva na Štajerskem. Partizane je na ta zbor pozval štab IL grupe odredov. Zanimi- vo je dejstvo, da se je ohranil popoln popis vseh partizanov. Dušan K veder jih je namreč vse popisal, list pa dal v ste- klenico in jo zakopal. Po osvo- boditvi je steklenico našel. Sklep posvetovanja na Do- brovljah je bil razdeliti vse par- tizane na Štajerskem v štiri odrede. Z začetku bi naj ti od- redi obstajali v moči enega ba- taljona. Tako je bil ustanovljen I. ba- taljon pohorskega odreda ali L pohorski bataljon. — b (Dalje prihodnjič Novo skladišče »IZBIRE" Trgovsko podjetje IZBIRA Ptuj je pred nekaj dnevi pove- čalo poslovne prostore pri ob- jektu na Mariborski cesti 1, ko je bilo v sorazmeroma zelo krat- kem času zgrajeno prix'očno skladišče za poslovalnico Novi dom v velikosti 260 kvadratnih metrov. Izvajalec gradbenih del je bi- lo obrtno gradbeno podjetje GRADNJE Ptuj, ki je svoje de- lo kvalitetno opravilo. Gradnja tega skladišča je za poslovno enoto trgovskega pod- jetja IZBIRA Novi dom velika pridobitev, saj se bo s tem izbi- ra blaga lahko še povečala, bolj pokazala kupcem ter zadovoljila tudi najbolj zahtevnega potroš- nika. Clani kolektiva Izbire so prav tako želeli primerno urediti okolico novozgrajenega objekta na Mariborski cesti 1. Stara po- slovna zgradba na Zagrebški cesti 2, v kateri je bila pred zgraditvijo novega paviljona špecerijska trgovina Potrošnik, je kazila izgled in zakrivala no- vozgrajeni paviljon, zato jo je trgovsko podjetje Izbira Ptuj odkupilo od stanovanjskega pod- jetja za en milijon stariii dinar- jev ter jo po odobritvi skupšči- ne občine Ptuj v enem dnevu s prostovoljnim delom porušilo. Pri prostovoljnem delu so sode- lovali trgovski poslovodje in ne- kaj delavcev ter so opravili 650 prostovoljnih ur. V kolektivu trgovskega pod- jetja Izbira Ptuj so s prostovolj- nim delom že velikokrat opra- vili večja dela ter s tem prihra- nili podjetju vedno potrebna de- narna sredstva. Pri dokončni ureditvi okolja ima trgovsko podjetje Izbira še namen obnoviti fasado na so- sednji zgradbi s primerno re- klamo. Elektrika je njegova prijateljica z Metodom SenČarjem, elek- troinstalaterjem in elektrikar- skim mehanikom iz Juršinec, sva pravzaprav že stara znanca in bi vedel o njem napisati mnogo, četudi mu ne bi postavil navad- nih novinarskih vprašanj. 2e Metod Senčar večkrat sem se oglasil v njegovi delavnici v Juršincih, ki je pra- va zakladnica najrazličnejšega elektromateriala — od starih, že zarjavelih žic, razmontirane- ga radijskega aparata ter do najsodobnejših gospodinjskih strojev, potrebnih v^ešče in izur- jene Metodove roke, da bodo lahko zopet začeli služiti svoje- mu namenu. V prijetnem razgovoru, ki je potekal v tem nevsakdanjem de- lovnem vzdušju, sem zvedel o njem in o njegovi prija- teljici elektriki marsikaj zani- mivega. Ze kot osnovnošolca in dijalca ptujske gimnazije ga je izredno zanimala elektronika ter delo z elektroaparati. Kot je po- udaril v razgovoru, se mu je prav smilil radijski aparat, ki ga je dobil v tistem času v roke. Razmontiral ga je do zadnjega vijaka in se pri ponovnem se- stavljanju učil skrivnosti »govo- reče škatle«. Pri Senčarjevih v Juršincih so imeli pred leti prvi radijski aparat v tem kraju, ki ga je Metod sam sestavil. In ta- ko je šlo naprej. Zelja po ustre- zni izobrazbi iz elektro stroke je bila dovolj, da je končal u- strezno šolo in postal pravi moj- ster svojega poklica. Nekaj časa je delal kot obratni elektrikar v tovarni avtoopreme v Ptuju, še prej pa pri Elektrokovinarju. Pred približno dobrim letom se je odločil za samostojno obrt in odprl v Juršincih delavnico, kjer v glavnem popravlja naj- različnejše gospodinjske elek- trične aparate ter napeljuje po stanovanjih nove instalacije. Loti se tudi najrazličnejših manjših F>opravil, ki so v zvezi z elektriko, vendar sam pravi — s temi »grajzlarijami« ni pra- vega zaslužka. Med najinim razgovorom je poudaril, da se ljudje še vse premalo zavedajo, kakšne nev- šečnosti in koliko škode jim la- hko povzroči zastarela instala- cija v hiši in še bolj v gospodar- skem poslopju. Mnogokrat je že naletel na primere, da se je sam pri sebi začudil, kako je luč sploh še gorela in da že ni pri- šlo do požara. Ljudje na deželi mnogokrat grešijo predvsem pri delu z neozemljenimi elektroa- parati ali pa imajo na stenah skoraj poplnoma polomljena stikala, iz katerih vedno grozi nevarnost. Da se z elektriko ni igrati, je Metod že večkrat ob- čutil na svoji koži. Z njo je tre- ba ravnati kot z najboljšo pri- jateljico, ki ti je ob majhni ne- pazljivosti lahko tudi smrtna sovražnica. Kot to sam vem, je Metod v Juršincih pravzaprav univerza- len mojster, ki ga največkrat za »hvala lepa« pokličejo tudi ta- krat, ko na cesti Ptuj — Gomila »crkne« kakšno motorno vozilo. Metod se dobro spozna tudi na te jeklene konjičke, kar doka- zuje njegov vedno lepo negovani taunus, ki s svojim voznikom vred iz dneva v dan preklinja luknje na cesti Ptuj — Juršinci. Ko sva govorila o njegovih nadaljnjih načrtih, mi je pove- dal, da bi si rad nekje v bližini Ptuja postavil delavnico Pravi, da na deželi, konkretno v Jur- šincih in v okolici, za sedaj še ni dovolj povpraševanja po sto- ritvah iz njegove stroke. No in ob koncu mu tudi mi želimo, da bi uresničil svoje na- črte in da bi mu ostala elektrika tudi v bodoče njegova zvesta prijateljica. J. S. Metod, k tvojemu jutrišnjemu »odločilnemu« življenskemu kora- ku — tebi In tvoji izvoljenki iskrene čestitke ter mirno »plov- bo« po razburkanih valovih življe- nja. Jože Bistriška šolska mladina in šport V minulem letu so se šolarji vseh bistriških šol 20-krat sre- čali na športnih tel^movanjin. Tekmovali so v osmih različnih panogah. V smuku in veleslalo- mu so se pomerili med zimskimi počitnicami na Rogli, v nami- znem tenisu v Makolah, v šahu v Slovenski Bistrici, rokomet so igrali v Laporju, odbojko v Crešnjevcu, v lahkoatletiki pa so se ponovno pomerili v Slo- venski Bistrici. Na vseh športnih srečanjih je nastopilo skoraj 800 učencev in učenk. Najštevilnejša športna panoga je bila atletika. Najmno- žičnejša ponoga je bilo tekmo- vanje med dvema ognjema v Sp. Polskavi, Tinju in v Slov. Bistrici, kjer je nastopilo več kot 340 tekmovalcev. Ce upoštevamo nastope na vseh tekmovanjih, je v skupni razvrstitvi zasedla prvo mesto o- snovna šola v Slov. Bistrici z 28 točkami, sledijo pa: Crešnjevec 22, Laporje in Makole 18, Polj-., čane 17, Oplotnica 12, Sp. Pol-' skava 5, Šmartno 4, Tinje 2 ter Posebna šola in Ložnica 1 toč- ko. Ti manifestativni nastopi v minulem šolskem obdobju s.p po^ kazali nivo telesne vzgoje na bi- striških osnovnih šolah Pokazali pa so tudi, da ni vse odvisno sa- mo od športnih naprav in telo- vadnic, ampak da je takšno tek- movanje močno odvisno od zav- zetosti učiteljev in vadbenega kadra, ki dela s šolsko mladi- no, -b Ptujska kreditna banka pripravila presenečenje svojim vlagateljem: m IZŽREBANCEM BO OMOGOčrLA OGLED LJUBLJANE IN VELIKE ZABAVNOGLAS- BENE PRIREDITVE 31. oktobra bomo praznovali svetovni dan varčevanja. Kre- ditne banke in hranilnice iz Slo- venije prirejajo slovesno prosla- vo v počastitev tega dne. V sre- do, 30. oktobra, bodo priredili v Ljubljani, v dvorani liale Tivoli ob 20.30 veliko zabavno glasbeno prir-editev. V programu bodo nastopili pevci iz Beograda, Skopja, Ljubljane, Zagreba: Mi- lan Subota, Boba Sfefanovič, Lo- la Novakovič, Radmila Karakla- jič, Ljupka Dimitrovska, Marja- na Deržaj, Majda Sepe, Berta Ambrož, Lidija Kodrič, Nino Robič, Stane Mancini, Pero Di- metrijevič, Lado Leskovar, Alenka Pintarič, Irena Kohont, Gabi Novak, Ivica Šerfezi, Bo- jan Kodrič. Spremljali jih bodo ansambli: Kvartet 4 M, Belevra-i ne. Zabavni orkester RTV Ljub- ljana, nastopili bodo tudi Avse- niki. Brezplačne vstopnice z va- bilom so na razpolago pri vseh kreditnih bankah in hranilnicah Slovenije. Ptujska Kreditna banka je pripravila za svoje vlagatelje veliko presenečenje. Svoje vla- gatelje vabi, da se prijavijo na udeležbo. Izmed vseh prijavlje- nih bodo 40 vlagateljev izžreba- li. 40 izžrebanim bo ptujska Kreditna banka omogočila ogled Ljubljane in omenjene priredi- tve. Prevoz in stroške bivanja v Ljubljani bo krila Kreditna ban- ka. Ptujska Kreditna banka vabi vlagatelje, da se prijavijo k ude- ležbi proslave. Z R Ugoden izkupiček prodaje lesa v dosedanjem obdobju letoš- njega leta je posek kot proda- ja bistriškega lesa precej ugod- na. Kljub ugodni prodaji pa je treba reči, da so letos precej strožji kriteriji pri prodaji le- snih sortimentov, predvsem v prodaji jamskega lesa. Iz razpo- ložljivih podatkov je razvidno, je bila posebno uspešna proda- )30seli v prvi polovici letošnjega leta večji za 14,5 odstotka, pro- daja oziroma njena vrednost pa za 16,2 odstotka, kot v istem ob- dobje v lanskem letu. Iz strukture prodaje posamez- nih lesnih sortimentov v skupni blagovni proizvodnji izhaja, da je bilo posebno uspešna proda- ja listavcev. Vendar ta lesna ka- tegorija na razpoložljivo lesno maso daleč zaostaja za iglavci. Posek iglavcev v družbenem kot v privatnem sektorju je zna- ten. Za listavce pa kaj takega ne moremo reči, predvsem za zasebni scivtor. Pomembno za razvoj gozdar- stva v bistriški občini je dejstvo, da se v letošnjem letu nadalju- jejo dela na liamionskih cestah Zg. Polskava — Vranjekovo, Mrzla bajta — Sumik, Gorica — Božje in Luže — Sp. Brv pri Oplotnici. Neugodno za gozdno proizvodnjo, predvsem pa za za- dovoljevanje zasebnega gozdar- stva jc dejstvo, da zaostaja pla- čevanje Gozdnemu gospodarstvu. Tako to ne more takoj povrniti, oziroma plačati zasebnemu last- niku lesa, kar povzroča precej- itn val negodovanja. -b So prometni znaki zato, da jih ignoriramo? Približno ob 14. kilometrskem kamnu na cesti Ptuj—Slovenska Bistrica stojijo v obeh smereh vožnje trije prometni znaki. Pr- vi opozarja, da je potrebno hi- trost vožnje zmanjšati na 20 ki- lometrov na uro, drugi opozar- ja na splošno nevarnost, tretji pa na delo na cesti. Toda vsi, ki se že dalj časa vozimo po tej cesti, še nismo vi- deli nobenega dela na tem od- seku ceste. Res je, da je ob ce- sti gramoznica, iz katere vozi- jo gramoz za dela na cesti Slo- venska Bistrica—Crešnjevec. Tako vsakih deset minut ali pa še v daljšem razdobju pripelje iz gramoznice tovornjak, ki ni- ma prednosti. Zaradi tega bi morala vsa vozila zmanjševati hitrost? Tudi ko sem pred dnevi stal na tem odseku in opazoval vo- zila, ni nobeno zmanjšalo hitro- sti pod 50 kilometrov na uro. Torej lahko ob koncu vpra- šamo, zakaj ti prometni znaki, če so nepotrebni (ali so), če jih nihče ne upošteva. Voziti 20 ki- lometrov na uro okoli dvesto metrov, ne da bi vedeli zakaj, je res nepotrebno. Zgorelo gospodarsko poslopje Dne 10. 