Četrt stoletja kamniškega doma starejših občanov Sreda, 18. oktobra, je bil za stanovalce in delavce kamniškega Doma starejših občanov pomemben dan. Ta dan so si namreč izbrali za proslavo 25. rojstnega dne tega prvega kamniškega skupnega domovanja starejših občanov. Slovesnosti v dvorani doma so se poleg delavcev in predstavnikov stanovalcev udeležili predstavniki javnega in političnega življenja republike Slovenije in občine Kamnik, med njimi Maks Lavrinc, poslanec Državnega zbora, Vinko Gobec, predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije, župan Tone Smolnikar, načelnik Upravne enote Kamnik Miha Novak, direktorica Centra za socialno delo Kamnik Metka Romšak ter predstavniki številnih slovenskih domov za starejše občane in drugi. Proslava četrtstoletnega delovanja zavoda je pomenila tudi obeležitev zaključka del pri odpravi posledic vodne ujme in posodobitve skoraj vseh prostorov doma. Potem ko je dosedanja direktorica doma Marta Žerko opisala razvoj zavoda, pri katerem je imela sama pomemben delež, saj je kar 17 let vodila to ustanovo, so stanovalci pripravili prisrčen kulturni program, ki ga je, kot že mnogokrat doslej, z izjemno toplino povezovala Manja Žebaljec. V dramatizirani uprizoritvi pesmi »Drevo ima srce« smo lahko videli ganljivo pripoved drevesa, ki je pomagalo človeku, od dečka do starčka. Ob spremljavi domskega pevskega zbora, ki je zapel pesem o kmetiču, so prikazali kmečka opravila od setve do žetve. Še posebej pa je z domiselno sceno mostu nad potokom vžgala tista že ponarodela Bila sva mlada oba... S tem, da so ves program v celoti pripravili stanovalci sami pod vodstvom delovne terapevtke Ksenije Kozjek, so dokazali, da je v domu zelo razvito tudi kulturno življenje, ki ga vzpodbujajo tudi številne prireditve zborov, ansamblov in posameznikov, ki pogosto prihajajo v dom. Svoj delež v kulturnem programu so dodale tudi mlajše sodelavke doma - Helena, Beti, Mira in Ksenija, ki so zapele nekaj slovenskih popevk. (Nadaljevanje na 5. strani) Ob 25-letnem jubileju Doma starejših občanov Kamnik so zaposleni, teh je kar 103, upravičeno ponosni, da se je Dom v teh letih razvil v sodobno ustanovo, ki nudi kvalitetno varstvo starejšim ljudem in dobre delovne pogoje zaposlenim. In prav življenjske izkušnje stanovalcev Doma jih bogatijo in vodijo skozi skupno življenje, delo in ravnanje. Zaposleni so prepričani, da le s strokovnim delom in s poudarkom na uresničevanju osnovnih človekovih pravic lahko stanovalcem zagotovijo kakovostne storitve za zadovoljevanje njihovih potreb. Načrtujejo uvajanje novih dodatnih dejavnosti, s katerimi bi zagotovili primerno skrb za starejše občane, da bi lahko dalj časa ostali v domačem okolju. V. M., foto: Aleksander Kozarski Avtoservis Pl jen Rido s.p, ^ Mala Loka 15 JP 1230 Domžale tel.; 01 56 27 100 www.pizem.si TOM + 0 do pet let na položnice z minimalnim pologom Turistično-informacijski center občine Kamnik, Poslovno-informacijski center občine Kamnik in Energetsko-svetovalna pisarna v novih prostorih pokrite tržnice Končno v lepših poslovnih prostorih Sredi prejšnjega, tedna je v prostorih kamniške pokrite tržnice na Tomšičevi 23 župan Tone Smolnikar ob navzočnosti svetnikov in zaposlenih v občinski upravi uradno odprl nove, sodobnejše prostore Turistično-informacijskega centra, Poslovno-informacijskega centra in Energetsko-svetovalne pisarne. Njihovo prepoznavnost dokaj opazno ponazarja ze zunanja podoba. SAŠA MEJAČ V oktobru so se v nove prostore kamniške pokrite tržnice m Tomšičevi 23 preselili občinski Turistično-informacijski center (TIC), Poslovno-informacijski center (PIC) in Energetsko-svetovalna pisarna. Preselitev je bila nujna s stališča funkcionalnosti in racionalnosti poslovanja, saj so novi prostori v lasti Občine Kamnik. Na vsega 35 kvadratnih metrov novih, predvsem pa lepših poslovnih prostorov od prejšnjih na Glavnem trgu 23, so obiskovalcem na voljo informacije o turistični ponudbi v občini, promocijska gradiva, spominki in knjige z zgodovinsko in etnološko vsebino s kamniškega področja. V Turistično-informacijskem centru zbirajo in posredujejo informacije o turističnih, kulturnih, športnih in drugih prireditvah v občini, skupinam in posameznikom omogočajo strokovno vodstvo po Kamniku in okolici v spremstvu lokalnih vodnikov, organizirajo in vodijo najrazličnejše izlete, ki so jih poimenovali Dan v Kamniku, Prijeten konec tedna v Kamniku in podobno. Seveda pa zbrane turistične informacije posredujejo tudi v državno turistično informativno mrežo. (Nadaljevanje na 3. strani) žito Koto) žiti Moste 88 A, Komenda mam pipbejeb, BUNDE, PULOVERJI, TOPLA IN NEPREMOČLJIVA OBUTEV /Ve pozabite, približuje se Miklavž! Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v torek, 28. novembra. Članke oddajte najpozneje do torka, 21. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do petka, 24. novembra. 16. seja občinskega sveta Sprememba proračuna, nižje sejemske pristojbine m dražje čiščenje odplak Osrednja točka dnevnega reda 16. seje občinskega sveta, ki jo je župan Tone Smolnikar sklical za sredo, 8. novembra, je bila sprememba odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2000 ali na kratko rebalans občinskega proračuna. Poleg tega je občinski svet obravnaval še 10 zadev. Med njimi je bilo odločanje o začetku postopka za spremembo občinskega statuta, določitev znižanih cen sejemskih storitev, soglasje k povečanju cen za čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ustanovitev združenja zgodovinskih mest Slovenije, vključitve občine Kamnik v pripravo regionalnega razvojnega programa in še nekaj nepremičninskih zadev. Poročilo o zdravstvenem stanju občanov občine Kamnik pa so na predlog odbora za družbene dejavnosti umaknili z dnevnega reda. Sejo sveta sta ob navzočnosti 25 svetnikov vodila župan Tone Smolnikar, v drugem delu pa podžupan Demitrij Perčič. Glavni razlog za spremembo občinskega proračuna 2000 je v približno 219 milijonov SIT nižjih prihodkih od načrtovanih. Tako so davčni prihodki nižji za okrog 38 milijonov SIT (v tem znesku imajo največji delež neplačana povračila za čiščenje odpadnih vod v znesku približno 28 milijonov SIT). Med nedavčnimi prihodki, ki bodo manjši za približno 150 milijonov SIT, imajo levji delež nerealizirani komunalni prispevki. (Nadaljevanje na 3. strani) Ob krajevnem prazniku na Selah Predstavitev knjige o domačem kraju Od Kamnika proti Savinjski dolini se med pobočji Menine, Kozjaka, pod obronki Kostavske planine vije Tuhinjska dolina. Prva krajevna skupnost v tej dolini so Sela, ki so se s svojimi zaselki in vasmi približala Kamniku. Kraj je živahen, poln skrivnostnih gozdov, ki se raztezajo po pobočjih, tod so čisti studenci, stara rudna bogastva, strme pečine, biseri zelenih trat ... Predvsem pa tod živi 563 dobrih in pridnih ljudi v več kot 160 gospodinjstvih. Griček s cerkvijo sv. Neže na Selah je prijazna vzpetina, središče kraja in župnije, ki jo sestavlja 12 večjih naselij: Bela Peč, Sovinja Peč, Poljane na najvišji legi 925 m, Trobelno, Žubejevo, Znojile, Sela, Rožično, Podhruška, Srednja vas, Markovo in Studenca. Iz višje ležečih vasi se vidi župnijska cerkev kot dopolnitev narave in zarisuje središče fare. Neverjetno olepša podobo kraja, je kakor srce in duša vse župnije. Zvonovi pojo, vabijo v svetišče in jokajo ob pogrebih. Ob praznikih in praznovanjih pa je mogoče s potrkavanjem iz njih izvabiti veselje. Prebivalci krajevne skupnosti Sela so letos svoj krajevni praznik proslavili nekoliko drugače. Marijin dom na Selah so lepo sončno nedeljsko popoldne, 22. oktobra, napolnili do zadnjega kotička. Na prireditvi sta predsednik sveta KS Sela Milan Hribar in domači župnik Danijel Ka-štrun zbranim izrekla dobrodošlico in predstavila knjižico z naslovom SELA PRI KAMNIKU, ki je izšla s finančno pomočjo krajevne skupnosti.. (Nadaljevanje na 9. strani) Učenci OŠ Sela pod vodstvom učiteljice Milene Kunej se vedno skrbno pripravijo na svoj nastop. Letos so pripravili tudi pesmice o svojih vaseh. VERA MEJAČ Trnovim m športne opreme ~| na Perovem, ob kamniški obvoznici Cenjene stranke obveščamo, da je Peter Sitar preselil smučarski servis v trgovino 3S ŠPORT, kjer je tudi letos pestra izbira zimskih oblačil in športne opreme. I TT Roo/, ,,n/ VELIKA 1ZB1RA ŠPORTNIH OBLAČIL IN ■ OBUTVE PRIZNANIH BLAC5CVNIH ZNAMK PO 3S ..