Polemika. Četrtič nrazpisane službe*. Ni mi žal danes in mi ne bo nikoli poslej, da sem kdaj pisal uredniku BUcit. Tovariša" in mu pojasnil krivico, ki se je delala — in se še dela neprestano — našemu učiteljstvu iz okupiranega ozemlja z razpisi služb iz vse neokupirane Slovenije v stalno nameščenje. In zakaj? Tovariši in tovarišice! Nisem vrgel tega spornega jabolka med vas, ker mislite, da je begunsko življenje nekak Bdolce far niente"! O, nikakor ne! Povod temu je sklep, izvršen na seji viš. šol. sveta dne 17. januarja 1919 in ki je bil objavljen v 4. številki tega lista: »Glede razpisa praznih učiteljskih mest se sklene z ozirom na zasedenje logaškega in postojnskega šol. okraja počakati, da se bo lahko udeležilo razpisa vse uciteljstvo" Na drugi strani so pa razpisi služb v stalno nameščenje iz neokupirane Slovenije, tedaj tudi iz koroške in štajerske Siovenije, ki sem jih cital v nUradnih listih" in BUčit. Tov." (Oprostite, tov. do pisnik 6 štev. wU5it. Tov.", da ne poznam več Koroške in Štajerske, čeprav sta pred skoro štirimi meseci še eksistirali!) Zakaj se ne bi prav tako, kakor v kranjski Sloveniji počakalo z razpisi služb v stalno nameščenje tudi v koroški in štajerski in v ostali neokupirani Sloveniji? Zakaj naj bo to le za kranjsko Slovenijo pravilno? Ali ne izzveni to nekam tako-le: Učiteljstvo, kolikor te je toli srečnega, da si svobodno in te ne tlaci italijansiki imperijalizem, kompetiraj sedaj, ko se ti ni treba bati konkurence in konkuriraj pozneje po ratificlranem miru, ko bodo^ razpisane službe v ,Julijski Benečiji", z učiteljstvom, o katerem piše ta list v 6 številki, da je pouk v italijanščini povsod brezpogojno odklonilo, da ,je tolika zavednost ob silovitem pritisku obcudovanja vredna in da ne sraemo nikoli izgubiti 'takih ljudi! O katerem piše dalje — prav ista številka — da se stavi — kar je beguncev — višjemu šolskemu svetu na razpolago v začasno nameščenje v Sloveniji. — Mar naj to učiteljstvo onstran in tostran demarkacijske crte trpi eno krivico vee, zadano iz lastnih vrst? Tz lastnih vrst! — Joj, to boli!... In ta tretjina učlteljstva naj bi bila brezpravna? Nikjer in nikdar ne! — Krivico, ki je nista popravila dopisnika niti v 6. in niti 7. številki tega lista, bodo izkušali popraviti naši zastopniki na prihodnji seji visjega šol. sveta. Obljubil nam je tovariš-urednik sam in poznamo ga predobro, da nas ne vara! Tečaj za srbohrvalčino. Sedma številka HUcit. Tovariša" pri- naša pod te:n naslovom: BKakov čitamov peti števllki «Učit. Tovariša", so priceli tekočega meseca tečaje za priucitev srbo- hrvaščine in je obisk teh tečajev za ljub- ljansko učiteljstvo celo obvezen." In vpra- šuje: »Kako bo pa z nami, ki službujemo , na deželi?" Dalje piše: nKer je treba gle- ' dati, da se priuči srbohrvasčine kolikor i mogoče mnogo učiteljev, bi bilo dobro, i da se priredi tak tečaj tudi za uSitelje na deželi. Sedaj to ni mogoče, pač pa o velikih počitnicah v Ljubljani. Zdi se mi, da je tovariš, ki piše te stavke, Ljubljančan, službiijoč kje na kmetih. Ne reČem, da bi nam v počitnicah manjkalo stanovanj v Ljubljani. Ali eno je, da trpi mesto pomanjkanje na živilih. In v Ljubljano bi moralo učiteljstvo stradati? — Če je že tako, da moramo stradat, stradajmo rajši v Srbiji! Naj noiteljstvo združi s tem teoreticnim tecajem potovanje po Srbiji, da ima priliko izobraziti se ne samo teoretično, ampak tudi praktično. — Kaj pa nešteto drugih duševnih užitkov, ki bi jih imelo učiteljstvo poleg vsega tega?