10. 1968, je ob 23. uri, iz dosedaj še neznanih vzi-okov nastal požar pri Maksu Kurni- ku iz iVlalnc štev. 5. Zgorelo je celotno gospodarsko poslopje, 5000 kg sena, 2000 l^-g otave, 500 kg pšenice, 200 kg ječmena in vsa oblačila in šestčlansko dru- žino. Oblačila so se nahajala v gospodarskem poslopju, zaradi tega, ker so Kurnikovi obnav- ljali stanovanje in so te stvari prenesli začasno v to zgradbo. Na kraj požara je prišlo več ga- silnih enot iz okolice. Gasilci so požar lokalizirali, vendar niso mogli kaj dosti pomagati pri re- ševanju gospodarskega poslop- ja, ker se je požar naglo širil na celotno poslopje. Vzrok požara ni znan in ga raziskuj e*:^. Toš Predstavljamo vam 27-letno ALESKO LESNIK iz Ptuja, ki ji je žreb dodelil prvo nagrado v akciji za izbiro najbolj priza-devnega turističnega kraja v Sloveniji. Sreča je imela tokrat zares srečno roko Aleška LESNIK, prvonagra- jenka v letošnji akciji za izbii-o najbolj prizadevnega kraja na področju turizma v Sloveniji je pravzaprav skoraj moja sose- da v naši ulici Na tratah v Ptu- ju. Prikupna Lešnikova hišica je nekoliko odmaknjena od as- faltne ceste, ki pelje skozi Tra- te in stoji sredi lepega vrta, v katerem v teh jesenskih dneh ne manjka živobarvnega cvetja, ki daje njihovi hišici še poseben čar. Najbolj privlačne so živo Nasmejana Aleška — tokrat še na kolesu, ki ga bo v kratkem zamenjal nov »fičko«. Izpolnila se ji je njena dolgoletna želja. rdeče vrtnice, ki cvetijo lik ob vhodu v hišo in jiii Aleška, ki pozna samo pisani svet barv — brez zvokov ^ še posebej ljubi. V torek popoldne, ko se je dan že skoraj nagibal k večeru, sem pozvonil na vratih Lešnikove hiše. En dan prej Aleške nisem našel doma. Tokrat nisem prišel zastonj. Njena mama Mila Leš- nik me je povabila v sobo, ki je v bistvu mala cvetličarna. Ka- morkoli pogledaš, povsod se srečaš z rožami. Rože na oknih, v kotih, na stojalih, na lepo od- žaganih drevesnih panjih — skratka, rože so pri Lešnikovih tisto, kar ustvarja njihov dom tako prijeten in poln topline. V tej nevsakdanji sredini smo pri- čeli prijetno kramljati. Aleškina mama je bila naš tolmač. Za de- kle, ki je gluho že skoraj od roj- stva, Aleška sorazmeroma do- bro govori. Z domačimi se dobro razume in bere njihove besede iz gibov ustnic. Nekoliko težje je z ljudmi, ki jih ne pozna, ven- dar sem opazil, da je pravilno razbrala veliko mojih besed in misli. Potem, ko je Aleška uspešno končala šolo za gluhe je z veli- ko trdne in neomajne volje na- daljevala šolanje v grafični šoli v Ljubljani. Da je lahko sledila pouku, so ji starši omogočili profesorico, ki je individualno delala z njo. Trud in jeklena vo- lja sta bogato poplačana, saj je sedaj po končanem šolanju Aleška že sedmo leto zaposlena v mariborski Metalni kot zelo uspešna in pridna propagandna risarka. Ko sem si ogledal neka- tere njene risbe, skoraj nisem mogel verjeti, da je to delo de- kleta, ki je že v svoji naj nežnej- ši življenjski dobi občutilo po- sledice pretekle vojne in posta- lo njena nedolžna žrtev. Aleškina mama mi je pripove- dovala njeno življenjsko zgodbo. Dekle je zamišljeno sedelo pri mizi in prav gotovo čutila, o čem sva govorila. Spremljala je igro najinih ustnic in se nena- doma zazrla skozi okno na vrt — kjer cvetijo rdeče vrtnice... Aleška se je rodila tik pred drugo svetovno vojno. Jeseni leta 1941 so jih Nemci izselili na Bavarsko. V hudi zimi so se znašli na visoki bavarski pla- noti brez kurjave in toplote, ki je je bila mala Aleška še pose- bej potrebna. V sobi, kjer se je stiskala njihova družina s svojo komaj nekaj mesecev staro punčko, je temperatura zdrkni- la tudi na 20 stopinj pod ničlo. Aleški so se vnele ledvice in mehur. Deset dni se je borila med življenjem in smrtjo. Zma- galo je življenje. Toda posledi- ce teh hudih vojnih dni je nje- na oglušelost. Tudi Aleška je postala žrtev vojne, ki ni priza- našala niti najmlajšim, ki so komaj prijokali na svet. Vidite, takšna je njena zgodba, še bolj žalostna ob dejstvu, da je sama ne more izpovedati in mi jo je pripovedovala njena mama. • Da sta se Aleška in njena ma- ma odločili za tekmovaje na na- gradnem natečaju izbire najbolj prizadevnega turističnega kraja v Sloveniji, je bilo predvsem vzrok Aleškino zbirateljstvo. Zbira znamke, razglednice, dia- pozitive svojih fotografskih po- snetkov in zelo rada tudi potu- je. Bila je že sivoraj v vseh do- mačih turističnih krajih pa tu- di tujina ji ni nepoznana. Ko sta se odločali, kateri kraj bi izbrali, je takoj rekla: »Mami, zapiši Bled!« Ta ji je namreč ostal v najlepšem spominu. Prva vest, da jima je žreb do- delil prvo nagrado: letoviško hi- šico ali pa kako drugo nagrado v vrednosti poldrugi milijon starih dinarjev, ju je zelo pre- senetila. Aleška je takoj odloči- la: »Kupila si bom fička.« Ni čudno, saj je avto njena že dol- goletna goreča želja. Vsi, ki jo poznajo, pravijo, da je odličen šofer. Zelo uspešno in previdno vozi očetovega »spačka«. V sa- njah si je vedno želela merce- desa ali pa »žabo«. Sedaj je presrečna tudi ob misli, da bo imela svojega »fička« s katerim namerava veliko potovati. Njen avto bo le kapljica tiste tihe sreče, ki jo bo začutila v svojem svetu tišine. Njene prave sreče ji ne more vrniti nihče na svetu. Cas mojega obiska pri Lešni- kovih je potekel. Dodobra smo prelistali Aleškino življenjsko knjigo. Nekatere strani so popi- sane s tako bolečo in kruto živ- ljenjsko usodo. Toda simpatična Aleška je v teh dneh odprla no- vo stran življenja s svojim av- tom, ki jo bo popeljal v nov in njej še nepoznan svet. Aleš- ka, želimo ti zares srečno vož- njo! Ko sem odhajal, me je Aleška pospremila do izhodnih vrat. Na vrtu so med cvetočimi vrtnica- mi Žvrgolele ptice, ki so se spravljale k nočnemu počitku. Aleška žal še nikoli ni slišala njihovega petja. J. S. ObesH se je Janez Rojko, roj. 6. 3. 1912, iz Vanetine št. 26, je iz neznanih vzrokov naredil samomor z obe- šanjem. Rojko se je obesil v spalnici za nosilni tram. Obešenega je našla njego\'a žena Alojzija, ki je takoj poklicala soseda Kra- nerja. Ta je takoj pritekel in je z nožem prerezal vrv, vendar prepozno, saj Rojko ni kazal več nobenega znaka življenja. Na kraj samomora so prišli organi LM in področni zdravnik, ki so ugotovili, da gre za samo- mor, saj ni bilo nobenih znakov nasilja. Toš Strnn 6 TEDNIK — petek, 18. oktobra 1968 Stran * Razstava starih tiskov v študijski Icnjižnici v Ptuju Kakor smo že pisali v pred- zadnji številki Tednika, bomo ob 20-letnici študijske knjižni- ce pripravili manjšo razstavo starih in dragocenih tiskov. Tu bom na kratko omenil najvaž- nejše razstavljene knjige. Vsekakor bodo na najpo- membnejšem mestu inkunabule (tiski pred letom 1500) tri po številu. Najstarejša knjiga, ki jo študijska knjižnica hrani, je v latinščini pisana Biblia iz leta 1475 in je edina na področju Slovenije. Ostali dve inkunabu- li sta iz leta 1480 in 1497. S pro- tetstantske dobe imamo za Slo- vence dve izredno pomembni knjigi: to sta Trubarjev Novi testament iz leta 1557, 1560 in 1561 in Dalmatinova Biblija iz leta 1584. Novi testament je od treh primerkov v Sloveniji naj- bolj ohranjen, je last ptujskih minoritov, a ga hrani SK. Raz- stavljenih bo le nekaj ponatis- njenih odlomkov iz knjige Pro- testantski pisci, ker je knjiga preveč dragocena in občutljiva, da bi jo lahko dali na razstavno mizo. Zraven bomo tudi prilo- žili faksimile Trubarjevega Ka- tekizma, prve slovenske knjige iz 1551. Tudi Dalmatinova Bi- blija (vse razstavljene knjige. razen omenjenega Trubarja, so last naše knjižnice) je dobro ohranjena in si jo bodo obisko- valci lahko ogledali. Tu omenim, da misli letos Mladinska knjiga izdati fiksimile celotne Dalmati- nove Biblije za zmerno ceno in bo za interesente to priložnost, da si ogledajo original in se lažje odločijo na nakup. Sem še sodi Megiserjev štirijezični slo- var nemško — latinsko — slo- vensko — italijanski, ki ga ima- mo sicer v 3. izd. iz 1. 1744, med- tem ko je bila prva izdaja 1592. Obiskovalci si lahko ogledajo številne latinske in nemške iz- daje iz 16. do 18. st. Med njimi je posebno pomembna debela Melanchtonova Zgodovina sveta iz 1578. s številnimi slikami in čudovito okrašen češki misal iz leta 1522, ali pa zanimiv koledar iz leta 1599. Tu je tudi original- na Slava Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarta Valvazorja iz leta 1689 in Komenskega Orbis pictus. Lahko si še ogledamo dela številnih piscev kot so Janez Svetokriški, p. Rogerij, Gorjup, Rupnik, Gutsmann itd., Kolo- monov žegen, dela naših prepo- roditeljev, prve slovenske po- svetne ti.ske, nekaj slovenskih slovnic prejšnjega stoletja, sta- rejšo prekmursko književnost, knjige v staroslovanščini, staro- češčini, arabščini, kmerščini, ki- tajščini, armenščini, etiopščini, koptska pisava, pa še nekaj pri- merkov knjig v dajnčici in me- telčici. Izognili smo se vsem štajerskim tiskom, ker bomo itak drugo leto pripravili raz- stavo ptujskih tiskov v zvezi s 1900-letnico. Poleg knjig bomo na kratko pokazali tudi razvoj SK v teh 20 letih. Razstava bo v prihodnjem te- dnu od 22. do vključno 26. ok- tobra, v času od 8. do 13. ure in od 14. do 18. ure v prostorih SK, Muzejski trg 1 in upamo, da si jo bo vredno ogledati. Naj mi bo dovoljeno, da tu navedem še dva citata. Na papi- rusu pred 3600 leti piše neki Egipčan: Knjiga je lepSa kakor ponos- na palača, kakor zahod, kjer grob se za grobom vrsti; lepša je, kakor utrjeni dvorec, kakor spomenik, ki v svetišču se kvišku pne. V prejšnjem stoletju pa je ruski filozof Aleksander Hercen dejal: »Knjiga je duhovna zaoblju- ba enega rodu drugemu, zaob- ljuba umirajočega starca mla- deniču, ki začenja živeti; zapo- ved, ki jo stražar ob izmenja- vanju izroča stražarju, ki sto- pa na njegovo mesto. Vse življe- nje človeštva se je dosledno plastilo v knjigi. Narodi, ljudje in države so izginjali, knjiga pa je ostala. In je rasla skupaj s človeštvom. V njej pa so se kri- stalizirali nauki, ki pretresajo ume, in vse strasti, ki burka j o srca. V njej je zapisana velika izpoved burnega življenja člo- veštva; knjiga je velika avto- biografija, ki se imenuje svetov- na zgodovina. Toda v knjigi ni le preteklost, knjiga je takisto dokument, na podlagi katerega postajamo mi gospodarji seda- njosti, lastniki vseh resnic in prizadevanj, porojenih v trplje- nju in včasih oblitim s krvavim potom. Knjiga je program pri- hodnosti. Zatorej spoštujmo knjigo! To je človeška misel, ki je dobila relativno samostojnost, to je sled, ki ga je pustil človek.