ŠPORTI UGODNIH CENAH IN BLAGO/NII J PLAČILNI! LNIH POGOJIH! KILLER LOOP I Odprto od 83° do 1930, sobota od 830 do i3h. ~MSEE VAŠE ZDRAVJE JE V NAŠIH ROKAH Ob 14. novembru, svetovnem dnevu diabetikov Število sladkornih bolnikov se v svetu in pri nas nezadržno veča. Vsakih 15 let naj bi se njihovo število podvojilo. Ocenjujemo, da je v Sloveniji okrog 100.000 ljudi s sladkorno boleznijo, od tega jih le približno 80. OOO ve za svojo bolezen. V Kamniku se zdravi nekaj nad 1000sladkornih bolnikov. Vsako leto odkrijemo 80.do 100 novih primerov sladkorne bolezni. Glede na epidemiološke podatke za Slovenijo bi v Kamniku pričakovali okrog 1500 diabetikov, • torej je med nami vsaj še 300 ^ do 400 ljudi, ki že imajo slad- korno bolezen, pa zanjo še ne vedo. Na višino krvnega sladkorja moramo biti pozorni pri vseh, ki imajo med svojimi ožjimi krvnimi sorodniki sladkornega bolnika, so debeli (imajo za 20% ali več previsoko telesno težo), imajo povišano vrednost maščob v krvi, imajo visok krvni tlak. in pa ženske, ki so rodile novor-jence, težke nad 4,5 kg. In kaj lahko sami storimo za svoje zdravje, da ne bi zboleli za sladkorno boleznijo ali, da bi vsaj njen pojav premaknili na čim poznejši VAŠE. ZDRAVJE JE V VAŠIH ROKAH ^ y A DIABETES IN VAŠ ŽIVLJENJSKI SLOG V NOVEM TISOČLETJU čas? Skrbimo za normalno telesno težo in uživajmo uravnoteženo prehrano: sadje, zelenjavo, polnozrnata živila, v manjši meri meso, mlečne izdelke in le občasno sladice. Izogibajmo se rednemu uživanju sladkih pijač, zmanjšajmo vnos vseh oblik maščob živalskega izvora in pripravljajmo hrano na način, ki ne potrebuje dodatka maščob (presno kuhanje, dušenje). Povečajmo telesno aktivnost glede na starost in telesno pripravljenost. Mlajši ljudje naj se večkrat tedensko aktivno ukvarjajo s športom, starejši pa vsaj 3x tedensko 20 do 45 minut posvetijo hitrejši hoji po svežem zrak.u. Vsi bi se morali izogibati dolgotrajnemu sedenju, vožnji z avtomobili in dvigali, kjer to ni nu jno potrebno. Prav tako se potrudimo opustiti škodljive razvade - kajenje in pitje alkoholnih pijač. " Izogibajmo se, če je le mogoče, stresnemu načinu življenja ali pa si vsaj nekajkrat tedensko privoščimo sprostitev (upočasnimo tempo življenja, se odpravimo na sprehod, se nasmejimo v družbi prijateljev, preberemo dobro knjigo). Dokazano je, da se z upoštevanjem in izvajanjem teh ukrepov izboljša presnova pri sladkornih bolnikih, zato se zmanjša potreba po zdravilih in s tem nevarnost nastanka hudih zapletov in posledic sladkorne bolezni. Kot pri drugih boleznih in težavah, je tudi pri sladkorni bolezni Vaše zdravje v Vaših rokah. Ne prelagajte skrbi za svoje zdravje na ramena drugih. Zdravnik Vam je pri urejanju in vodenju sladkorne bolezni le v pomoč, zdravila so le del zdravljenja. Največ lahko naredite sami in prispevate k svojemu čimboljšemu zdravju. dr. JANAPLAVC Pogovor z Ivanom Hribarjem, direktorjem družbe Terme Snovik, Kamnik d. o. o. Z optimizmom v izgradnjo naše največje turistične naložbe Nedavna položitev temeljnega kamna naši največji turistični naložbi Terme Sovnik je bila povod za že dalj časa načrtovani daljši pogovor z Ivanom Hribarjem, vodjem tega zahtevnega projekta, direktorjem Zarje Kovis in direktorjem nedavno ustanovljene družbe Terme Snovik. se mora račun na koncu vseeno iziti,« je prepričan direktor. Ker bo prva faza naložbe, ki zajema pokriti bazen s spremljajočimi objekti, zahtevala okrog 580 milijonov SIT, nas je zanimalo, kako nameravajo zbrati ta denar. »Naši načrti o gradnji Term Snovik slonijo na trdnih temeljih, počasi, gotovo in preudarno, če bo šlo tako naprej, nam stvar ne more spodleteti,« je naš sogovornik že na začetku pogovora zavrnil vse pomisleke o kakršnihkoli dvomih o smotrnosti predvidene investicije, ki naj bi pomenila velik korak naprej v gospodarskem razvoju Tuhinjske doline in celotne kamniške občine. Dodal je, da se zaveda, da naložba sicer ne bo nesla zlatih jajc, vendar bo to podlaga za ustvarjanje gospodarske vrednosti, ki bo omogočala krajanom Tuhinjske doline razvoj dopolnilnih dejavnosti. Zato bi morala tudi država v skladu z načeli razvoja demografsko ogroženih območij primakniti k tej naložbi večji delež in tako preiti od besed k dejanjem. »Projekt, s katerim smo sodelovali na razpisu ministrstva za malo gospodarstva in turizem, smo morali dati v revizijo Novi ljubljanski banki. Strategija trženja in konkurence je izdelana zelo podrobno.« »Ker dajemo največji poudarek gospodarskemu in tržnemu vidiku investicije, bomo v kratkem zaposlili ustreznega človeka, komercialista, ki bo podrobno načrtoval trženje našega programa,« pravi Hribar. Upoštevali bodo tako potrebe šolske mladine, športnih klubov, upokojenske ter druge rekreacijske programe in podobno. »Naše osnovno vodilo so ekonomska upravičenost, ekološka sprejemljivost in zagotavljanje možnosti dopolnilnih dejavosti našim ljudem. Čeprav je glede na druga dva pogoja projekt lahko nekoliko manj donosen. Ivan Hribar, vodja projekta pred maketo Term Snovik. »Lahko rečem, da pogovori s potencialnimi vlagatelji tečejo vsakodnevno, z enim smo že dokaj blizu, z drugimi še malo manj, vendar je zanimanje precej večje, odkar imamo gradbeno dovoljenje. Sem kar zmeren optimist, kar se tega tiče. Družabniki imamo 110 milijonov osnovnega kapitala, zavezali pa smo se, da ga bomo v roku enega leta podvojili. Nekaj bodo dodali tudi novi družabniki, ki so sedaj spoznali, da se je stvar premaknila naprej, država pa naj bi po sedanjih predvidevanjih primaknila desetino denarja za prvo fazo.« Da bi olajšali uspešno uveljavljanje projekta, se bodo posojil Prebita druga 1633 m dolga predorska cev Drugič preluknjan Jasovnik »Iskreno vam čestitam k velikemu uspehu, junaki Jasovni-ka«, je v ponedeljek, 23. oktobra, na koncu viadukta Baba in pred prebitim predorom Jasov- Župan Tone Smolnikar v pogovoru z botrico predora Jožico Velišček, sekretarko Državnega zbora in predstavniki graditeljev pred pre-drtjem predora Jasovnik. nik dejala botrica predora Jožica Velišček, generalna sekretarka državnega zbora, in graditeljem izročila velik spominski pokal. Potem, ko je točno ob 15. uri buldožer odrinil zadnje skale na koncu 1633 metrov dolge druge predorske cevi (prvo so prebili že 1. oktobra) in je toplo jesensko sonce prodrlo v skoraj dest metrov široko cev, so se iz nje po kupu kamenja spustili številni graditelji, ki so se od lanskega julija prebijali iz mot-niške doline pod 765 m visokim Jasovnikom. Utrujenim graditeljem, delavcem SCT, ki so v dogovorjenem roku, kljub težavnemu terenu uspeli dvakrat prebiti hrib, so čestitali tudi Anton Bergauer, minister za promet in zveze ter Janez Božič, predsednik uprave DARS-a (Družbe za avtoceste RS), ki je nekaterim najbolj zaslužnim po starem običaju podelil spominske kolajne. Minister Bergauer je med drugim poudaril, da prizadevni graditelji zaslužijo več medijske pozornosti, ki je zlasti zaradi predvolilnega časa nekoliko usahnila. Gradbišče tega najtežjega predela avtoceste namreč pogosto obiskujejo tudi tujci in se čudijo uspehom naših graditeljev predorov. Prav tako kot Veliščkova in Božič je obžaloval, da je med gradnjo v predoru zaradi delovne nesreče izgubil življenje eden izmed delavcev, ki so se ga udeleženci spomnili z enominutnim molkom. Predsedniku uprave gradbenega podjetja in vsem graditeljem sta v imenu občine Kamnik čestitala župan Tone Smolnikar in občinski svetnik Dušan Jesenik, v imenu KS Motnik pa predsednik Janez Trebušak. Čelotna trasa predora Jasovnik namreč poteka po območju občine Kamnik in je soglasje k njegovi gradnji dal tudi naš občinski svet. S prebitjem druge cevi predora Jasovnik sta tako v celoti prebita že dva od štirih predorov na avtocesti preko Trojan (predor Ločica so prebili 21. aprila letos). Predor Jasovnik gradijo po takoimenovani novi avstrijski metodi s primerno pod-gradnjo, kar pomeni, da sproti vgradijo armaturne mreže, brizgani beton, podporne loke, sidra in sulice. Sedaj se bodo graditelji lotili še predora Trojane in Podmilj. Odsek Vransko-Blagovica je dolg 16.8 km in je gradbeno eden najtežjih avtocestnih odsekov v Sloveniji, saj poteka po geološko in geomehansko zelo zahtevnem in raznolikem terenu. Dolomit in dolomitni apnenec z vložki gline se izmenjuje z geotehnično zahtevnejšimi hribinami skriljavega glibenca in peščenjakov. Na prelomih pa se pojavlja tudi voda, kar zahteva dodatne ukrepe pri gradnji pre- čimbolj izogibali. Povsem brez posojil verjetno ne bodo zmogli, zato so v investicijskemu programu predvideli le 4% bančnih posojil in 2% posojil izvajalcev. »Moram reči, da imamo tesne stike tudi s slovenskimi zdravilišči, kjer smo si nabrali že kar nekaj izkušenj. Ravno danes sem povabljen na slovesnost v Moravce, saj je njihovo zdravilišče proglašeno za zdravilišče leta. Zelo pomembno je, da se je v zvezi z našim projektom že vzpostavilo neko pozitivno vzdušje, česar še pred nekaj le- ti ni bilo,« je zadovoljen Hribar. Seveda pa so pozorni tudi na vse kritične pripombe, ki jim lahko samo koristijo pri uresničevanju tega velikega načrta. S Snovičani se vsako leto najmanj dvakrat dobimo skupaj in se medsebojno informiramo in pogovorimo o njihovem mnenju. Pravim jim, povejte kaj je dobro, kaj pa ni dobro. Moram reči, da dobro sodelujemo in se vsi skupaj vsak po svojih močeh zavzemamo za uresničitev te naše skupne vizije.