« (Citata sta vzeta iz Kulundži- čeve Zgodovine knjige.) E. J. NOVOGRADNJE V ORMOŠKI OBČINI (Nadaljevanje s 4. starni) pričnejo graditi. Tu velja ome- niti tudi, da je bil letos v Ormo- žu dokončno zgrajen četvorček v Skolibrovi ulici, ki je stano- vanjsko vprašanje v Ormožu vsaj nekoliko omilil. Ce sedaj nekoliko spremeniva temo pogovora in preideva na drugo vprašanje, ki prav tako spada v vaše delovno področje — t. j. vprašanje cest IV. reda in krajevnih poti. V kakšnem stanju so navedene komunika- cije? Priznati moram, da so nave- dene komunikacije slabo vzdr- ževane. Prav v tem času je v teku navoz gramoza na cesti Vi- čanci—Ključarovci in na cesti Vitan—Kog. Cesti sta bili že v izredno kritičnem stanju. Po gramozu kličejo tudi vse ostale ceste IV. reda v občini. V zadnjem času opažamo pre- veliko obremenjenost nekaterih krajevnih cest, ki jo povzročajo predvsem nekateri zasebni av- toprevozniki. Preobremenitev je opaziti predvsem na cesti Fran- kovci—Pušenci ter na cesti Ormož—Litmerk, kjer je tre- nutno obvoz zaradi del na cesti Ormož—Ljutomer. Vozniki pre- malo spoštujejo nekatere pro- metne znake, ki označujejo do- voljeno obremenitev ceste. Kako pa je v Ormožu spošto- van odlok o prepovedi reje ži- vali v ožjem mestnem centru? Je videz, da je ta odlok še vse premalo spoštovan, saj imamo v Ormožu nekatere občane, ki kršijo ta odlok, in so bili zaradi neaovoljene reje živali že več- krat kaznovani in jih to še ve- dno ni spametovalo. Je videz, da bomo morali kazni še poostri- ti, saj bomo imeli sicer odlok zaradi odloka in ne za to, da bi ga tisti, na katere se nanaša tu- di spoštovali. J, S. Kino BUCKOVCI: 20. oktobra nemški film TOL- PA GROZE. GORISNICA: 19. in 20. oktobra ameriški film FEDRA. KIDRIČEVO: 19. in 20. oktobra ameriški barvni film ZBIRALEC, 23. in 24. ok- tobra angleški film: OB NEPRAVEM CA- SU. LJUTOMER: 19. in 20. oktobra franco- ski barvni film FANTOMAS, 23. in 24. oktobra francoski film DOKLER SI ZDRAV. PTUJ: 18., 19. in 20. oktobra ameriški film TARZAN, KRALJ DŽUNGLE, 22, in 23. oktobra angleški film SKRIV- NOST ZAKLETEGA GRADA, 24. in 25, oktobra francoski film DEMARKACIJSKA ČRTA. T0MA2 pri Ormožu: 20 oktobra nemško- jugoslovanski film STO PEKLENSKIH DNI. 2AVRC: 20. oktobra ameriški film STRE- LI POPOLDNE, S seminarfa predsednilcov aktivov ZMS na eki^nomsklh srednjih šolah v Bohinju CK ZMS je organiziral zad- nje dni prejšnjega tedna v Bo- hinju seminar za predsednike mladinskih aktivov in dijaških skupnosti ekonomskih srednjih šol Slovenije, Predavatelji so bili izbrani strokovnjaki, ki se ukvarjajo s posameznimi problemi današ- njega časa, predvsem z razvojem in usmeritvijo naše družbe k vse večji demokratizaciji. Poleg iz- menjave izkušenj, ki so si jih mladi aktivisti nabrali pri svo- jem delu, so razpravljali tudi o najpomembnejših vprašanjih in situaciji, v kateri se je znašla ZM med reorganizacijo, V prvem predavanju, ki ga je imel član CK ZMS Dagmar Su- ster, je obravnaval samouprav- ljanje v šolah, V razpravi so udeleženci dali poudarek pred- vsem sposobnosti dijakov. Go- vorili so tudi o odnosih profesor —dijak, o sodelovanju s profe- sorji, o pravicah in dolžnostih, o demokratizaciji odnosov na šolah, o financiranju in drugih vprašanjih, s katerimi se sre- čujejo dijaki. Udeleženka iz Trbovelj je iz- zvala živahno razpravo o stro- kovni sposobnosti in svetovnem nazoru profesorjev. V naslednjih predavanjih in razpravah so temeljito obdelali vprašanje zainteresiranosti mla- dih za delo v interesnih organi- zacij an. Zedinili so se v ugo- tovitvi, da je vedno manj zani- manja za to, vsekakor pa je od- visno od razmer in okoliščin. Predavanje o idejnih jedrih na šolah, o racionalizaciji šol- stva ter spremembi šolskega si- stema je prav tako izzvala ži- vahno razpravo. Obravnavane so bile težave učencev, ki kon- čajo obvezno šolanje, ker si za- radi nepoznavanja posameznih poklicev tega ne morejo izbrati tako, da bi v njem opravljali svoje delo z večjim uspehom. Udeleženci so mnogo razprav- ljali o reorganizaciji ZM. V bo- doče bi naj to postala res idej- nopolitična organizacija, ki naj se decentralizira in v največji meri razvija demokratične od- nose. Soglašali so v oceni, da je bil seminar koristen, ker se ta- ko povečuje sposobnost mladih ljudi, ki se bodo čez kratek čas vključili v gospodarstvo, ter se kot samoupravi j alci soočili z mnogimi problemi, IT NOVO V GARRISONOVI PRE- ISKAVI UGRABILI SINA GLAVNE PRIČE 14-Ietni Roger Craig, sin bivšega namestnika dallaškega še- rifa, je izginil in bojijo se, da so ga ugrabili. Fantov oče je po uho- ju predsednika Kennedvja videl, kako je neki moški pritekel iz skladišča za knjige. O tem je ob- vestil nadrejene. Pustil je službo namestenika šerifa, ker niso hoteli raziskovati zadeve v luči te njego- ve prijave. Garrison šteje Craiga za eno svojih glavnih prič, saj je tudi Craig prepričan, da je zločin posledica pripravljene zarote. Po uboju predsednika Kennedvja so skrivnostno umrle že mnoge osebe ZDA, ki so bile bolj »li mani po- sredno povezane z zadevo. VOJN! ZLOČINI NE BODO ZASTARALI Komite generalne skupščine OZN za socialna in humanitarna vprašanja je sprejel osnutek kon- vencije, k; prepoveduje zakonske omejitve v zvezi z vojnimi zlo- čini in zločini zoper človeštvo. Na- cionalne zakone je treba uskla- diti tako. da bi za vojne zločince vselej veljala Izročitev in pregon. Konvencija je predvsem namenje- na odkrivanju in kaznovanju na- cističnih vojnih zločincev v Zahod- ni Nemčiji in hoče preprečiti za- staranje vojnih zločinov. V Ptuju minulo nedeljo Še en obisk godbe iz Avstrije Preteklo nedeljo je gostovala v Ptuju godba na pihala iz Kof- laha v sosedni Avstriji. Godbe- nike iz Avstrije je v dopoldan- skih urah pričakala domača godba na pihala iz Ptuja. Lep sprejem so jim pripravili pred ptujskim hotelom. Srečanje je potrdilo dobre odnose ptujskih godbenikov z godbeniki iz Av- strije. Teh stikov je v zadnjem času vedno več. Tudi ptujska godba na pihala se je že večkrat dobro izkazala v Avstriji. Ob desetih so godbeniki Iz .A.vstrije priredili koncert na živilskem trgu. Kljub bogatemu in lepo odigranemu programu je bilo malo poslušalcev. Zal prostor za tovrstne prire- ditve ni najbolj primeren, V bo- doče bo potrebno misliti na lo- kacijo za tovrstne prireditve in na primerno opremo tega pro- stora. ZR DR2AVNI SEKRETAR ZA NARODNO OBRAMBO V LJUBLJANI v Ljubljan le bila včeraj pod predsedstvom Staneta Kavčiča, predsednika republiškega IzvrSne- ga sveta, seja republLškeea sveta za narodno obrambo. Na seji 1e bil tudi driavn- sekretar za na- rodno obrambo eeneraloodt>olkov- n:k Nikola Ljubič;č. Pred sto leti so se začeli slovenski tai>ori Slovenci, kaj čemo? Letošnje leto proslavljamo v vsej Sloveniji 100-letnico prvih slovenskih taborov, V tem ob- dobju, pred 100 leti, so namreč pred takratno slovensko javnost stopili napredni slovenski poli- tiki z revolucionarnim progra- mom. Dr. Jože Vošnjak je izdal bro- šuro, ki jo je napisal v Slovenski Bistrici. 2e njen naslov: Sloven- ci, kaj hočemo?« govori o njeni vsebini. V tem času sta delovala v Slovenski Bistrici tudi doktor- ja Janko in Josip Srnec, oba Bistričana. Mlinar iz Ložnice Lovro Stepinšek. pa je v tem času razvijal agitacijo za ude- ležbo na taborih, dopisoval v časopise In izdajal knjige. Tako je Slovenska Bistrica pustila močan pečat v obdobju sloven- skih taborov. Glede na to je ma- tična knjižnica priredila preda- vanje »Slovenska Bistrica v do- bi taborov«, predaval pa je pro- fesor Jožko Koropec. — Kje dom je moj? Gorotan, Primorje, Krajna, 2 njimi Stajer, — zemlja sjaj- na — Dom rodu so slavskega, Dom rodu junaškega. In to je Slovenija mila Na Slovenskem dom je moj. Tako začenja dr. Jože Vošnjak svojo knjižnico »Slovenci, kaj čemo«? Rodil se je leta 1834 v Šoštanju. S svojim delom pa je začel leta 1859, torej v obdobju, ki je bilo precej težko za ta- kratne Slovence. Njegovo agita- torsko delo ob izdaji »oktobrske diplome« ga je kmalu pripeljalo med slovenske politične vodite- lje. Toda njega je vlekla Štajer- ska, ki je potrebovala politične- ga in duhovnega voditelja. Pot ga je zanesla v Slovensko Bistri- co. Tukaj je začel svojo pot pre- bujevanja narodne zavesti. U- stanavljal je čitalnice in dru- štva. Kmalu je dosegel, da se ljudje niso več sramovali slo- venskega jezika. V njih je pre- budil narodno zavest. Seveda je moral zaradi svoje- ga dela prestati marsikatere težke trenutke, ker je bila ta- krat Štajerska polna nemškutar- jev, ki so ga ovirali na vsakem koraku. Sledila je doba taborov. Ti bo- do ostali v zgodovini slovenske- ga naroda kot tisti čas, ko so se Slovenci, ne kot peščica ljudi, ampak kot ljudstvo prvič za- vedli svoje narodnosti, ko so pr- vič zahtevali politično in narod- no samostojnost. Nikdar prej ni stalo za zahtevami ljudstvo. Se- daj pa so se množice navduševa- le za slovenski narodni program, V svojem političnem progra- mu nam torej govori Vošnjak, kaj so zahtevali Slovenci pred sto leti. Njihove bistvene zahte- ve so: enakopravnost slovenske- ga jezika v šolah in uradih, sa- mouprava občin in združena Slovenija. Kljub tako odločnim zahtevam pa je moralo preteči še mnogo let, da so se Vošnjakove težnje uresničile. Sam tega ni dokon- čal. Kot najlepša leta svojega življenja je tudi starost dočakal v bližini Slovenske Bistrice. Ži- vel je v Visolah, kjer je tudi umrl. -b Aktivnost mladine v bistriški občini Ob obisku Boruta Miklavčiča, člana CK ZMS, v bistriški občini smo imeli priložnost narediti bežen pregled letos doseženih uspehov v delu mladinske orga- nizacije. Srečanje je bilo za mlade lju- di te občine velikega pomena, ker se le redko