« Želimo jim, da bi ta njihova velika zavzetost res čimprej rodila čimveč konkretnih rezultatov in da bi se prihodje leto (čeprav je Ivan Hribar pri napovedi časovne uresničitve te zamisli previden) res že lahko kopali v novem pokritem bazenu, ki bo začetek snoviških term. FRANCSVETELJ dorov. Na vhodu se bo avtocestni odsek V ransko-Blagovica navezal na že zgrajeni odsek Arja vas-Vransko, na zahodu pa na bodoči odsek Blagovica-Še-njakob. Na Trojanah bo priključek za Zasavje z enocevnim predorom V zideh, ki je tudi že prebit. Čeprav bo treba na odseku med Vranskim in Trojanami (do vstopa v najzahtevnejši in najdaljši 2900 m dolgi trojanski tunel) zgraditi poleg dveh tunelov šest viaduktov (viadukt Baba je že zgrajen), bo ta odsek zgrajen in predan prometu konec leta 2002. Ostali del avtoceste do Blagovice pa bodo končali predvidoma v letu 2004. 'Pričakovanja graditeljev so, da jim predor Trojane ne bo prinesel kakšnih večjih presenečenj. Naša skupna želja je, da bi se čez tri leta pretežni del tranzitnega prometa že usmeril pod trojanske hribe, ne pa več skozi Tuhinjsko dolino. FRANC SVETELJ Manjši stroški odvajanja in čiščenja odpadnih voda za vse tiste, ki imajo status kmeta Občinski svet Občine Kamnik je v začetku letošnjega leta sprejel Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik, ki je bil 11. februarja 2000 objavljen v Uradnem listu RS; št, 12/00. Odlok določa pogoje in način odvajanja odpadnih voda ter pravice in obveznosti lastnika (Občina), uprav-Ijalca (Komunalno podjetje Kamnik d.d.) in uporabnikov objektov in naprav javnega kanalizacijskega omrežja (občani). Tokrat vas želimo opozoriti predvsem na pomembno novost glede plačevanja stroškov odvajanja odpadnih voda pri vseh tistih uporabnkih, ki imajo status kmeta. Za gospodinjstva velja določilo, da proizvedejo toliko odpadne vode kot znaša količina porabljene vode iz javnega vodovoda, kar pomeni, da tudi plačujejo enako količino (m3) odvajanja in čiščenja odpadne vode, kolikor plačajo porabljene vode. Določilo 39. člena omenjenega odloka pa prinaša novost pri obračunavanju stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda pri vseh tistih uporabnikih, ki imajo status kmeta. Zaradi lažjega razumevanja navajamo vsebino tega člena. »Uporabniki. ki imaio status kmeta, za uporabljeno vodo iz javnega vodovoda za napajanje živine ne nlačaio stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. Uporabniki iz prvega stavka tega člena so dolžni pred hlevom vgraditi odštevalni vodomer, v nasprotnem primeru na se obračunava odvaianie in čiščeme odpadnih voda po pavšalu, ki znaša 2 mJ odpadne vode na osebo na mesec.« Vsi uporabniki, katerih se tiče navedeni 39. člen odloka, ste z dokazilom, da imate status kmeta, dolžni opozoriti uprav-ljalca kanalizacijskega omrežja - Komunalno podjetje Kamnik d.d., Cankarjeva 11, Kamnik. Za vse tiste, ki svojih objektov še niste priključili na javno kanalizacijsko omrežje, pa le opozorilo glede vsebine 22. člena odloka. Le-ta določa, da so se po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja in pridobitvi uporabnega dovoljenja najkasneje v šestih mesecih dolžni priključiti nanj vsi objekti, kjer je priključitev tehnično izvedljiva. V kolikor tega ne storite, vas za prekršek lahko doleti kazen v višini 50.000 SIT. OBČINA KAMNIK JEZERO POD ŠOLSKO ULICO - Kot ob vsakem večjem deževju, je tudi ob nalivih prve novembrske dni v podhodu pod Šolsko ulico, ki ga največ uporabljajo šolarji, nastalo pravo jezero, ki ga ni bilo moč prečkati brez ribiških škornjev. Ali se bo kdaj našla rešitev za to nadlogo, to je zdaj vprašanje... (fs) ■ i./f. U 'm V v ,f. T^'ki:K:lFv Okrog 15. ure so se iz vrha predora zvalile še zadnje skale in iz njega so se prikazali utrujeni graditelji. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 83-91-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-601-281496. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TČR d.d. Ljubljana. 16. seja občinskega sveta SPREMEMBA PRORAČUNA, NIŽJE SEJEMSKE PRISTOJBINE IN DRAŽJE ČIŠČENJE ODPLAK (Nadaljevanje s 1. str.) Zaradi skoraj 8% nižjih prihodkov kot so bili pričakovani s proračunom, bo seveda treba za uravnotežen proračun ustrezno znižati tudi odhodke in sredstva ponovno ustrezno prerazporediti. Tako so predvideli na komunalno cestnem področju znižanje odhodkov za 195 milijonov, na področju občinskih organov in uprave za 3,8 milijona SIT, na stanovanjsko poslovnem področju za 30 milijonov SIT itd. Župan kot predlagatelj 'sprememb odloka o proračunu je v odloku predlagal dodatni člen, po katerem lahko župan za izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti občine prerazporeja sredstva pomeni, da znaša proračunski primanjkljaj 124 milijonov, vendar se zanj občina ne bo zadolževala, , pač pa ga bodo pokrili z zmanjšanjem sredstev na računih financiranja, ki so sestavni del proračuna. Občinski svet je zaradi spremenjene zakonodaje na področju lokalne samouprave in drugih področjih brez razprave sprejel sklep o začetku postopka za spremembo občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta. Ker je potrebno lastništvo zemljišč, na katerih so zgrajeni infrastrukturni objekti (ceste, ulice, parki, tržnice, otroška igrišča, vodovodna zajetja in podobno) zemljiškoknjižno urediti, je občinski Volitve in imenovanja Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski imenoval še sedem dodatnih kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča Ljubljana. Tako je sedaj zadoščeno razdelilniku sodišča, po katerem naj bi naša občina imela 69 sodnikov porotnikov. Kot predstavnika ustanovitelja v svetu Glasbene šole Kamnik je občinski svet imenoval Majo Jesenik Štefin in Rudija Veršnika. V svetu Osnovne šole Toma Brejca Kamnik bodo občino kot predstavnice ustanovitelja zastopale Ksenija Jesenik Lužovec, Barbara Stupar in Ivanka Ogrinec. med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja, prerazporejanje sredstev med področji pa ne bi bilo dovoljeno. Svetniška skupina NSi je menila, da to pomeni preširoka pooblastila županu za razpolaganje s proračunom (odlok so svetniki obravnavali po skrajšanem postopku). Zato so svetniki Nsi predlagali amandma, naj se ta člen črta, a je zanj glasovalo le šest svetnikov. Po predstavitvi proračunske problematike s strani vodij vseh oddelkov so imeli svetniki precej pripomb glede pridobivanja proračunskih prihodkov in porabe občinskega denarja. Želeli so dodatna pojasnila, zakaj se investicijski programi na nekaterih področjih ne uresničujejo v skladu s proračunskimi predvidevanji. V tem smislu so največkrat omenjali kulturni dom, kjer v proračunu ni še nobenih sredstev od najemnine, probleme v zvezi s prenovo Malega gradu, premajhnih sredstev od komunalnega prispevka za gradnjo objektov na zemljišču med'Ljubljansko in Kovinarsko cesto, črtanje sredstev za obnovo električne instalacije v razstavišču Veronika in podobno. Svetniki so tudi menili, da bi bilo v prihodnje potrebno proračunske prihodke bolj realno načrtovati, ne pa jih. napihovati. Slišati je bilo tudi predlog, naj bi občinski proračun in druge odloke objavljali tudi v Kamniškem občanu, da bi bili občani o tem podrobneje seznanjeni. V razpravi so sodelovali Marjeta Humar, Miro Petek, Janez Stražar in Andrej Skodlar. Vodje oddelkov so v svojih pojasnilih svetnikom poskušali dopovedati, kdaj naj bi bili uresničeni nekateri programi. Tako je Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, dejal, da bo odsek Pa-lovške ceste stal toliko kot je bilo s proračunom predvideno ter bo kljub zapletanjem z mejnimi spori prenovljen do konca leta. Po mnenju Antona Kamnina, vodje oddelka za družbene dejavnosti, bo Mali grad spet odprt za obiskovalce prihodnjo pomlad. Obžaloval pa je, da je kljub dobronamenosti začasne oddaje prostorov v kulturnem domu prišlo do zapletov z najemnico prostorov in obljubil, da bo občina pogodbeno najemnino uspela izterjati. Kot je dejal Lojze Kolar, vodja oddelka za gospodarstvo, je vzrok zastojem nekaterih programov tudi dejstvo, da država k večini programov ne prispeva polovico kot doslej, pač pa le še petino potrebnega denarja. Občinski svet je nato odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2000 sprejel. Po novem bodo letošnji proračunski prihodki občine znašali 2535 milijonov SIT, odhodki pa 2659 milijonov SIT, kar svet pooblastil župana, da sklepa pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja za zemljišča, na katerih se nahajajo takšni objekti. Po sklepu občinskega sveta pa je župan pooblaščen tudi za sklepanje služnostnih pogodb z lastniki sosednjih zemljišč, preko katerih bo omogočen dostop do infrastrukturnih objektov. Potrebno je poudariti še, da se lahko zemljišče, ki je bilo uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost. Prejšnji lastniki zemljišč, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom. Lani sprejet zakon o spodbujanju regionalnega razvoja narekuje, da se občine oblikujejo v regije in v tem okviru pripravijo regionalne razvojne programe. Na območju osrednje slovenske regije so se občine že organizirale in razdelile v dve interesni regiji. V prvo sodi 12 občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Logatec, Škofljica, Velike Lašče in Vrhnika. V drugo interesno regijo pa spada 11 občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Medvode, Moravče, Mengeš, Trzin in Vodice. Občinski svet je zato soglašal, da se občina Kamnik vključi v pripravo regionalnega razvojnega programa. Ker je bilo na lansko povišanje cen sejemskih storitev kar precej pripomb, jih je občinska uprava upoštevala in občinskemu svetu predlagala nove znižane cene teh storitev. Pri tem je upoštevala izračun minimalnih stroškov Za upravljanje teh storitev s strani Komunalnega podjetja Kamnik. Nove cene so nižje za okrog 40%. Po sklepu občinskega sveta bodo od L decembra letos znašale pristojbine za prodajo telet, pujskov, drobnice in malih živali 360 SIT na glavo na dan, za prodajo govedi 1100 SIT, za prodajo prašičev 420 SIT in za prodajo ostalega tržnega blaga na stojnici 2380 SIT kot doslej. Nekateri svetniki so pri7 trdili tudi predlogu Janeza Leskovca, ki je že na prejšnji seji predlagal, naj bi na tržnici postavili dve ali tri brezplačne stojnice za prodajo bio hrane pridelovalcev, ki imajo ustrezen certifikat. Zaradi zmanjšanja deleža industrije pri kritju stroškov Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, na kateri ima občina Kamnik 40% lastninski delež, je ta organizacija Zašla v finančne težave. Po zelo razgibani razpravi, v kateri je na vprašanja svetnikov odgovarjala tudi mag. Olga Burica, di- rektorica CČN, so svetniki sklenili, da bo od 1. decembra gospodarstvo plačevalo za čiščenje nr' komunalnih in padavinskih voda polno ceno, ki znaša 53,7 SIT/m3, gospodinjstva pa bodo v decembru plačevala le 60% od polne cene, kar pomeni 34 SIT za m3, od 1. januarja leta 2001 pa polno ceno 53,7 SIT za m3-(Več o problematiki čistilne naprave pa v prihodnji številki!) Ob nekaterih pomislekih v zvezi s kvaliteto pripravljalnega gradiva (pripravili so ga na občini Škofja Loka in ga je njihova predstavnica tudi obrazložila), so svetniki odločili, da bodo.o pristopu k pogodbi o ustanovitvi Združenja zgodovinskih mest Slovenije razpravljali v dveh fazah. Gre za predlog, da bi občine Ptuj, Piran, Škofja Loka, Kamnik, Kranj, Koper in Idrija ustanovile združenje, ki bi zastopalo skupne interese starih mest. Za stroške delovanja naj bi občina Kamnik leta 2001 prispevala 729.726 SIT, v naslednjem letu pa 444.867 SIT, če bo število ustanoviteljev naraslo na 16. O tej zadevi bo občinski svet nadaljeval razpravo na eni naslednjih sej. Občinski svet je obravnaval tudi nekaj nepremičninskih zadev. Med drugim se je odločil za prodajo stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem v Prešernovi 4 v Kamniku. Izhodiščna cena znaša 5,372.268 SIT. Svetniki so sprejeli sklep tudi o prodaji stanovanja (53 m2) na Groharjevi 6, ki pa bo prodano najemniku, ki ima predkupno pravico. Cena, določena s strani sodnega cenilca, znaša 144.662 SIT/m2 FRANC SVETELJ Vi sprašujete, župan odgovarja Na vprašanje B.Z. iz Volčjega Potoka glede trenutnega stanja pri izgradnji kanalizacije podajam naslednji odgovor: Vsebina projekta izgradnje kanalizacije predstavlja enega od potrebnih ukrepov varovanja okolja, predvsem podtalnice. Gre za odvajanje vseh sanitarnih odpadnih voda iz celotnega področja Volčjega Potoka ter dela meteornih voda s področja, kjer prihaja do občasnega poplavljanja kmetijskih površin zaradi nerešenega odvodnja-vanja teh voda iz naseljenih površin. Projektna dokumentacija izgradnje kanalizacije po vsebini temelji tudi na zagotovitvi normalnih pogojev Življenja in bivanja. Glavni elementi, ki so vplivali na dokončno odločitev o projektno tehnični dokumentaciji, so bili naslednji: odvod sanitarnih odpadnih voda iz. celotnega naselja Volčji Potok v glavni kanalizacijski sistem (S kolektor) Kamnika, izbira ekonomsko najugodnejše variante odvajanja sanitarnih odpadnih voda, odvod meteornih voda spodnjega dela naselja po najkrajši in ekonomsko najugodnejši trasi, možnost priključitve sanitarnih odpadnih voda na kanalizacijski sistem Domžal v najmanjši možni količini, odvod meteornih voda v Mlinščico in ne v Kamniško Bistrico, križanje kanalizacijskega sistema z-obstoječimi in projektiranimi potoki, križanje z glavnim plinovodom. Kanalizacijski sistem naselja predstavljajo sanitarni kanali z oznako od V do V16 in meteorni kanali z oznako od M do M4. Glavni kanalizacijski kanal je projektiran tako, da bo možna priključitev bodoče zgrajene kanalizacije, prav tako pa je projektirana tudi meteorna kanalizacija. Investicija gradnje celotnega kanalizacijskega sistema je opredeljena v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Kamnik in glede na konfiguracijo terena, sistema rešitve in projektno tehnične dokumentacije razdeljena na pet faz. V letih 1997 in 1998 je bila zgrajena fekalna kanalizacija v dolžini 300, v letu 1999 in 2000 pa v dolžini 560 m. V tem obdobju je bilo zgrajeno tudi 560 m meteorne kanalizacije. Do zaključka letošnjega leta bo zgrajeno še 300 m fekalne kanalizacije in 270 m meteorne kanalizacije. Trasa kanalizacije, ki je opredeljena v tej fazi, poteka po vplivnem območju Arboretumu, ki ga določa Odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji Potok za kulturni spomenik državnega pomena, ki ga je sprejela Vlada Republika Slovenija v mesecu septembru 1999. Z omenjenim odlokom je določen varstveni režim Arboretuma Volčji Potok kot ožjega območja kot tudi režim širšega vplivnega območja. Prav tako so podane prepovedi posegov v območje zaščite kot tudi navedene izjeme, na osnovi katerih je možno izvajati vzdrževalna, sanacijska in druga dela, seveda po predhodni uskladitvi s spomeniško varstveno službo. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja nam še ni izdal soglasja, zato se dela na tej trasi še niso začela. Če ga bomo dobili, bomo ob ugodnih vremenskih razmerah do konca tega leta investicijo tudi zaključili. Seveda pri tem izhajam iz dogovorjenega načina financiranja investicije s krajevno skupnostjo in v nadaljevanju z bodočimi uporabniki tega potrebnega komunalnega sistema. TONE SMOLNIKAR župan Končno v lepših poslovnih prostorih (Nadaljevanje s 1. strani) Nuša Lisjak in Mojca Golob, ki delata v TIC-u, sta povedali, da Kamničani najpogosteje povprašujejo po informacijah o prireditvah v občini in okolici, o voznem redu in ceniku nihalke na Veliko planino, o obisku Arboretuma Volčji Potok in podobno. Precej zanimanja in pohvalnih odzivov je bil deležen program za najmlajše, ki ogled kamniških znamenitosti združuje z domiselnim iskanjem Veronikinega zaklada. Prav tako so v letošnjem letu izpeljali kar nekaj organiziranih ogledov po mestu in na Veliko planino, tudi z angleško in nemško govorečimi vodniki. Med tujimi obiskovalci velja omeniti žene oficirjev Nata, sicer pa tuji turisti kar sami zaidejo v TIC in povprašujejo po znamenitostih, ki jih je v samem mestu in okolici vredno obiskati. V Poslovno-informacijskem centru je na voljo strokovna literatura za podjetja in samostojne podjetnike, razpisna dokumentacija občinskih in državnih razpisov in razporedi podjetniških svetovalcev, ki so na razpolago za brezplačna svetovanja z najrazličnejših področij, kot so knjigovodske storitve, podjetniška zakonodaja, elektronika in pomoč mladim inovatorjem, varstvo in zdravje pri delu in drugo. PIC se predstavlja tudi v vlogi organizatorja izobraževalnih programov in okroglih miz na temo pospeševanja razvoja malega gospodarstva v občini, ki so v veliki meri rezultat interesa in pobud samih podjetnikov. Marija Štricelj s PIC-a je povedala, da se ljudje k njim obračajo predvsem z vprašanji v zvezi z ogrevanjem, prihrankom energije pri posamezni vrsti ogrevanja in pogojev prijavljanja na razpise subvencij s tega področja. Tako je Energetsko-svetovalna pisarna dobro obiskana, strokovnjak za energetsko svetovanje g. Marjan Oražem pa je tam vsak torek od 17. do 20. ure. Turistično-informacijski center in Poslovno-informacijski center imata odprta vrata za obiskovalce vse dni v tednu med 8. in 16. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro. Torej, vsi, ki potrebujete kakršnokoli informacijo o turistični, kulturni, športni in drugi ponudbi ali s področja podjetništva in energetskega svetovanja, potrkajte na njihova vrata na Tomšičevi 23 ali jih pokličite po telefonu 83 17 443 (PIC) in 83 91 470 (TIC). SASA MEJAČ Svetniki sprašujejo in predlagajo Kako do novih prostorov v vrtcih in v glasbeni šoli? Marjeta Humar je v imenu svetniške skupine NSi postavila vprašanje, kako namerava občina v naslednjem proračunskem obdobju reševati pereč problem prostorov v vrtcu in glasbeni šoli. Obe ustanovi zaradi pomanjkanja prostora ne moreta sprejeti vseh čakajočih otrok oziroma učencev. Občinska uprava odgovarja, da ima Glasbena šola toliko učencev in oddelkov kot ji je v okviru potrebne sistemizacije določilo ministrstvo za šolstvo in šport. Zato v naslednjih letih ni realno pričakovati novih investicij na tem področju, saj je občinski svet lani sprejel dolgoročno rezervacijo sredstev za investicijski program osnovnega šolstva. Vodstvo glasbene šole bo zato moralo poiskati druge možne rešitve, na nekatere od njih je občinska uprava že opozorila. Tudi za razširitev zmogljivosti na področju predšolske vzgoje ni razpoložljivih kvalitetnih virov. Zato bo potrebno podpreti tudi zasebne pobude za podelitev koncesije. Trenutno potekajo razgovori o možnostih za pridobitev nepovratnih sredstev za izgradnjo vrtca v poslovno stanovanjski soseski Mali grad iz finančnega sklada RSS Enterprice Limited. Če bodo pogajanja uspela, bo občini z relativno majhnim finančnim vložkom uspelo zagotoviti dodatne prostore, ki naj bi z ukrepi devetletne osnovne šole rešili perečo problematiko. Občinska uprava bo predlagala tudi nove oddelke izven mestnega središča (Motnik, Stranje, Šmarca), za kar pa je potrebno pridobiti dokumentacijo. Kdo bo dobil koncesijo za odvoz odpadkov Janez Leskovec je vprašal, ali je bila že sprejeta kakšna odločitev o tem, kdo bo od občine dobil koncesijo za odvoz odpadkov. Občinska uprava v svojem odgovoru pravi, da je občina 6. oktobra letos ponovno objavila javni razpis za oddajo koncesije za opravljanje gospodarske javne službe za ravnanje z odpadki. Na podlagi prejšnjega zapisa namreč ni bil izbran noben ponudnik. Sedanji razpis je določil rok za oddajo ponudb 3. november 2000, ko naj bi tudi odprli poslane ponudbe. Bodoči koncesionar bo izbran v 60 dneh po odpiranju ponudb torej najpozneje do 3. januarja 2001. i r sLa* Novi prostori na Tomšičevi 23 (pokrita tržnica) imajo vsega 35 kvadratnih metrov uporabne površine, a so lepši in funkcionalnejši od prejšnjih. NEMŠKO-SLOVENSKO PODJETJE S PODROČJA KOVINSKIH PIGMENTOV VABI K SODELOVANJU 5 DELAVCEV ZA PREPROSTA DELA V PROIZVODNJI OZIROMA PREDELAVI ALUMINIJA - IZDELOVALEC AL LUSK IN AL ZDROBA (za določen čas, možnost podaljšanja za nedoločen čas) Od kandidatov pričakujemo: - končano osnovno šolo, - vestnost in natančnost pri delu, - starost od 20 do 40 let Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov: Kamnik - Schlenk d.o.o., Fužine 9, 1 240 Kamnik. Stanislava in Andrej Koželj ob biserni poroki Stanislava je rada šivala, Andrej pa se je raje ukvaijal s čebelami Prejšnji mesec sta biserni jubilej slavila Stanislava in Andrej Koželj iz Šmarce z Radomeljske 6 v krogu svojih dragih. Njuna skupna življenjska pot se je pričela s poroko 14. oktobra 1940. Oba slavljenca izhajata iz delavskih družin, zato je tudi njuna življenjska pot precej podobna. Stanislava je bila rojena 2.11.1921 v Stari Loki-Škofja Loka. Oče je bil mlinar, kruh je služil v raznih mlinih. V družini so bili trije otroci, zato je bilo kar težko vse nahraniti. Po končani osnovni šoli se je že kot 15-letno dekle zaposlila pri Remcu-Stolu v Kamniku. Leta 1941 je bil rojen sin, zato je ostala doma in skrbela za družino. Ponovno se je zaposlila 1957 v Svilanitu kot previjalka, kasneje je delala v šivalnici. Upokojena je bila leta 1971. V mladih letih je rada hodila z možem na izlete, sprehode in v naravo, rada je šivala za družino, zelo vešča pa je tudi pri izdelavi gobelinov. Trenutno ima v delu čudovit gobelin, ki ponazarja sajenje riža. Sicer pa sedaj predvsem gospodinji in opravlja tudi druga dela, zdravje pa ji še kar dobro služi. Sledi dnevnemu dogajanju in z veseljem marsikaj prebere. Andrej je bil rojen 27. 11. 1912, v šali je povedal, da je bil rojen pod križem na Križu, kjer je mater doletel porod. Izhaja iz družine sedmih otrok iz Komende, kjer je obiskoval šolo. Delo je našel v Stolu, naj- prej kot vajenec in nato kot kurjač. V partizanih je bil od 1943 do 1945. Kot borec 18. brigade je sodeloval v bojih v Bosni in v bližini mesta Jajce. Domov se je vrnil 1945 in kmalu zatem se je zopet zaposlil v Stolu. Postal je ključavničarski mojster in bil postavljen za obratovodjo ključavničarske delavnice. Ves čas zaposlitve je bil aktiven sindikalni delavec in opravljal vrsto odgovornih dolžnosti, stalno je" deloval kot član in kasneje kot predsednik borčevske organizacije na Duplici. Srečujemo ga v delu krajevne skupnosti, prizadeven je bil v tovarniškem gasilskem društvu, veliko ljubezni pa je namenjal delu s čebelami. Z njimi se je ukvarjal dolgo vrsto let, imel je kar 15 panjev. Danes pravi, da tega ne zmore več. Za svojo neumorno delo je prejel številna priznanja in odličja. Je nosilec medalje za hrabrost, na stenah visi vrsta diplom in drugih priznanj, ki pričajo o bogatem in delavnem Andrejevem življenju. Upokojil se je leta 1968. V zakonu sta Stanislava in Andrej dobila sina in hčer. Imata že tudi 4 vnuke in vnukinje, ki sta jih zelo vesela. Stanujeta skupaj s sinovo družino že skoraj 30 let in se dobro počutita. Vseh 60 let sta preživela v zadovoljstvu. Vse težave, ki jih ni bilo malo, sta znala premagovati. Pravita, da ne pogrešata ničesar, le nekoliko več zdravja si želita. STANE SIMŠIČ Stanislava in Andrej Koželj sta šestim desetletjem skupnega življenja nazdravila s sladkim sokom. JANEZU BENKOVIČU - BENI JU V SPOMIN Beni, zakaj? Odgovora mogoče nisi vedel niti ti. To večno vprašanje življenja in smrti, ki tolikokrat ostaja brez odgovora, je begalo tudi tebe. Iskal si resnico, vzroke Radi smo te imeli za prijatelja in v svoji družbi. Cenili smo tvoje podvige, čeprav ti niso prinašali takšnega priznanja in utehe, kot si si mogoče želel. V stenah in na vrhovih si doživel številne lepe in zmagoslavne tre- Janez Benkovič na Veliki planini, kamor je pogosto zahajal. Fotografija je nastala letošnjo pomlad. in pojasnila, vendar te odgovori niso zadovoljili, pomirili. Iskal si tudi po poteh, ki niso bile uhojene. Ni ti bi bilo mar truda in dokazal si, da si dober alpinist, smučar, učitelj, reševalec, vodnik,... vendar te to ni ustavilo in zadovoljilo. nutke. vendar ti gorski bogovi niso vedno dali, da bi uresničil vse svoje sanje. Vedel si, da si pripravljen in spodoben uresničiti tudi najdrznejše cilje, vendar ti razmere na gorah, mogoče usoda, niso dovolile, da bi dosegel še več To te je begalo in nosilo