pripeti, da se ka" teri izmed članov CK ZMS usta- vi v občini ter se želi seznaniti z delom aktivov in njihovimi načrti. Posebno pozornost pa pripisujejo mladi ljudje okoli- ščini, da je bil obisk v času, ko je večina aktivov sredi priprav na letne konference. Srečanje predstavnikov akti- vov je pokazalo, da mladina v bistriški občini izpolnjuje spre- jete sklepe. Iz besed predsednika občin- skega komiteja ZMS Slovenska Bistrica in predstavnikov akti- vov sklepamo, da so bili zastav- ljeni sklepi z zadnje letne kon- ference realizirani. Med najpomembnejše dogod- ke, ki so odločilno vplivali na to, da je bil plan ZM v občini v celoti realiziran, omenimo le ne- katere, ki so bili omenjeni v tem razgovoru. Število članstva se je poveča- lo in je sedaj zbranih v aktivih okrog 4000 mladih ljudi. Vendar je to še vedno premalo, če upo- števamo, da je v občini nad 7000 mladih ljudi in da jih je torej še vedno okrog 3000 izven mladinskih vrst. Vrsto let so si bistriški mladi ljudje zaman prizadevali usta- noviti pred leti zamrli organiza- ciji počitniško zvezo in zvezo tabornikov. Letos je to le uspe- lo. PZ šteje sedaj že 50 članov in 25 od teh jih je že letovalo v njenih domovih. Organiziran je bil dvodnevni izlet v Novo Gorico ter v Ljutomer. V vrste tabornikov pa je vključenih 150 članov, ki so z nekaterimi akci- jami že pokazali aktivnost kot pred leti, ko je ta organizacija štela 70«/o vseh mladih ljudi v občini. Opazen je napredek v kultur- nem življenju, kar velja pose- bej za podeželje, kjer so mladi ljudje glavni organizatorji in izvajalci proslav. Priredili so tudi pet Iger, s katerimi so go- stovali v sosednih krajih ter dosegli priznanje občinstva. S tako pridobljenimi sredstvi so nabavili opremo za klubske pro- store ali pa športne potrebščine. Letos je bilo sprejetih v ZK 30 mladih ljudi, sedaj pa zopet pripravljajo sprejem novih čla- nov. V bistriški občini so opravili mladi ljudje 20 tisoč prostovolj- nih delovnih ur, največ pri ure- janju cest, mostov, vodovodov, elektrifikaciji pohorskih doma- čij ter urejanju mladinskih do- mov ter športnih objektov. Ure- dili so več spomenikov NOB ter sodelovali v več političnih ak- cijah, med drugim v pripravi in izvedbi referenduma o pri- spevku za šolstvo. Viktor Horvat Spoštovana Alenka! To pesem sem naredila zato, ker sem v radiu poslušala, kako so Sovjeti vdrli v Češkoslova- ško in jo okupirali, V televiziji sem videla glavno mesto Prago. Ruski tanki so vozili po ulicah in domačini so imeli žalostne o- braze. Gledam tudi televizijske oddaje o vietnamski vojni in me je groza. Ubogi otroci iz Vietna- ma! Vojna razsaja tudi v afri- ški deželi. Biafri in ljudje umi- rajo od lakote. Na sliki sem vi- dela sestradane otroke, ki so jih same kojsti. Zakaj so vojne na svetu? Za- kaj toliko gorja? Jezna in ogorčena sem nad vojnami, ki prinašajo lakoto, razvaline in smrt, želim, da bi se vse vojne končale in bi vsi ljudje postali srečni. Upam, da mi boš to pesmico objavila in te pozdravljam. Sonja Prejac, VII, c razred Velika Nedelja O VOJNI Preklete grožnje! Preklete vojne! Kaj imamo od tega? Nič drugega, kot solze, nič drugega, kot brezdomce, sestradance, ranjence, bolečine in strah in grozno smrt. Zakaj so na svetu Se vojne? Zakaj letajo po zraku bombniki in odmetavajo bombe? Zakaj letajo helikopterji, ki spuščajo orožje in hrano, za amerikanske vojake v Viet- namu? Ne! Nočemo vojne!! Hočemo mir!! Amerikanski predsednik John- son! Zakaj ne pustite Vietnama v miru? Zakaj tam morite stare in mla- de? Kaj so vam storili? Se las vam niso skrivili. Odgovorite nam na to vpraša- nje! Odgovorite, če morete! Tiho ste, nič ne rečete. Nočete? Kaj? Veste, vi, predsednik Johnson, da se vietnamski narod ne bo nikoli dal! Ne bo vam uspelo streljanje, ne bo vam uspelo puitolenje! Vietnamei so žilavi in se tnajo za svobodo boriti. Ves miroljubni svet z njimi drži, z njimi držimo ml, jugoslovanski otroci, mladi fantje in dekleta, iene in možje. z njimi držimo mi vsi. SONJA! Tvoja pesem zares velja za ves današnji svet. Pokazala si, da si razumna deklica, ki ima odprte oči In ve za vsa dogaja- nja okrog sebe. Bolijo te krivice in nasilja, zgražaš se nad smrto- nosnimi bombami in vojno. Tvoj klic je klic vseh miroljubnih množic, vseh, ki hočejo, naj bi bil že vendar enkrat človek člo- veku brat. Hvala ti, Sonja, za to pesem. Ti si moja stara znanka, saj mi že večkrat posK>la kako pe- smico ali spis. Vedno se razvese- lim, kadar zagledam s tvojo pi- savo popisan list, ker vem, da mi pošiljaš nekaj lepega in ti- skarskega črnila vrednega. Osta- ni mi zvesta sodelavka! ALENKA MALA ZGODBA Blizu gozda stoji hišica. Za hi- šico je hlevček in v hlevčku pre- bivajo kokoši. Psiček Muri ima tudi svojo hišico. Kadar je pri- vezan, spi v hišici, Ce je odve- zan, se rad potepa. Bila je temna noč. Iz gozda je prišla lisica in začela vohati o- koli kokošjega hlevčka. Muri se je prebudil in poslušal. »Hov! Hov!« je zalajal in skočil iz ko- libice. Zvitorepka se je zbala in obležala. Kokoši in petelin so začeli ko- kodakati, ker so se prestrašili. Gospodar je vstal iz postelje in šel gledat, kaj je. Svetil je s sve- tilko in videl preplašene živali. Posvetil je tudi na tla, kjer so se poznali lisičji podplati. Gospodar je pobožal Murija. Pohvalil ga je, ker je pregnal tatico lisico. Alenka! Danes se prvič ogla- šam in ti pošiljam malo zgodbi- co, ki sem si jo sama izmislila. Rada bi napisala še velike zgod- be, če bi znala. Veselilo me bo, če natiskaš to mojo malo zgod- bico. Majda Kosi Senešci MAJDA! Iz malega raste veliko in ta- ko bodo lahko tudi iz tvoje ma- le zgodbice zrastle velike zgodbe. Le zvesta jim ostani, opazuj svet okoli sebe, razmišljaj in piši! Med našimi pismi išodo imele tvoje zgodbe vedno dovolj pro- stora. Čakam spet na kakšno tvojo zgodbo, ki pa mora biti zares samo tvoja. Kmalu jo napiši! Pozdravljam te! ALENKA Za dobro voljo Kmet na živinorejski razstavi: »Na konjerejo se ne razumem kdovekaj. Kadar pa gre za vole, sem jaz prvi.« »Zdaj vidite gospa, kako hudob- nega zeta imam. Mojo sliko je samo zato obesil na tole vlažno steno, ker ve, da Imam revmo.« »Oprostite, gospod, na svojem klobuku sedite.« »A tako? Mislil sem. da je vaS!« Kljunova se odpravljata na obisk k sosedovim, »Prav nič rada ne grem tja,« pravi žena. »Saj tudi meni nI preveč Čo te- ga, a pomisli, kako veseli bi bili sosedovi, če naju ne bi bilo.« Zdravnik: »Od danes dalje ne smete spiti niti kapljice alkoho- la več, ne smete kaditi In ...« Pacient: »GosPod zdravnik, kaj če bi se oglasil, na primer. Ju- tri? MisUm, da ste danes nekam slabe volje.« »Poglej, Janez, naš Tonček že sam teka po kuhinji!« »Poglej, pa res!« se razveseli mož. »Pošlji ga no po pol litra vI- na!« Ko me je zavrnila, sem bfl ta- ko nesrečen, da sem hotel skočiti skozi okno.« »In zakaj si se potem premi- slil?« »Zaradi višine.c Stran 7 TEDNIK — petek, 18. oktobra 196S Stran 7 Sreča ne pade z neba Zakon je dandanes večinoma dolgo in nepretrgano nastajanje. Se pred nekaj generacijami je bilo tako, da so se mladi ljudje vzeli, dobili otroke, jih vzgojili in razmeroma kmalu, še preden je najmlajši otrok prišel do kru- ha, umrli. Dandanes se poročajo bolj zgodaj, imajo manj otrok in življenjska doba se je podaljša- la — zakonski par ima potem, ko otroci odidejo »na svoje«, še mnogo let pred seboj. V zakonu se pojavljajo vedno novi problemi in je v njem več kritičnih obdobij. Prvo nastopi pri rojstvu prvega otroka, me- nijo psihologi; drugo, ko je že več otrok in z njimi večje ma- terialne skrbi, pa večja delovna obremenitev za mater; zadnje, ko otroci odrastejo in sta mož in žena spet sama. Odločilno je spoznanje, da se v slehernem zakonu dobri in slabi dnevi menjavajo kot pli- ma in oseka. Povodi so lahko suh žep, huda bolezen, smrt in podobni udarci usode; nekatere zakonce združujejo, druge spet ločujejo. Denar na primer uteg- ne kak zakon poživiti, drugega razdreti. Celo najboljši zakon pozna čase obupa. Zakaj pa nekateri zakoni pre- stanejo viharje in zakaj se dru- gi končajo z ločitvijo ? Sociologi menijo, da iščejo ljudje v zakonu predvsem dvo- je: po eni strani hočejo ohraniti vse prednosti družinskega živ- ljenja, kot jih poznajo z doma, po drugi strani pa hočejo nado- knaditi vse, kar so prej pogre- šali. Dekle, zraslo ob slcrbnem očetu, ki pa je zaradi prezapo- slenosti ni obdajal s potrebno ljubeznijo, si želi moža, ki bo prav tako priden in ugleden kot njen oče, razen tega pa ji bo dajal še vso ljubezen, ki jo je v otroštvu pogrešala. Mladi mož, ki mu je mati izpolnila sleherno željo, ga pa v njegovih priza- devanjih ni dovolj podpirala, si išče prav tako prizanesljivo že- no, le da naj bi imela še to ču- dovito lastnost, da ga bo spod- bujala. Osnovni problem zakona je v tem, da dve nezdružljivi stvari ne moreš imeti hkrati. Najboljše pogoje za harmoničen in trajen zakon imajo po mnenju sociolo- gov tisti ljudje, ki zgodaj spre- vidijo, da ima zakon, kot vse v življenju, svoje težave in da ter- ja svojo ceno. S poroko se zavo- ljo življenjske, trdne vezi odpo- vem© precejšnjemu delu svoje osebne prostosti. Otroci stanejo denar in nalagajo predvsem ma- teri težko delo in cesto velike osebne odpovedi. Zakonca, ki se preveč posvečata poklicu, dajeta na kocko toplo družinsko og- njišče. Ce se kateri od obeh od- pove častihlepju v poklicu, mu bridkost odpovedi lahko zagreni življenje. In tako gre naprej, leto za letom, točko za točko. Zakonsko življenje je vedno znova povezano z bolečimi odlo- čitvami. Krize in konflikti pač sodijo v življenje in jih ni mogoče obi- ti. Doživljamo razočaranja in doživljamo zmagoslavja. Toda mnogi ljudje pričakujejo, da bo zakon drugačen, veličastnejši, kot je življenje. Ko se potem prvi ljubezenski opoj razblini, žalostno in grenko ugotavljajo, da so še vedno samo ljudje. In partnerju, ki so si ga izbrali za življenje, ne gre nič drugače. Skrivnost dobrega zakona je V sposobnosti, taka razočaranja preboleti in vzeti sebe in part- nerja takega, kot je, namreč z vsemi krepostmi. V zakonu ne sme biti nikakršne hinavščine in nikakršnih obsojanj, biti mo- ra varen pristan, v katerem se žena in mož gibljeta svobodno in brez sile. Ce si dva človeka hočeta u- stvariti dober zakon, se morata stopiti v novo enoto, ki je ne- kaj večjega kot oba skupaj. To skupnost morata sprejeti za tr- den okvir svojega življenja. To je namreč bistveno — ne pa po- trpežljivo prilagajanje v dveh denarnih interesih in drugem. Mož in žena, ki sta prepričana v svojo ljubezen, se lahko o vseh problemih odkrito prepira- ta in bosta vedno našla kakšno rešitev. Z drugimi besedami: sreča in harmonija v zakonu sta odvisni od tistega čudežnega ne- kaj, kar imenujemo ljubezen. To besedo z mnogimi pomeni velja previdno definirati. Ljube- zen ni strast, ki nenadoma vzplamti in zaradi katere se ra- zboli mladeničevo srce. Lahko se s tem začne, toda kasneje se manifestira z nežno zaupljivim, nekoliko dobrohotnim nasmeš- kom, s katerim mož, ki postaja poČEisi plešast, pogleda svojo že- no pri zajtrku, ko mu še vsa za- spana in za silo počesana reče dobro jutro čez njegov časopis. Ljubezen, ki ohranja zakon, nI nežno gruljenje in niso visoke besede. Ce so ljudje povezani z močnim čustvom, se morajo kdaj pa kdaj pričkati. Ljubezen ni semenj bonbonov, rož in daril za rojstni dan, marveč prej dol- ga veriga žrtev in umrlih sanj, novih otroških čevljev in me- sečnih obrokov v banki. Ljube- zen ni garancijski list za do- smrtno srečo, zakaj v vsakem zakonu so hude besede in dolg- čas, bolezen, skrbi in vzgojni problemi. Nemara je resnična ljubezen prav v tem, da ne u- gasne v razmerah, ki bi razdrle sleherno drugo skupnost. S. V. Kačji strup - zdramilo pri trombozi Preparat, ki preprečuje strje- vanje krvi v žilah in ki so ga pridobili iz strupa malajskega gada, utegne morda že v bliž- nji prihodnosti rešiti mnogo človeških življenj med tistimi ljudmi, ki imajo trombozo. Zdra- vilo, za zdaj znano pod imenom arvin, je uspešno prestalo prve klinične preizkušnje v britan- skih bolnišnicah. Arvin je odkril dr. Read, pro- fesor v šoli za tropsko medici- no in član strokovnega sveta v liverpoolskih bolnišnicah. Pred desetimi leti so Read in sode- lavci na Malajskem proučevali pik strupenih kač, med katerimi je bilo največ malajskih gadov. Malajci pravijo temu gadu ,neumna kača', ker se nikoli ne umakne, pa čeprav jo kdo pre- ganja in je prestrašena. Verjet- no prav zaradi tega piči razme- roma mnogo ljudi. Raziskovalci so odkrili, da se kri ljudi, ki jih je pičila ta ka- ča, ni strjevala in da se je tak- šno stanje obdržalo teden ali dva. Opazili so tudi, da so se pacienti kljub temu. da se jim kri ni strjevala, dobro počutili in niso krvaveli. Iz tega kačjega strupa so raz- iskovalci pridobili izvleček, o katerem mislijo, da se bo obne- sel pri trombozi. Arvin se razli- kuje 4rijgi]^ sredstev proti strjevanju: učinkuje samo na enega izmed faktorjev pri strje- vanju krvi, na fibrinogen. Ta je v krvi po navadi v tekočem sta- nju, vendar prav iz njega na- stajajo trombociti, zdravilo iz strupa malaj.skega gada pa po- vzroča v fribrinogenu spremem- be, tako da se ne oblikujejo ke- pice. Drugi preparati učinkujejo na mnoge faktorje, ne pa na fibrinogen. Preden pride arvin v prodajo, bo treba opraviti še več klinič- nih poskusov in preveriti njego- vo učinkovitost, vendar doseda- nji rezultati upravičujejo upa- nje na uspeh. Kuharski recepti Prednji kos govedine (na osebo 10—12 dkg) razrežemo na koščke. Xa maščobi pražimo čebulo In še pre- den zarumeni. dodamo govedino. Vse skupaj pražimo, po potrebi pri- livamo vode ali Juhe, solimo, doda- mo zdrobljenega česna, malo kuml- ne, paradižnikove mezge in žličko paprike. Mlado zelje narežemo na debelej- še rezance in ga poparimo z okisa- nim kropom, da otrdi. Nato ga od- cedlmo, k mesu pa ga dodamo šele potem, ko je to na tri četrt mehko. Zgostimo z žličko podmeta, po oku- su še okisamo, popravimo pa lahko tudi s kislo smetano. Krompir olupimo in nerazrezanega v malo osoljenem kropu skuhamo. Se okusnejši pa bo, če ga dušimo. v ta namen položimo na dno kožice ali lonca pokrovko, nalijemo le za prst vode, nerazrezan krompir pose- limo, premešamo in pokritega v pari do mehkesja dušimo. Po potrebi v posodo prilivamo vode. — Dušeni krompir stresemo v skledo in potre- semo s sesekljanim peteršiljem. Iz 40 dkg moke, ^ dkg maščobe, 1 celega jajca, 1 pecilnega praška, ne- kaj žlic vina ali limoninega soka vgneteš testo, razvaljaš na dolžino, kakor je dolg pekač, namažeš z ore- hovim nadevom, tesno zaviješ in po- časi pečeš. Orehov nadev: Vi kg zmletih ore- hov popari z mlekom, osladkaj, za- čini 7 vanilljo. rumom In limonino lupinico, dodaj nekaj žlic smetane in 1 celo Jajce. Nadev mora biti gost. Rulado moraš peči v ozkem peka- ču, da bo imela lepo obliko. za prieškega Lujzeka Dober den drogi prlekl no fsl dra- gi, ki se na totl guč vUn razmlte! se pret kak mo van ke več napisa, van moren povedati, ke sen zodje cajte čista nekSnl poferderbani no boleni greta. Ta štora me je to ovl den k dohterl gunla, ke bi prešlima, če de me skoro vrag vzeja. Po stro- kovnen pregledi no analizi krvi no vode so mi gespot dohtar rekli: >»Ja. člo\ik božji, jas ne ven kak vi še sploh živite, če pa se van namesto krvi po žilah šmarnlca pretoče, na- mesto vode pa mate v svojen mehi- ri skoro sam prunt. Ce čete še ne cajt toto našo lUbo žemljico klačti ne smete nič več alkohola piti.« Dro- gi brolci. to me je tak prizadelo, ke resen več ne ven, naj še dale napre vnlčovlen tote naše dnmoče tekoče prleške pridelke — no čokan, gdo de prišla matilda po mene, ali pa se naj odpoven pijači, ki mi v totih živ- lejskili tcžovah še edina drži med nebon no med zemloj. Pište mi, ke naj naredln, saj vete. ke bi rad še en cajt žlveja, na driigl stroni pa bi še tudi šmarnico pija. LENARTCANI SO VUN Z VRAGA V Lenart! so to pred krotkin, tak kak je to pri nas že štora novada, no nalezlivi beteg. začeli na vcjko eno cesto prekopati. Nekšna preklenska mašina je tak dugo rovala no kopa- la, doklč so ne do kraja pretrgali te- lefonskega kabla no potrli cevi od lenarške vaserlajtnge. Naenkrat so bli pretrgani fsl telefonski guči iz vodov-odnih cevi pa je kak Iz kok- šnega potočlča šumlola no tekla bi- <;tra ^'ndic•a no tak po malen zalevala vrle lenartčane. Lidje. ki so hodili +an mujmo so se začeli spitovati, kaj vras te to more biti. Eni so se ore že veselili, ke so v Lenarti od- kril! provi izvir moške vode, ki de jih rešla gospodarskih težov no malo vzdignola občinski proračun. Driigi. ki pa so vedli, ke za enega pregreš- nega osla so vstrclili, pa so samo ki- mali z glovaml no tak po tihen pre- klinjali toto čiido, ki so ga odkrili pri prekopaj! ceste. Začele so se žmetne di.skuslje — gdo je toga krif? No ja. pri nas je že od negda tak. ke krifca nikoli ne nejdemo, če glih je novadno med nami in se mo bojimo refttl: »Pje, prljotel, za j pa si ga en- krat vredik posra no boS moga totl svoj greh pločati, za nagrodo pa mo te še malo na hladno djall!- Provljo, ke je toga ne niše krif, saj so ble pre tote podzemelske instalacije že pret narete kak pa nareti na6rt za cesto. TUDI LtJJZEK IZ HALOZ NAN JE NAPISA ENO PISMO To pred por dnevi sen doba eno pismo, ki me je še praf posebno raz- veselilo. Pisa nan je moj soimenjok Lujzek iz Holoz, ki je sten dokoza, ke bi lehko v toten mojen rezervira- nen koti obravnovali tiidl haloške škandole no dogodifčine, ki so z na- šimi prloškimi živlejskimi problemi no težovami že od nekda zlo v žlohti. Te pa poslUšajmo, ke nam je napisa haloSkl Lujzek: Drogi no spoštovoni prleškl Lujzek Veš tudi ml Haložanl štejemo tvoje dogodifčine no nasvete, ki jih dovleš svojin rojokon Prlekon. Dostikrot se ti moremo nasmejati tak, ke smo od zgori no spodri mokri no ti zato jas gnes v imeni fseh haložanof pošllan dosti lepih pozdrovov. ZaJ prt nai v Halozah akoro t$olM| večer kožUhamo karuzo no mo ■ malo oplM, kak jt pri nat • toua kSefton. ZaJ v totlh jesenskih veCe- rlh se zbere po naSih haloSkih šked- Jlh storo no mlodo no ti rečen, da ■e pral lUSlno momo. Samo ti še fa- US mad nami, pa bi, premoj kršeni dUil. najbrž IkedenJ do kraja podrli. Da se ne drtimo preveč kislo že po- skrbijo oča virt, ki sploh krožijo okoli z enln petlitrskln piskričkon letoSjega moSta, ki že tak prece vreze no v glavo stopi. Da nas ti ču- ješ, kak ti ga ml zapejemo, tak ke po vseh haloških bregih odmevle. Fčosik pa tudi kero prek krez politi- ko no našo gospodarstvo rečemo, preklejemo vse montre po naših ha- loških bregih — pa kaj če nas neben vrag neče čuti. Gdo je kožuhaje fertlk gremo v hi- šo, tan pa nas že čokojo domoče ha- loške špecialitete kak so: diima na- šrotani pšenični koloč, orehi, kilhani ali pa pečeni kostaji no seveda ob- vezno neke za gut splohnoti. Novad- no pride tudi sosidof harmonikoš, ki raztegne svoj meh tak ke začne fse mlodo, storo no šajtravo plesati. Mo- mo tudi enega tokega, če je ne vse vredi, ke malo red naredi no te tak po gobci tčesne, ke ti takoj spaje zadiši. Veš, Lujs, totl šport je tudi pri nas v Halozah še kejko tejko raz- viti, no zgleda ke še tudi pri nas ne- de tak hitro v pozobo priša. vidiš, drogi Lujzek. tak se nan go- di v Halozah v toten našen lilben Le- skovfi. Veš, zlo bi nas veselilo, če bi se enkrat tiidi k nan v Haloze pri- vloka no nan malo pomoga vničti le- toSjl vinski pridelek. Ce ne boš mo- ga pret priti, pa se zglosl negda tan okoli martlnovega, gdo de mošt že vino grota. Ce še so te do zaj ne ni- gi vredik prebutali no ti pogledali kokšno ktf moš, mo ti to v Leskovci čista za gvišno naredil. Nabrusi si pete. ke boš lehiso na stečen drgoč v PrlckUo vUjša. No ja. Lujs, ne vstraši se nas preveč, saj veš ke Je nebena žOpa ne tak vroča, kak se skiiha. Lepo te pozdrovlan no prosin ra odgovor tvoj zvesti brolec Lujzek M. iz Leskovca. Bodi lepo pozdrovleni haloški Lujzek! Tak kak sen ti že v začetki napisa, me je tvojo pismo še praf posebno razveselilo. Prvič zato, ke si tudi ti Lujzek, drugič pa zato ke si Haložan no glih tak bogi vrag, kak smo mi Prlekl. Pišeš mi, ke se poleg kožii- haja zlo Itištno mote no, da pridno vničovlete letošnji mošt. Ja ja vidin, ke smo si v toten pogledi resen Pr- lekl no Haložanl skoro provi vinski bratje no ga ne hejamo pret cukatl, dokoč v škofi podna ne zaglednemo. Kaj čemo, če pa so nas bogec s toti- ml z goricami zasajenimi bregačami karštigall no moremo celo leto pleza- ti pujih kak divje koze po gorovji. Večni boglunaj ti tudi za tvojo pri- jazno vabilo, ke bi priša skiisa koko vino van je letos v Halozah zraslo. To je vse lepo no praf, samo ne