dalje. Verjeli smo, da se boš z doseženim le zadovoljil, saj tega ni bilo malo:preplezal si takorekoč vse domače stene v Grintovcih, spoznal pa si tudi stene Julijcev, Dolomitov, Centralnih Alp in drugih gorstev. Opravili si številne drzne vzpone, med katerimi je bilo precej tudi prvenstvenih, zimskih in nemalo solo vzponov. Med drugim, si sam preplezal steno Rzenika in Eigerja, bil si tudi na številnih alpinističnih odpravah. Že leta 1980 si bil med prvimi Slovenci, ki so se poskusili s stenami v led okovanih velikanov Nove Zelandije, leto zatem si bil član odprave na Lot-se, z Anapurno si se poskusil leta 1983, leta 1986pa si stal na vrhu šerpovske svete gore Arna Dablama. Naslednje leto si šel s prijatelji iz kamniškega odseka na odpravo na Lotse Šar, leta 1989pa si skušal kot član hrvaške himalajske odprave priti na vrh Everesta. Ob tem si bil v letih 1986 in 1989 tudi inštruktor v slovenski šoli za gorske vodnike v Nepalu, Za svoje vzpone si bil kar štirikrat uvrščen v republiški razred alpinistične kategorizacije, trikrat si dosegel zvezni razred, enkrat pa mednarodnega. Dosegel si praktično vse nazive v gorniški hierarhiji in se z vidnimi črkami zapisal v zgodovino kamniškega alpinističnega odseka in tudi slovenskega alpinizma, vendar ti nemirni duh ni dal miru. Ko se rodimo, stopimo na pot smrti, na pot, ki jeza vsakogar različno dolga, različno težka, na pot, kiji ne vemo konca, ne slutimo trenutka v katerem bo naš korak zastal, ko bo ugasnila svetloba in nas bo za večno objela tema. Če kaj, potem prav gotovo bolezni ne izbiramo sami. Ko moč telesa in duha klonita pred njo, ko je klic z onostranstva preglasan, se pot našega življenja konča. Trenutka smrti živi nikoli ne bomo dumeli, ostane nam le, da jo sprejmemo kot edino večno resnico, ki nikogar ne obide. Bolečina ob slovesu pa je večja, ko se poslavljamo od človeka, ki smo ga imeli radi in ki ga je čakalo še toliko nalog in načrtov. Trpko je slovo od človeka, ki se je rad žrtvoval za druge, ki je neštetokrat nesebično hitel na pomoč vsem, ki so bili pomoči potrebni, njemu pa nismo mogli pomagati. Kot list, ki ga jesenski veter strga z veje, si zajadral od nas in nam pustil le spomine in bolečino. Prijatelji s postaje GRS KAMNIK Janez Benkovič (1959-2000) Tišine bi rad. Velike tišine neba pod jesen. Da čujem zreli molk. utrujenih bilk ih omagujoča srca molčečih dreves in spokojno lesketanje voda, kise jim nikamor več ne mudi. (Ivan Minatti) Jesenskega dne, ko je utrujeno sonce grelo prečudovito, a v umirjene barve odeto in nekoliko otožno naravo, si odšel iskat svojo tišino. Junija si na poti z raftinga po Savi razlagal svoje poletne načrte. Hkrati si navrgel, kot že velikokrat poprej, da si kot cigan, da ne zdržiš dolgo na enem mestu, saj te tvoj nemirni duh žene v nove in nove pustolovščine. Kot bel oblak, ki ga žene po nebu, kot so pod Tvojim vodstvom deklamirali učenci na predbožični dan lanskega leta. S svojim razredom si nam pripravil prelepo, nepozabno voščilo. Danes vemo, da je bilo še posebej dragoceno... Priprav na tisti nastop si se lotil vestno kot vsake naloge, ki Ti je bila zastavljena. Še večje bilo zadolžitev, ki si Jih prevzel sam, na lastno pobudo. V letnih in zimskih šolah v nara vi si skrbel za nekaj ključnih in tisoč drobnih, a ne nepomembnih opravil. Da si držal veliko vzvodov v svojih rokah, smo se sodelavci zavedli ob zadnji šoli v naravi, ko te ni bilo poleg. Nikoli nisi iskal bližnjic. Tudi učence si navajal na vztrajnost in potrpežljivost s samim seboj. Po Tvoji zaslugi so mnogi učenci in tudi sodela vci spoznali, kaj je gora. Koliko sijočih oči je bilo mogoče videti lani na sestopu s Storžiča, čeprav od utrujenosti ni bilo slišati veliko besed. Tvoje pohvalne besede so bile namenjene vsem, tudi tistim, ki so se. po položnejši poti počasi prebijali proti vrhu in se malo pod njim tudi ustavili. Vsaj tisti dan smo si bili edini, da se tja še vrnemo. Šport je način življenja je bilo Tvoje geslo in kot športni pedagog si skušal pri urah privzgojiti pozitiven odnos do športa. Niso bili pomembni visoki rezultati. Veselil si se z vsakomer, kije najboljše po svojih sposobnostih opravil svojo nalogo. Tvoja neizmerna predanost pedagoškemu poklicu je odsevala tudi iz Tvojega razredniškega dela. Čeprav nerad, si pred skoraj štirimi leti prevzel razred nemirnih deklic in dečkov, ki si jih kmalu vzel za svoje. Mnogokrat si jih karal, kot sam i pravijo, vendar si se znal zavzeti zanje. Še posebej tedaj, ko si čutil, da se je posamezniku ali razredu storila krivica. Prav videlo se je, kako je razred rasel in zorel, in kolegi smo ugotavljali, da je delo v tem razredu prijetnejše iz meseca v mesec, Čakali so Te, sedaj že dekleta in fantje, osmošolci, da jih spet prevza meš in da skupaj stopite poklicnim in drugim življenjskim izzivom naproti. Mnogi smo ob dnevu spomina na mrtve postali tudi ob tvojem grobu. In preplavili so nas spomini. Namenili smo Ti tudi to pisanje, čeprav vemo, da so v življenju trenutki, ko so besede še posebej sive in brezkrvne, bledikave in krhke... Učenci in sodelavci z OŠ Šmartno v Tuhinju Klara, sladkorček in bolezen... Sladkorna bolezen je kronično obolenje, ki nastane zaradi pomanjkanja delovanja hormona inzulina. Pogosto slišimo le zgodbe o starejših ljudeh s to boleznijo, vendar je sladkorna bolezen, ki se začne v otroštvu in zgodnji odrasli dobi, po vzroku nastanka in poteka drugačna od sladkorne bolezni, ki jo poznamo pri starejših ljudeh. V torek, 14. novembra, je mednarodni dan diabetikov oz. sladkornih bolnikov. Mala Klara Sedušak, simpatična in radoživa sedemletnica iz Zgornjega Tuhinja, nima veliko razlogov za praznovanje, saj je zadnja štiri leta preživela že marsikaj, predvsem pa je vedno znova dobila napačne odgovore na vprašanje, kdaj bo lahko ponovno okusila vso slast prave čokolade. Klara je pri treh letih postala nenadoma ves čas zelo žejna, zaspana, »izsušena«, veliko je urinirala. Različni pregledi so šele čez pol leta pokazali pravo Klarino bolezen. Vendar, kot da to ni dovolj za triletno deklico, se je poleg sladkorne bolezni razvila še celiakija. Po štirinajstdnevnem bivanju na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer so Klaro in njeno mamo naučili spopasti se s posledicami njene bolezni, se je pravo »veselje« začelo šele doma. V Sloveniji obstajata tako Društvo sladkornih bolnikov kot tudi Društvo celiakija, vendar je v Sloveniji le 25 bolnikov, ki imajo obe bolezni hkrati. Med seboj se ne poznajo, zato je bila Klarina mama postavljena na hudo preizkušnjo, saj se je morala naučiti pravilnega ravnovesja med obema boleznima. Diabetik ima probleme z uravnavo sladkorja v krvi, bolnik s celiaki-jo ne sme zaužiti glutena. Počasi se je mama Joži navadila na drugačno pripravo obrokov in navsezadnje tudi na drugačno življenje, ki ga živi vsa družina. Klara svoje neozdravljive bolezni ne skriva, vsakomur razloži, kar ga zanima, ve, kaj sme in česa ne. S seboj ves čas nosi obesek ali izkaznico, da je sladkorni bolnik, in kocko sladkorja. Prijatelji, sošolci ter njena učiteljica Ksenija Turkelj-Dojči-novič, s katero družina zelo lepo sodeluje, So seznanjeni z njeno boleznijo in vedo, kako pravilno ravnati v primeru poslabšanja. Klara dobiva dvakrat dnevno injekcijo inzulina, trikrat dnevno pa si meri svoj krvni sladkor. Le-tega si že zna meriti sama, na kar je zelo ponosna, injekcije pa si bo sama lahko dajala šele pri trinajstem ali štirinajstem letu, zato ji je v veliko pomoč njena mama. Vsake tri mesece ima kontrolo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer njeno bolezen spremlja Kamničanka mag. dr. Nataša Uršič-Bratina. Poleti je bila Klara na krajših počitnicah s sladkornimi bolniki na Debelem rtiču, drugače pa lahko odpotuje brez mame le za en dan. Zaenkrat tega še ne obžaluje, saj je najlepše biti z mamo, očetom in bratom Aleksom, pravi. Kljub nekaterim oviram se je Klara odločila, da bo zajemala življenje z veliko žlico. Uživa v gibanju - telovadbi, sprehodih v naravi, plavanju, je zelo radovedna, mogoče bo tudi bodoča lastnica trgovine z oblačili, saj se najraje igra z mamo, ki ji z veseljem svetuje pri nakupu oblačil. Čimbolj brezskrbno mladost in polno življenje ji v imenu bralcev Kamniškega občana želi BOJANA KLEMENC Sedemletna Klara Sedušak ima že od tretjega leta dalje zaradi sladkorne bolezni in celiaki-je precej drugačno, težko, a