ven, zakaj še sen do zaj polck fsokega tokega vabila doba tiidi grožjo, ke do me vredik vun sprebutali. Jas aH ne ven, ke sen kuml nareda. ke ml fsl grozite, ke bi mi radi malo kosti potrli. Me mote resen tak radi ali pa me nadno v pekel sovrožite. Po ma- len več nikan nemo vujpa iti. saj me že skoro za fsokin voglon koka plen- ka čoka. Drogi Lujzek no fsl Haložani. ge enkrat praf lepo pozdrovleni. Pište ml svoje probleme no težove, fsl fkilp mo jih skiisll rešovati no bote trdno prepričani, da sen tiidi jas z vami. Resen je, ke se naši šprohl malo razlikovleta pa fseeno ne tej- ko. ke se nebi mogli razmiti no si po domočen pogučatl. Prleškl Lujzek Nič ml ne zamerte no ml pište čim več pisem na moj stori antres. Samo va§ zvesti Lujzek FILMSKI IN TV MOZAIK TEŽKO JE USPETI Redki so primeri, ko igralka, ki nastopi v neuspelem filmu, še uspe. Ena takšnih častnih iz- jem je Avstrijka Marisa Mel, ki ji je uspelo ohraniti ugled Marisa Mel po »kiksu« Mate Hari na gleda- liških deskah Broadwaya. Tako bo kmalu nastopila v filmu, v katerem igrajo slavna imena da- našnjega filma: Liz Taylor, Ri- chard Burton in Same Daviš. BERKELV MATHER Dar i io za sestanek Ko sta prispela na letališče, je Estera spet začela jokati. Gli- va je ponovno zagrabila jeza, vendar se je zadržal. Brž ko je parkiral avtomobil pred halo, na kateri je z velikimi črkami pisa- lo »ODHOD«, je pogledal Estero in z igrano potrpežljivostjo de- jak — Bodi pametna. Tvoja mati te je povabila v Rim za mesec dni. Rekla si, da bi jo rada obi- skala. Potem pa si si nenadoma premislila. Nato si spet hotela iti, pa si še enkrat spremenila mnenje. Ali se ne moreš nikoli za nič spremeniti in pri tem tudi vztrajati? Želim iti, je ječala, — in ne želim! — Zdaj boš odletela v Rim! se je jezno zadri. Odprl je vrata avtomobila in poklical nosača. — Dva kovčka in ročna torbi- ca, je dejal. — Letalo 624 za Rim. — Kje je moj mali kovček z nakitom? je vprašala. — V velikem kovčku. Sam sem ga spravil vanj. Ce bi na- kit nosila na rokah, bi ga po- zabila kot takrat v Milanu. Dal ji je potni list — Grem popit whisky, je de- jal. — Počakal te bom pri izho- du na stezo, j Pri vhodu v dvorano se je o- zrl. Estera je stala poleg avto- mobila in si brisala nos z rob- cem. Nosač je jemal iz avtomo- bila kovčka. Prižgal si je cigareto, vendar mu ni prijala. Za pultom je po- pil whisky, vendar mu tudi ta ni bil po volji. Odšel je do oken- ca za prtljago in čakal. Ko je nosač prinesel Esterina kovčka, ju je Clive dal na teht- nico. Nato pa je opazoval, ka- ko sta potovala na tekočem tra- ku do vozička. Ko je zvočnik poklical potni- ke za Rim, je odšel z Estero k izhodu številka devet. Dal ji je listka za prtljago: — Vse je v redu. Tu imaš po- trdili za kovčka. Izročiti ju mo- raš na carinarnici v Rimu. Pa- zi, da ju ne izgubiš! Pričakoval je potok solza, pa mu je bilo laže, ker tega ni bilo. Omahovala je nekaj sekund, kot da je hotela nekaj povedati, po- tem pa je samo skomignila z ra- meni in odšla z drugimi potniki. Clive je bil že na pol poti do bara, ko je zaslišal Esterin glas. Čutil je, kako ga zapušča samo- premagovanje. — Se zamudila bo to prekleto letalo! — je iztisnil. — Kaj se je, vraga, spet zgodilo? Brez besed mu je stisnila v roko ovojnico, se obrnila in ste- kla za potniki. Spravil je ovjni- co v žep in sedel za barsko mi- zico. Sele tretji dvojni whisky ga je spravil v zadovoljstvo. Odšei je z dvorane, sedel v avtomobil in se počasi odpeljal do kraja, ker je mogel spremljati vzlet. Videl je, kako drsi leta- lo po stezi in se začenja elegant- no dvigati. Clive je pogledal na uro. Bilo je točno 13.15. Cez eno uro bo eksplodirala bomba! Nestrpno se je popraskal po bradi. Kaj, če se zgodi karkoli nepredvide- nega, če urni mehanizem zataji? Kaj naj bi zatajilo? Precizni ur- ni mehanizem bo opravil svoje in štirje kilogrami razstreliva v Esterinem kovčku za nakit bodo raznesli letalo na tisoče koščkov, ti pa bodo popadali na strma po- bočja Alp. Nikoli ne bo mogel nihče ugotoviti, kako je nastala eksplozija. Razmišljal je, kdaj in kako bo objavljeno poročilo o katastrofi. Upal je, da bo za eksplozijo zve- del, ko bo v družbi drugih ljudi. Tedaj bo lahko kot neumen za- kričal, brez diha pohitel k tele- fonu, poklical letalsko družbo in rotil, naj mu povedo, če je kdo živ. Odlično bo zaigral komedijo. Natančno tako, kakor je vso za- devo načrtoval. Seveda, Estero je bil zavaro- val za veliko, vendar ne pre- očitno veliko vsoto, seveda. Z uživanjem je sanjaril, kako ga Ana hrepeneče pričakuje. Clive je spet pogledal na uro. Manjkalo je samo še sedem mi- nut, on pa je že bil skoraj v Winchestru. Zanesljivo je vozil hitro, prehitro. Nikakor ni ho- tel priti prezgodaj, ni hotel, da bi ga drugi dolgo videli mirne- ga, bal se je, da se ne bi kakor- koli izdal. Zmanjšal je plin, se zapeljal do roba avenije in ustavil av- tomobil pod nekim razvejanim drevesom. Manjkale so mu le še tri mi- nute. V žepu je poiskal cigare- te in otipal Esterino ovojnico. Razmišljal je, kaj mu je imela še sporočiti. Po vsej verjetnosti izrablja kliširane fraze: »Ali res ne moreva še enkrat začeti zno- va? Poskušajva pozabiti pretek- lost.« — Prepozno, draga moja! je razmišljal. 2e je sklenil, da pisma ne bo odprl, marveč zažgal, ko se je v zadnjem trenutku premislil. Raztrgal je ovojnico. Na koščku papirja je bilo samo nekaj vrst: — Vedno znova sem posku- šala s teboj, Clive. Ti to zelo dobro veš. Naredila sem, kar sem mogla. Toda zdaj je konec. Nikoli več se ne bom vrnila k tebi. Dajem ti vso svobodo, Ani pa želim srečo in veselje. Estera. Clivov pogled se je ustavi na pripisu na dnu lista: »Od tvojih daril nočem obdr- žati ničesar. Mali kovček za na- kit sem vzela iz velikega kovčka in ga pustila v prtljažniku v tvojem avtomobilu.« Clive je z obupnim gibom po- skušal odpreti vrata na avto- mobilu. Kakor hitro jih je od- škrnil, je zadonela eksplozija. Vilše zdravje KURJE OKO je navadno posledica nečimrno- sti. Dobi ga tisti, ki nosi prete- sno ali nepravilno krojeno obu- tev. Kurje oko je sprva mozolj, ki se napravi iz poroženele po- kožke. Zaroženela koža narašča, ker sprejema vlago iz zraka in tako se tlak, ki ga povzroča, stopnjuje. V pretesnih čevljih nastane včasih kurje oko med mezincem in sosednim prstom, ki je sicer mehkej.še, a bolj boli, ker pritiska neposredno na ži- vec. Nastanek kurjega očesa la- hko preprečimo, če nosimo do- volj prostorno in mehko obutev, prilagojeno obliki noge, ki nima visokih pet, da noga ne pritiska v čevljevo konico. Da bi odpravili kurje oko, je treba kopati noge vsak dan da- lje časa v vroči slani vodi. Tudi s toplimi milnimi kopelmi in makovim oljem se mozolji o- mehčajo, nakar jih odpravimo, seveda previdno, da ne bi na- stala krvavitev. Ostanke, ki jih P' bilo mogoče odpraviti na zgo- raj opisani način, omehčamo še s salicilovim obližem ali s pa- sto, ki jo kupimo v lekarni. Po Večkratnem mazanju s pasto. ki smo jo kupili v lekarni, se poroženela koža kmalu odle- pi, nakar znova mažemo, dokler kurje oko ne izgine. Ce si sami režemo kurje oči, se kaj lahko zastrupimo, zato poskusimo vse drugo, preden se jih lotimo z nožem. To delo bo, seveda, najbolje opravil pe- diker. Za dobro voljo »Evica, zdaj pa se že spoznaš na kuho. No, ali veš, k'daj vre mleko?' >Seveda, mamica, to ugotovimo z nosom.« »Saj ste bil pri pretepu. Zakaj torej niste priskočili na pomoč?« »Kako pa sem mogel vedeti, kateri bo pred sodiščem obtože- nec in kateri tožilec?« Sinček v cirkusu, kjer razkazu- jejo skupino slonov: »Očka, to so tiste živali, ki jih delajo iz muh, kajne?« Za dobro voljo »Jera, ali si že kdaj ljubila kakšnega moškega?« Ne, Tone. Občudovala sem si- cer že marsikaterega zaradi koraj- že, moči, zaradi lepote in duhovi- tosti, tebe, Janez, pa resnično ljubim.« »§e nikoli nisem videl, da bi na seji odprli usta,« je strupeno me- nil Piškur. »Res?« je krotko odvrnil Dre- muh. »Saj zmerom zeham kadar vas poslušam.« stran 8 TtDMK — petek, 18. oktobra 1968 Stran 8 Nepozabno srečanje Steklar ~ Drava 0:2(0:2) Ne verjemite torej tistim, ki vas hočejo prepričati, da je šport le puhla uteha brez- delnim paglavcem; to je kombinacija vseh vitalnih komponent, ki oživlja oka- menela telesa in pomlaja horizont človeške duše. DESTERNIK. 13. okt. — To je bila tista sončna nepozabna ne- delja. Jesen se letos z vremenom ni kldo ve kaC^o izkazala, toda to- krat ne vem kot da bi narava že vnaprej slutila, da se bo nekaj zgodilo, je zbrala še zadnje ostan- ke toplih jesenskih žarkov, ki so se nekam praznično pripravili na tole športno srečanje. Božajoče so se zatopili v mlade leve. ki so Odbojka na Destcrniku — tem podobne udarce je bilo težko ubraniti razposajeno oblikovali lepo igro odbojko. Naše mlado, še neizku- šeno odbojkarsko društvo se je ■spustilo v drzno tekmo z ver- ziranimi igralci prvaki s ptujske- ga Brega. Odbojkarsko ekipo, ki so jo sestavljali fantje z Brega, srečamo v naslednji postavi: Bre- znik (kapetan). Zafošnik. Kranjc I.. Kranjc II., Korošec. Fabian in Zavec Roman. Pri nas na De- sterniku imamo pravzaprav dve ekipi. Prvo ekipo sestavljajo Re- beršak Ivan (kapetan). Simeonov Franci. Simonič Dušan. Svarc. Zo- reč Matija in Zamuda Franček. — Drugo ekipo sestavljajo: Maurič Frane (kapetan). Maurič Ervin, Zelenik Majda. Krivec Karel. Si- monič Marjan in Horvat. Gostje z Brega so torej odigrali z desterniškim moštvom dve pri- jateljski tekmi, ki so seveda obe dobili z rezultatom 2:0, s prvo de- stern^ško ekipo v setih 10:12 in 15:13, z drugo ekipo na 15:13 in 15:7. Povedal sem že. da so gostje bili pravi mojstri, saj so razvi- jali neverjetno dobre kombinacije In izkoristili vsako nesluteno mož- nost za dosego boljišega rezulta- ta. Desterničani so se v glavnem vsi truidili. posebej na velja po- hvaliti Zelenikovo Majdo, ki .le presenetljivo dobro igrala in pri- kazala lepo prstno igro. Tekme so sodili: Reberšak Ivan. Horvat in Kranjc Aco. Po odbojki so fantje odigrali še prijateljsko igro v namiznem te- nisu v naslednjih postavah: gost- je: Kranjc Jože. Krajnc Aco in Breznik Medo; domačini: Maurič Franci. Maurič Ervin in Simonič Marjan. Tukaj se je domača eki- pa izkazala kot boljša in zmagala z rezultatom 5:1. Sicer pa velja: exitus acta probat — konec dober, vse dobro! Po končanih tekmah se je ob pečenju kostanjev in idobrem mo- štu razpoloženje še bolj poživilo in veselo pilmiško vzdušje se je razlegalo pozno v noč. Gostje so se »zidane volje« vra- čali s slovenskogoriškega gi"ička. To športno srečanje bo nam vsem gotovo ostalo v prijetnem spomi- nu. Naj povem, da imata za tole srečanje brez dvoma veliko za- slug tov. Simeonov, komandir, in RelDeršak. ki sta spodbudila še druge k sodelovanju, tako jima je le uspelo po nekaj letih zopet or- ganizirati vsaj eno obetajočo športno sekcijo, ki je v nedeljo pokazala že prve uspehe svojega dela. Tesni rezultati so očiten do- kaz. Prav tako velja pohvaliti Maurič Franceta, profesorja na srednji ekonomski šoli v Ptuju, ki je brezhibno opravil svojo or- ganizacijisko dolžnost. Prepričan sem. da bo naše mo- štvo prihodnjič šs boljše, zato se veselim povratnega srečanja. To- rej, fantje, korajža velja! I. Markež Iz Ptuja 6o kienih aa pot z bojaz- nijo, da bodo Izgubili, veodur z na- črtom, da 86 bodo borili. V Ptuj so se vrnili kot zmagovdid z dvema toč- kama. Dve točki od direktnega kon- kurenta za prvo mesto in celo z nje- govega terena sta vredni dvakratno. Za to pomembno zmago &o zaslužni vsi igralci, eaj med njimi ni bilo Igral- ca, ki 66 ni boril. Nekaj, kar imponira sedaj pri Igralcih Drave, nekaj kar jim je prej manjkalo, je velika požrtvoval- nost. Tudi do eeda] je bila Drava ledno pii vrhu tabele, tudi do sedaj ]e imela močno moštvo, toda nikoli ni bi- la igra tako vsklajena kot sedaj. Prej J6 bila igra obrambe ali napada zelo različna. Ali ja napad igral dobro, pa obramba elabo ali pa obratno. Tega sedaj ni več, saj je obramba do sedaj piejela le dva zadetka, medtem pa na- pad da poprečno na vsaki tekmi po tri. Le-ti podatki govorijo, da je moštvo Drave zares homogena ekipa. Ravien te- ga je izbira igralcev zelo velika, če se poškoduje eden, ga drugi takoj z uspehom zamenja. Kvaliteta rezervnih igralcev je prav tako na višini. Enajsterica Drave, ki je nastopila v Rogaški Slatini -ti ki je nasprotnika Mali oglasi SUHA bukova drva in izruvač krompirja prodam. Naslov v upravi. UGODNO prodam razne razmnoževalne in računske stroje. Vidmar. Ptuj, Srbski trg 1. SOBK-0 kredenco, dobro ohranjeno pro- dam. Burjan, Ptuj, Gregorčičev dr. 7. PROOAM 5 tisoč kg rumene in rdeče pese in 2 tisoč kg krompirja. Pacinje 16, .\Toškanjci. PRODAM nov električni štedilnik. Vpra- b^ajte v Dražencili 30. GRADBENO parcelo v bližini Ptuja pro- dam. Naslov v upravi. STAVBENO parcelo za tutniško trgovi- no piodam. Vprašajte Na postajo it. V VSO OSKRBO sprejmem vajenca-ki. Prešernova 7, Ptuj, Čolnarič. HISO in 10 arov zemlje v Rošnji pro- dam. Kaslov v upravi. PRODAM žrebico, dvo-letno rodovniško, črne barve in enoletno žrebico ko- stanjeve barve. Franc Cattl, Zg. Haj- dina 54. UGODNO piodam ali zamenjam novo hi- šo z gospodarskim poslopjem (200 m do žel postaje) ter 35 arov zemlje v Moškanjcih. Naslov v upravi. UGODNO prodam dobro ohranjeno kuhinj- sko mizo. štiri stole, tri kompletna po- mivalna korita, nove gojzarje in nizke čevlje štev. 40. Vprašajte v Prešernovi ul. 18. PRODAM večji gozdni kompleks v Gru- škovju. Naslov v upravi. Krompir 0.75 din, čebula 1.90, papri- ka 2, jajca 0.55, jabolka od 0.90 — 130 razne sorte, hruške 1.80, paradiž- nik 2, grozdje 3, limone 7, korenje 2, ohrovt 1, zelje 0.60, kislo zelje 1.50, smokve suhe 5.50, Pšenico 1.30, razne jesenske cvetljice kot np. higicinte, tu- lipani, narcise, vrtnice iz Holandije. UGODNO PRODAM polavtomatski pralni stroj in otroški voziček. Naslov v u- pravi lista. -4 Osebna kronika Rodile so: Frančiška Segula, Gorišnica 124 — Boruta; Barbara Rajsp, Trnovska vas 62 — Sonjo; Justina Grandl, Podvinci 114 — Darjo; Slavica Bojič, Novo mesto. Breg U — Renato in Suzano; Marija Kampuš, Trg svobode 2 — dečka; .Ma- tilda Podgoršek, Stanošina 22 — dečka; Marija Jesih, Bratonečice g — Albino; Silvestra Rajh, Presika 21, Ljutomer — Dušana; Pavla \'iltnik, Vitomarci 43 — deklico; .Marjeta Strnad, Zg, Leskovec 10 — Boruta; .\na Luci, Vodranci U — Sonjo: Matilda Hameršak, Apače 151/a — deklico; Slavica Kostanjevec, Pobrežje 155 — Smiljano; Marija Ozmec, Dobrav- ska 15, Ormož — Vesno; Terezija Raku- ša, Savci 15 — Miri; Albina Cernel, Kapela 20 — dva dečka; Gabriela Zu- panič, Na postajo 13 — dečka; Ela Mer: geduš, Gruškovec 10 — Borisa; Albina Osterc, Ormoška 5 — Sabino; Jožica Vin- kler. Stara vas 170. Skofja Loka — deklico; Marija Znidarič, Zg. Hajdina 74 — dečka. Poroke: Zlatko Ristovski, Skopie, ul. 711 št. 55 in Ana Jerenec, Vodnikova ul. 5, Milan Slavinec, Orešje 17 in .Marija Mohorič, Vičava 12. umrli so: Mariia Pahor. Trubarjevo naselje 30'a, roj. 1885, umrla Q. io. 1968; Nikolaj StrmSck. Podlehnik 37, roj. 1881, umrl 10.10. 1968. premagal« v v«eh edemantih Igre, je: Kolar, Vuletič, Kranjc, Kostanjevec, Ko- rošec, Lenartič, Bogdanovič, Pianjšek, Kmjič, Emeršič In Teodoffovič. Zadetke za Dravo je dosegel Emeršii T 3., 7. in 30. minuU. S. V. Kaj je s sestankom upokojencev ? i Na zadnjem občnem zboru je bil sprejet sklep, da se bodo upokojenci sestali vsako prvo soboto v koledarskem četrtletju. To bi moralo biti objavljeno v Upokojencu in Tedniku. Pa ni bilo... Eden v imenu mnogih Šah - zmaga domačih Preteklo soboto je bil v ptuj- skem hotelu šahovski dvoboj med slepimi šahisti iz Ljublja- ne in šahisti ptujskega šahov- skega kluba. Srečanje je bilo ze- lo zanimivo. Končalo se je z ze- lo tesnim rezultatom 3,5:2,5 za domačine. ZR Za dobro voljo Gost: »Natakar, meso, kt ste ga prinesli, že nekoliko smrdi.« Natakar: »No, potem jc pa že zadnji čas, da ga pojeste.« »No, Janezek, povej mi kaj delate v šoli?« se zanima stric. »Čakamo, da se pouk konča.« Zdravnik: >Ali veliko pijete?« Pacient: »Kakor se vzame. Po mojem mnenju premalo, po sodbi žene pa preveč.« »Vem, da se večina moških po- roči samo zaradi denarja. A ti, Janez, me prav gotovo ne boš za- to vzel, kajne?« »Ne, za ves denar tega sveta se ne bi poročil s teboj!« »Nikoli svoji ženi ne bom do- volil, da bi si barvala lase!« »Pa saj ima vendar pobarva- ne!« »Da, toda brez mojega dovolje- nja.« TV spored NEDELJA, 20. OKTOBR.\ 9.23 Poročila. 9.30. Praznik na Kra- su. 10.00 Rezerviran čas. 12.00 TV ka- žipot. 15.00 Atletika — olimpiada v Mehiki. 16.20 Propagandna oddaja. 16.30 Olimpijski pregled. 18.00 Cikcak. 18.10 Saga o Forsytili. 19.00 Rezer\'i- ran čas. 20.00 TV dne\Tiik. 20.45 Vi- ja vaja. 20.50 Oddaja za pomorščake. 21.45 Športni pregled. 22.00 Atletika — prenos olimpiade v MchiW (do 0.30) 0.30 Poročila. PONEDELJEK, 21. OKTOBRA 9.35 TV V šoli. 10.30 Ruščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 13.55 Poro- čila. 14.00 Atletika na olimpiadi. 15.15 Plavanje. 16.20 Propagandna oddaja. 16.30 Filmski pregled. 18.00 Po Slove- niji. 18.20 Propagandna medigra. 18.25 Zloženke in njih pisava. 18.50 Prek- murje Miška Kranjca. 19.20 Vokalno instrumentalni solisti: Andy Irvine. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vija vaja. 20.35 Vojo Kuzmanovič: Se- zona lova. 21.30 Po Izbiri, 22.00 Poro- čila. TOREK, 22. OKTOBRA 9.35 TV v šoli. 10.30 Angleščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 14.35 Poročila. 14.40 Plavanje na olimpiadi. 16.20 Propagandna oddaja. 16.30 Film- ski pregled. 13.00 Risanka. 18.10 Obrežje. 18.30 Propagandna medigra. 18.35 Novosti iz studia 14. 19.05 Svet na zaslonu. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vija vaja. 20.40 Ljudje na morju. Jazz festival v Lju- bljani. Poročila. SREDA, 23. OKTOBRA 9.35 TV v goli. 14.25 Poročila. 14.30 Plavanje na olimpiadi. 15.20 Propa- gandna oddaja. 15.30 Filmski pregled (do 17.00) 17.05 Madžarski TV pregled. 17.20 PoročUa. 17.25 Oddaja za otroke. 17.45 Risanka. 18.00 Pisani trak. 18.20 Dvajset slavnih. 19.05 Od baleta do veselja in nazaj. 19.45 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vija vaja. 20.35 Dekleta iz Patarazuke. 21.55 In- špektor Maigret. 22.55 Poročila. — Gimnastika, prenos z olimpiade ob 17.00 ali ob 23.00. ČETRTEK, 24. OKTOBRA 9.35 TV v šoli. 10.30 Nemščina. 11.00 Angleščina. 14.15 Poročila. 14.20 Pla- vanje na olimpiadi. 16.10 Kolesarstvo na olimpiadi. 16.20 Propagandna od- daja. 16.3(1 Filmski pregled. 18.00 Po Sloveniji 18.15 Propagandna medigra. 18.20 V narodnem ritmu. 18.45 Po sle- deh napredka. 19.05 Zabavnoglasbena oddaja. 19.45 Cikcak. 20.01) TV dnev- nik. i20.30 Vila vaja. 20.35 Sa«a o For- Rytih. 21.25 kultume diagonale. 22.35 Poročila. 22.45 Gimnastika na olimpi- adi. 0.35 Poročila. PETEK, 23. OKTOBRA 9.35 TV V Soli. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 11.30 Francoščina. 13.55 Poročila. 14.00 Gimnastika na olimpi- adi. 14.50 Bok? na olimpiadi. 16.20 Propagandna oddaja. 16.30 Olimpijski filmski pr'g:ed. 18.00 Znoči se. Melo- dije drsalk. 18.20 Mladinski koncert. 19.05 Cikcak. 19.15 TV dnevnik. 19.45 Otvoritev gledališke sezone v drami SNG. 23.00 Plavanje in kajak na olimpiadi. SOBOTA, 26. OKTOBRA 9.35 TV v šoli. 14.55 Poročila. 15.00 Plavanie na olimpiadi. 16.20 Propa- gandna oddaja. 16.30 Olimpijski film- ski pregled. 18.13 Poročila. 13.20 Ro- bin Hood. 19.20 S kamero po svetu. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.no Viia vaia. 20.35 Humori^tična oddaja. 21.35 ©'^'.•slalci. 22.25 :\luzika in še kaj. 22.50 TV kažipot. 23.05 Poročila. Radijski program KEDELJA, 20. OKTOBRA 1968 6.00 Dobro jutro. 6.05 Poročila. 6.30 Informativna oddaja. 7.C0 Poročila. 7.20 Informativna oddaja. 7.30 Za kmetijske proizvajalce. 7.50 Infor- mativna oddaja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.43 Skladbe za mladino. 9.00 Poročila. 9.05 Roga- ška Slatina vabi Sežano. 10.00 Poro- čila. 10.05 Se pomnite, tovariši. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45 Poslušal- ci čestitajo. 11.00 Poročila. 11.50 Po- govor s poslušalci. 12.00 Poročila. 13.00 Poročila. 13.15 Vedri zvoki. 13.40 Reportaža. 14.00 Poročila. 14.05 Oper- ni koncert. 15.00 Poročila. 15.05 Za- bavna glasba. 15.30 Humoreska te- dna. 16.00 Zabavna glasba in šport. 17.00 Poročila. 17.30 Radijsiia igra. 18.21 Bach in Beethoven. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Gla- sbene razglednice. 19.30 Večerni ra- dijski dnevnik. 20.00 »V nedeljo zve- čer« 22.050 Poročila. 22. 15 Serenadni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zaplešimo. 24.00 po- ročila. PONEDELJEK, 21. OKTOBER 1968 4.30 Dobro jutro. 