kljub temu nič manj lepo otroštvo. Solidarnostna pomoč za Marka Uršiča Pretekle dni so mediji obširno poročali o nesreči slovenskih fantov v daljni Boliviji, med katerimi je bil tudi Kamničan Marko Uršič. Dvaindvajsetletni Marko je edini izmed treh Slovencev po izrednem naključju in sreči preživel roparski napad. Za zdravniško oskrbo in nujno takojšnjo operacijo so poskrbeli na nemški kliniki v bolivijskem La Pazu. Pred tednom dni pa je Marko po tridnevnem potovanju v, spremstvu asistenčnega zdravnika zavarovalne hiše Elvia, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje, prispel v ljubljanski klinični center. Zdravniki bodo storili vse za Markovo zdravljenje in okrevanje, ki bo zaradi hudih poškodb hrbtenjače, ki jo je zadela krogla, dolgotrajno in zahtevno. Pri prevozu v domovino pa so nastali visoki finančni stroški, saj je bil prispevek zavarovalnice Vzajemna, s katero je imel Marko Uršič sklenjeno zavarovanje, omejen na pokritje stroškov zdravstvenih storitev do višine petintrideset tisoč nemških mark in stroškov prevoza do višine dvajset tisoč nemških mark. Uršičevi so tako morali za sinov prevoz v Slovenijo doplačati 14.800 nemških mark švicarski zavarovalnici Elvia, saj so stroški prevoza za tak znesek presegli zagotovljeno kritje. Mama Anica Uršič, ki po po smrti moža pred enajstimi leti sama preživlja tri otroke (vsi se še šolajo), si je denar za doplačilo prevoza izposodila pri sorodnikih in prijateljih. Zaposlena je v Titanu, kjer že 'nekaj let prejemajo nizke osebne dohodke, zato so se na Območni organizaciji Rdečega križa v Kamniku odločili, da pričnejo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za pokritje že znanih in še predvidenih stroškov nadaljnjega zdravljenja in rehabilitacije na žiro računu številka 50140-678-57044 s pripisom 11-2000. Pridružimo se humanitarni pomoči in dodajmo kamenček k mozaiku Markove vrnitve in zdravljenja. SAŠA MEJAČ Četrt stoletja kamniškega doma starejših občanov Tečejo, tečejo leta... (nadaljevanje s 1. strani) Med prvimi stanovalci novega doma je novembra leta 1975 prišla v dom takrat 35-letna leta. nančni knjigovodkinji Marti Pajenk in vodji prehrane Karlu Roganu. Posebno priznanje in zahvalo pa so izrekli tudi prvemu cev Kamnik, ki ga je v imenu društva prevzel predsednik Stane Simšič. »Moja delovna pot v domu je bila zanimiva, bogata in polna načrtov: z veseljem in vso vnemo sem hodila po njej. Življenjske izkušnje stanovalcev so me bogatile in vodile skozi skupno življenje in delo. Na tej poti so mi nesebično stali ob strani moji najožji sodelavci. Vesela sem, da mi je usoda namenila to delovno pot in sem smela svojo delovno energijo in ambicije usmerjati v razvoj in delo Doma,« it ob zaključku svojega 22-letnega dela v zavodu zapisala Marta Žerko. Sodelavci in udeleženci slovesnosti so njeno delo nagradili s toplim aplavzom in s spominskim ka Romšak, direktorica CSD Kamnik ter številnim pisnim čestitkam, ki so jih v teh dneh prejeli delavci in stanovalci doma, se pridružuje tudi naše uredništvo. Jubilejni večer v domu starejših občanov je minil v prijetnem druženju gostov, stanovalcev in delavcev zavoda v nedavno prenovljeni avli in jedilnici s pogledom na atrij, kjer je v parku zagorelo preko sto bakel, ki so v jasno oktobrsko noč oblikovale jubilejno številko 25 ... Ob tej priložnosti so v domu izdali tudi vsebinsko in oblikovno bogato izdajo glasilo pod naslovom Tečejo, tečejo leta... V glasilu so zbrani dra- TEČEJO, TEČEJO LETA - Bila sva mlada oba... sta se na poti preko mostu ob spremljavi domskega pevskega zbora svojih mladih dni spomnila Micka in Janez ... Marija Korenč iz okolice Logatca. Danes je stanovalka z najdaljšim stažem in nekakšna živa korenika doma. Ima zelo lepe spomine na dve desetletji in pol, preživetih med mnogimi sostanovalci in sodelavci doma, ki so prihajali in odha- direktorju doma Petru Kladniku, ki je začel svoje direkto-rovanje še pred odprtjem doma, že v aprilu 1975 in bil direktor do junija 1981. Zato je moral vložiti veliko naporov, da je dom julija 1975 lahko sprejel prve stanovalce. Julija 1975 so na travnikih južno od Nevelj ob Neveljci, nasproti kamniškega kopališča, odprli takrat imenovani dom upokojencev s 144 posteljami. Razširitev doma se je nadaljevala v letu 1984 (50 novih ležišč, delovna terapija, čitalnica) in 1986 (24 novih ležišč, fizikalna terapija, skupni prostori) in nato še izgradnja prostorov za zdravstveno dejavnost in večnamenski prostor. Potem, ko so v zadnjih desetih letih posodobili večino opreme, tako v bivalnih prostorih kot v ambulanti, fizioterapiji, pralnici in kuhinji, jim je vodna ujma konec leta 1998 uničila ves trud, saj je vse kletne prostore zalila voda. V dobrem poldrugem letu dni so uspeli škodo v glavnem sanirati, kar je zahtevalo več kot 140 milijonov SIT sredstev, k tej vsoti je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeva RS prispevalo 113 milijonov SIT, ostalo so poravnali z lastnimi sredstvi. TRI GENERACIJE DIREKTORJEV - Peter Kladnik se je kot prvi direktor šest let prebijal skozi začetne težave, Marta Žerko je 17 let vodila zavod v njegovem razvoju do današnjih dni (desno) in Marija Rems, ki bo svoje desetletne izkušnje socialne delavke v zavodu uporabila kot nova direktorica doma starejših občanov ... darilom, ki ji ga je izročila nova direktorica Marija Rems. Čestitkam, ki so jih na slovesnosti izrekli župan Tone Smolnikar, Vinko Gobec, predsednik ZDUS, Stane Simšič, predsednik DU Kamnik, Met- jali. Vedno razpoložena Marija pravi, da je za dobro počutje pomembno, da so ljudje strpni in se imajo radi. Prevladovati morajo zaupanje, sloga in spoštovanje. K tej misli ji je pritrdila tudi Marta Žerko, ki ji je v imenu uprave doma ob 25-letnici bivanja v domu izročila spominsko darilo. Kot se ob takih jubilejih spodobi, niso pozabili podelili priznanj delavcem, ki v zavodu delajo od začetka njegovega delovanja. Marta Žerko je izročila priznanje za 25-letni-co dela v domu zdravstveni tehnici Nevenki Pestotnik, fi- Spominsko darilo in zahvalo za vsa prizadevanja ob gradnji doma pa je prejel tudi Zdravko Rihar, takratni predsednik zbora delegatov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Kamnik. Priznanje za pobudo in dolgoletno sodelovanje pri petindvajsetletni rasti doma je prejelo tudi Društvo upokojen- ČESTITKA PRVI STANOVALKI MARIJI KORENČ - Jubilantka, ki praznuje skupaj z domom, je čestitala in ji zaželela prijetno bivanje tudi v pri-liodje dosedanja direktorica Marta Žerko. / \ Sonce nam še ni zašlo Dom stoji na lepi legi, Dom namenjen je starejšim, mimo teče Nevljica, nepokretnim je ljudem, na okolico pogledi, tudi zdravim še pokretnim, cesto svojo dom ima. tu jim lepša bo jesen. Petindvajset let mineva, Skrbna nega, čut ljubezni, toliko je dom že star, te nahrani topla dlan. ga lepota je objela, daje varnost ti zavetje, avla domuje oltar. se razdaja noč in dan. Labirint prostore skriva, Telovadba vredna truda, kjer domuje spet pomlad. da se človek prerodi, odgovornim gre zasluga. moči v belem gre zasluga, njim hvaležen naj bo vsak. da spet gnezdo zapusti. Pot življenjska kdaj prestrma, Tu se vedno kaj dogaja, ko iz stiske ni poti, lepa pesem druži nas, ga oskrba bo dosegla, je proslava kdaj zabavna, ko telo je brez moči. vsak obisk osreči nas. Na jesen ostal osamljen, Sveži so nam še spomini, v ljubezni sreče ni, se zaupanje krepi, od nekoga si pozabljen, harmonija v družini, te zakonec zapusti, Lepa so še pozna leta, sonce nam še ni zašlo, drugi dom je luč življenja, dobro se nam tu godi. \ varstvu se zaupamo. FRANC RAVNIKAR v goceni podatki o zgodovini doma ter o življenju in delu v njem. Nova pridobitev je tudi ličen prospekt, ki bo zelo koristno služil bodočim stanovalcem in njihovim svojcem pri seznanjanju z delom in življenjem v domu. Besedilo in slike: FRANC SVETELJ V pričakovanju miklavževanja Odbor za oživljanje starih običajev si tudi letos prizadeva v naši občini organizirati oz. vsaj vzpodbuditi čimveč miklav-ževanj. ' V odboru smo prepričani, da se bo tudi tokrat v naših krajih našlo dovolj navdušenih organizatorjev, ko bodo znali v lastni režiji ali pa s pomočjo odbora, pripraviti predvsem našrm najmlajšim čimveč plemenitega Miklavževega veselja. Vsi potencialni organizatorji oz. tudi posamezniki, ki bi želeli pri teh prireditvah kakorkoli pomagati, sodelovati, bodisi z lastnim delom ali z