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremen- ska napoved. 5.45 Informativna od- daja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 In- formativna oddaja. G.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Telesna vzgoja. 7.45 In- formativna oddaja. 8.00 Poročila — Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intemezzo. 15.40 Pojeta n^o- ški in ženski zbor. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Odlomki tz opere ;Hoffmannove pripovedke.:. 18.00 Po- ročila. 18.15 »Signali«. 18.35 »Interna 469<'. 19.00 Lahko noč, otroci. 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Irena Kohont. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Simfonični koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Za ljubitelje jazza. 23.00 Poro- čila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Poročila. TOREK, 22. OKTOBRA 1968 14.00 Poročila. 14.05 GIa,;beno u- stvaijanje mladih. 14.25 Lahka gla- sba. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbe- ni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogo- vori. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Igra simfonični orkester. 18.00 Poro- čila. 18.15 V torek nasvidenje. 18.45 Pota sodobne medicine. 19.00 Lahko noč. otroci. 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Rafko Irgollč. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska igra. 21.48 Glaiibena mediftra. SsLm Bmt- čila. 22.15 Skupni program JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Llterann i.okturno. 23.15 Plesni orkestri in ansaml:ii. 24.00 Poročila. SREDA, 23. OKTOBK.\ 1968 14.00 Poročila. 14.0G Koncert za od- dih. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Ra- dijski dnevnik. Ib.^i) Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Naš podlistek. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.00 Poročila. IS. 15 Dela Antonina Dvoraka. 18.40 Naš razgo- vor. 19.00 Lahko noč, otr-oci. 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razgledni- ce. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Ti in opera«. 22.00 Poročila. 22.15 S festivalom jazza. 23.00 Poro- čila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Lahko noč s pevci. 24.00 Poiočila. ČETRTEK, 24. OKTOBRA 1968 14.00 Poročila. 14.05 »Mladina poje«. 14.25 Operetne melodije. 14.40 »Me- hurčki«. 14.55 EP. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Recital klarinetista Franca Tr- žana. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert. 13.00 Poro- čila. 18.15 Iz naših studiov. 13.45 Kul- turni globus. 19.00 Lahko noč, oiro- ci. 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Nino Robič. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Melodije z godali. 20.15 Koncert ob dnevu Združenih naro- dov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.00 Poročila. 22.15 Glasbeni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavni zvoki. 24.00 Poročila. PETEK. 25. OKTOBRA 1968 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.35 Kre- ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Glasbeni interme- zzo. 15.40 Turistična oddaja. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Koncert po željali. 13.00 Poročila. 18.15 Zabavna glasba. 18.40 Na mednarodnih križpotjili. 19.00 La- hko noč, otroci. 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Metka Stok. 19.25 EP. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Poje ameriški zbor Roger Wagner. 20.30 Ob isti ur.i 21.15 Oddaja o pomorščakih. 22.00 Poročila. 22.15 Simfonična glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni noktur- no. 23.15 Zabavna glasba. 24.00 Po- ročila. SOBOTA. 26. OKXOBR.\ 1968 14.05 Glasbena pravl.ilca. 14.25 Ve- liki zabavni oikestii. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnev nik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek. 16.00 Za ■'•as. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Poje zbor -Jože Hermanko«. 18.00 Poročila, 18.15 Pravkar prispelo. 13.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci. 19.lO Obvestila. 19.15 Ansambl Francija Puharja. 19.25 KP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.30 Iz fonoleke radia Koper. 22.00 Poročila. 22.15 Oddaja za izseljen- ce. 23.00 Poročila. 23.05 S pesmijo m plesom v novi teden. 01.00 Po- ročila. Radio Ptuj NEDELJA, 20. OKTOBER 10.30 tedenski pregled poročil in ob- vestila 11.00 nove plošče Jugotona 11.10 aktualni razgovori pred mikro- fonom, spominska oddaja »Dogodki pred 50. leti« in reportaža »Iz naših delovnili kolektivov«, 11.45 propagandna oddaja 12.00 čestitke in želje poslušalcev. PONEDELJEK, 21. OKTOBER 15.30 radijska uni-v'erza in obvestila 16.00 šport in glasba iz fonoteke 10.30 reklamna oddaja in kar sle Iz- brali — predvajamo. TOREK, 22. OKTOBER 15.30 poročila, sestavki in obvestila 16.00 ekonomsko-propagandna odda- ja 16.30 kar ste izbrali — predvajamo. SRED.\, 23. OKTOBER 15.30 »Z mikrofonom med mladimi« 16.00 obvestila in propagandna od- daja 16.30 kar ste izbrali — predvajamo. ČETRTEK, 24. OKTOBER 15.S0 poročila, magnetofonski zapisi in obvestila 16.00 »Zbiralci plošč pred mikrofo- noma 16.30 reklame med zabavno glasbo. OB PETKIH NI SPOREDA SOBOTA, 26. OKTOBER 15.30 poročila, magnetofonski zapisi in obvestila 16.00 ekonomsko-propagandna odda- ja 16.30 oddaja »Novi posnetki — nove plošče«. v ostalem času prenaša spored RTV Ljubljana, _____ _ SKLENJEN SPORAZUM O STACIONIRANJU SOVJET- SKIH ČET V ČSSR PODPIS V PRAGI Kosigin je včeraj popoldne dopotoval v Prago, nakar je s černikam podpisal sporazum - čete ne bodo ostale le čez zimo marveč za daljši čas Sinoči so v Pragi podpisali če- škoslovaško-sovjetski sporazum o stacioniranju sovjetskih čet v CSSR. V imenu obeh vlad sta ga podpisala Ccrnik in Kosigin, ki je dopotoval v Prago včeraj v zgod- njih popoldanskih urah. Skupšči- no CSSR .so sklicali na sejo jutri, da bi (a sporazum ratificirala. Podpisan je izključno sovjetsko. češkoslovaški sporazum, ki pred- videva le -začasno* stacioniranje sovjetskih čet v CSSR. Precejšen del sovjetslcih enot in vse čete Poljske, NDR. Madžarske in Bol- garije bodo v kratkem umaknili iz CSSR. Ni znano, koliko sovjet- skili vojakov bo ostalo, cenijo, da jih bo 50.000 do 60.000. Sovjetske čete bodo razporejene v vojašni- cah in njihova poveljstva sc ne bodo vmešavala v notranje zade- ve CSSR. Zanimivo je, da sovjetske eno- te ne bodo razporejene na sami zahodni raejf Češkoslovaške in da ni več besed o tem, da bodo tuje čete preziniile v CSSR. Kaže. da so bile to le utvare in da bodo čete ostale dalj časa. Koliko, ne more nihče povedati, kajti njiho- vo bivanje niso več vezali na po- polno politično in drugo normali- zaci.io v CSSR. Po podpisu sta imela Cernik in Kosigin govora. Ccrnik: Sporazum je pomemben korak za krepitev obrambe CSSR In vseh socialističnih držav pred naraščajočimi revanšističnimi in militarističnimi silami Zahodne Nemčije. Češkoslovaški daje po- roštvo, da se uspešno razvija ob spoštovanju splošno veljavnih na- čel marksizma-leninizma in last- nih revolucionarnih in demokra- tičnih tradicij v pogojih miru in prijateljstva in v sodelovanju s SZ in z drugimi državami sociali- stično skupnosti. Kosigin: Sporazum " Inia velik mednarodni pomen, predvsem za krepitev miru in varnosti v Evro- pi. Članice varšavske zveze so se odločile za umik svojih čet »po- stopoma v najbližjih mesecih«, prepričane, da se bo začetni pro- ces normalizacije v CSSR nada- ljeval in da protisocialističnim si- laiTi ne bodo dali možnosti, da bi ta proces ustavile. NOBELOVE NAGRADE ZA MEDICINO AMERIČANOM Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino in psihologijo so dobili trije znanstveniki iz ZDA. To so Robert W. IIolley z univerze Cor- nell, H. Gobind Khorana iz wi- sconsinske univerze ter Marshall W. Nirenberg iz nacionalnega in- stituta za zdravje v Bethesdi. POTRJENA SMRTNA KAZEN JELIČU Vrhovno sodišče Jugoslavije je zavrnilo pritožbo Ivana Jeliča in njegovega branilca in potrdilo smrtno kazen. Ivan Jelič je bil obsojen na smrt kot pripadnik ustaške teroristič- ne skupine, ker je 28. aprila In 23. maja leto podtaknil eksploziv na železniški postaji v Beogradu. Seja, na kateri s« potrdili smrt-, no obsodbo, je bila javna in nav- zoč je bil tudi Jelič. Vrhovno so- dišče je upoštevalo upornost in brezobzirnost obtoženega in hude posledice njegovega dejanja, zato je potrdilo smrtno kazen. Za dobro voljo J Gost je v neki restavraciji do- bil neužitno ribo in se seveda ze- lo pritožuje. Reče natakarju, naj pokliče upravnika. »Cemu,« m* odvrne natakar. »Ce je riba n#> užitna, je tudi upravnik ne bi mogel pojesti!« 40 nagrad razpisuje KREDITNA BANKA PTUJ v svojcu) XVII. nagradnem natečaju za vlagatelje vezanih vlog. Pri žrebanju bodo upoštevani vsi vlagatelji, ki bodo od 1. septembra do 31. decembra letos povečali obstoječo vezano vlogo ali vezali devizni žiro račun ali pa na novo vložili pri banki najmanj 1000 din in vezali to vlogo na hranilnem ali deviznem računu na vsaj eno leto. — Za vsakih 1000 din posebni žrebni listič. — Vloge se obrestujejo po 7 in 8«/o. — Vrednost nagrad oO.OOO din (tri milijone starih din). — Vsi vlagatelji so zavarovani za vse primere nezgod. — Tajnost in varncst hranilnih vlog — poslovna ob- veznost banke. KREDITNA BANKA PTUJ Trgovsko podjetje KOLONIALE, samopostrežna trgovina Poljčane priporoča potrošnikom kvalitetno blago in opozarja na hitro postrežbo v svojem lokalu. Pridite in solidno boste postreženil TEDNIK glasilo Social-^tične zveze delovnega ljudstva, Izdaja časopisni! zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški cd-j bor, Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik), Bogo Hmelina, i Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak petek. Tekoč j račun pri SDK Ptuj, št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mari- i borskl tisk. Maribor. Svetozarevska H, Rokopisov ne vračamo.] LIU ŠAO Čl RAZREŠEN Ena izmed najuglednejših kitaj- skih osebnosti pred kulturno re- volucijo Liu Sao Ci je razrešen vseh funkcij. Bil je predsednik re- publiko in prvi podpredsednik KP Kitajske. Vest so objavili v Pekingu vče- raj, pripomnili pa so, da je bilo to storjeno »že zdavnaj«. Liu Sao Cija sploh ne omenjajo z imenom, marveč z vzdevkom ki- tajski Hruščov.