materialno pomočjo, naj se, prosimo, čim-prej obrnejo na naš odbor po telefonu 8391-716. Seveda se je naš odbor že pravočasno obrnil tudi na občinske svetnike, posebno še tiste iz vrst Nove Slovenije pa SLS+SKD in SDS, kot tudi na g. župana in na občinsko upravo, da bi bila finančna podpora s strani občine tudi letos primerna oz. vsaj enakovredna tisti za druge prednovoletne prireditve. Tako bo mogoče naša miklavževanja sploh oz. tudi lepše pripraviti in s tem povezane izdatke staršev vsaj nekoliko razbremeniti. Kdaj in kje bodo posamezna miklavževanja in upajmo tudi Miklavžev sprevod po mestu, bomo še objavili konec novembra v Kamniškem občanu, s plakati in vabili na krajevno običajen način. Tudi letos se bomo potrudili nagovoriti podjetnike v naši občini, da nam darujejo nekaj njihovih izdelkov oz. blago. S tem bomo lahko nagradili, če bo le mogoče, vsaj pet najlepše aranžiranih Miklavževih izložb v občini. Trgovci in imetniki izložb (tudi tisti izven ntes- Počastili spomin na mrtve Ob letošnjem dnevu mrtvih so tudi predstavniki Občine Kamnik počastili njihov spomin. V imenu občinskega sveta in občinske uprave so župan Tone Smolnikar in podžupana ter občinska svetnika De-mitrij Perčič in Anton Hočevar položili spominske vence cvetja k spomeniku padlim Kamničanom v prvi svetovni vojni, k spomeniku žrtev povojnih pobojev in vojne za samostojno Slovenijo (na fotografiji) in spomeniku padlih borcev NOB na kamniških Žalah, (fs) Lučke spomina Letošnji dan spomina -1. november je za marsikoga pomenil priložnost za premišljevanje o realnosti in smislu življenja. Ta dan nas spominja 'na naše sorodnike, na prijatelje in znance, s katerimi smo preživljali lepe in manj lepe trenutke, a jih danes ni več med nami. Plapolajoče svečke smo prižgali v njihov spomin kot zahvalo za življenje. Na pokopališču je na tisoče svečk v večernih urah ponazarjalo življenjsko pot mnogih, ki se je že končala, a ne bo pozabljena v srcih nas živih. Na kamniških Žalah so s prapori pred spomenikom padlih v NOB počastili spomin na umrle. Ob obeležjih padlih borcev iz NOB je Zveza borcev pripravila vrsto žalnih slovesnosti v dnevih pred samim praznikom. Ljudje so se zbirali pri grobiščih in spomenikih NOB v Kamniški Bistrici, Komendi, Črni, Motniku, Špitaliču, Nevljah, Rakitovcu, Duplici, Šmarci, Rudniku. Šmartnem in na sam praznik v Tuhinju. Osrednja spominska slovesnost je bila v Kamniku, 30. oktobra, pri spomeniku padlih v NOB in spomeniku padlih vi. svetovni vojni. V kulturnem programu so sodelovali Mestna godba Kamnik, pevci Lire iz Kamnika, dijaka ŠCRM Katja Dolinar z recitacijo Kurirja Janezka in Andraž Lenarčič z recitacijo V poletni travi. Govornik na tej slovesnosti je bil Marjan Poljanšek, predstavnik Združenja veteranov za Slovenijo. Med drugim je razmišljal o smrti. smislu življenja in minljivosti človeka. »Smrt je neizprosna in nihče ni tako močan, da ga ne bi podrla. Žal pa je konec življenja tudi neizmerno krut. Najhujši je tisti, ki jemlje življenje s silo. Prav to se je in se dogaja v vojnah, v tem nesmislu človeštva. In danes se spominjamo tudi teh žalostnih dogodkov. Tudi Slovencem ni bilo prizaneseno. Kar trikrat-smo morali reševati svoja življenja, življenja, katerih cena je bila tako neverjetno nizka. Medvojna dogajanja si predstavljamo različno, čeprav je razvita Evropa že dolgo tega uvrstila Slovence med ponosne borce zoper fašizem in narodno zatiranje. Danes je čas miru, čas, da zapremo knjigo zgodovine in ustvarjamo prijazno, skupno, pa čeprav v mnenjih različno svobodno državo posameznikov, ki znajo vrednotiti in ceniti skupne cilje, ki jih ima vsaka država.« Po slovesnosti pri spomeniku padlih prvoborcev v NOB so se številni udeleženci skupaj z nastopajočimi udeležili še slovesnosti pred spomenikom padlih vi. svetovni vojni. Lučke spomina so zagorele še na mnogih drugih krajih, kjer se je končalo življenje ljudi. Marsikomu se je utrnila solza bolečine in solza hvaležnosti, da so nam mrtvi pokazali kako je treba živeti človeku primerno življenje. STA- NE SIM S IČ ta Kamnika) prosimo vas, da vsaj 14 dni pred godom Sv. Miklavža aranžirate vsaj po eno vaših izložb v lepem Miklavževem slogu (ne Božičkovem, ki pride za tem!). S tem boste propagirali večjo prodajo vašega blaga za Miklavževa darila in, ne nazadnje, naredili številnim otrokom veliko veselje. Vsi, ki boste takšno izložbo pripravili, pokličite naš odbor vsaj do 3. decembra po telefonu 8391-716. Tako bomo lahko pravočasno poslali ocenjevalno komisijo. Še beseda o miklavževanjih, ki niso verske prireditve, vendarle pa ima njihovo prirejanje verske temelje. Miklavžev obisk naj bi v naši mladini vzpodbujal dobroto, poštenost, pridnost. - Zato otroci, bodite pridni, dobrosrčni! Take vas sv.Miklavž zagotovo, ob njegovem godu 6. decembra.ne bo pozabil - pa pišite mu kaj o vaših željah. Položite vaša pisemca na okno, da jih ponoči poberejo njegovi pomočniki, nebeški angelci! ODBOR ZA OŽIVLJANJE STARIH OBIČAJEV Iz torbe Krištofovega Pepeta II. S svečami v Rim in na Roglo, na Veliko planino pa s pralnim praškom...? a časi res niso preveč rožnati, tudi za trgovce, ki jih je bilo v Kamniku nekoč kar precej, nam povedo vse vrste nagradnih iger za potrošnike. Časi ur na kile, tranzistorjev, računalnikov in drugih aparatov v pralnih praških so že mimo. Danes so kot nagrade v modi avtomobili, potovanja po svetu, smučanja in podobno. Ker sveče tudi pred vsemi svetimi ne gredo več za med kot nekdaj, si je tudi znani kamniški svečar domislil nagradno žrebanje kupcev sveč. Tako bo srečnega dobitnika kar za štiri dni popeljal v sveto mesto Rim in na zastonj smučarijo na Roglo (kaj pa naša Velika planina, nekdanji občinski turistični minister?) kot lahko te dni preberemo na transparentu. Ali veš, da se jih splača kupiti celo na zalogo, saj se ne pokvarijo, je oni dan pametno razmišljal sosed Gustelj. Samo, kaj bo svečar počel ob letu osorej, če bodo vsi tako razmišljali. \Ton propheta in patria suav L V pravi stari latinski pregovor. To je na svojih plečih nedavno preizkusil tudi naš župan Tonti, ko je kandidiral za poslanca. V svoji, občinski hiši je namreč zbral najmanj glasov. Ker pa se je zelo dobro odrezal v Tuhinjski dolini, mu je ondan Temni valček, zaveden Tuhinjec po rodu, pametno svetoval, naj pusti kamniško »purgarijo« pri miru in naj pred naslednjimi občinskimi volitvami raje v Tuhinju ustanovi novo občino. Tam se nima kaj bati za glasove, saj bo menda drugo leto že odprl pokrit bazen v Snoviku. oseska pod Malim gradom še vedno buri duhove. Sedaj so se graditeljem kamniškega »Štepanjskega naselja«, kot mu Že pravijo nekateri, postavili po robu tudi sosedje mesarji, ki pravijo, da ne bodo soglašali z novim mostom namesto brvi čez Bistrico, če bodo Zilovci tako zviška gledali nanje. Kot kaže, preveč radi pozabljamo na pregovor, da lepa beseda še vedno lepo mesto najde... To velja tudi za nekdanjo vele firmo Stol, ki prodaja svoj ta-koimenovani Splošni servis z delavci vred, ne da bi'delavce o tem kdo kaj vprašal. Pa kaj hočemo, denar res vse bolj postaja sveta vladar, vse ostalo je pa nakladanje... o nedavnem predrtju Jasov-nika, kjer bo potekal dvolu-kenjski predor avtoceste med Vranskim in Blagovico, razmišljajo o denarju tudi krajani motniške krajevne skupnosti. Pravijo, da bi bilo dobro, če bi jim uspelo od avtomobilistov, ki bodo drveli skozi predor, zahtevati plačilo »predornine«. Verjetno se tudi naša občina kakšnega tolarja od tega predora ne bi branila. Najbolje bo, da pri eni luknji pobirajo mitnino Motničani, na drugi strani v drugo smer pa Občinarji. Vendar pa iz te moke verjetno ne bo kruha. Saj je največ vredno to, da načrtovana cesta ni povozila tuhinjske doline, ker bi se po tem za kakršenkoli turizem in še kaj drugega lahko obrisali pod nosom... v f^e bo šlo tako najprej, bodo v Podgorju kmalu potrebovali svojega vaškega stražnika. Zadnje čase se namreč zlikovci vztrajno lotevajo tudi prometnih znakov ob glavni cesti. Če je bilo prometno ogledalo, reklamna tabla in tabla z označbo avtobusne postaje sredi oktobra v napoto razposajenim avtomobilskim »dirkačem«, ki na Podgorski cesti uprizarjajo dirke formule 1, pa so prvo novembersko sobotno noč izruvani in podrti prometni znaki od Zapric do Križa rezultat akcije razposajenih nočnih kolovratežev. Kaj, če bi ti razgreteži svoje moči raje namenili za pomoč kakemu kmetu pri čiščenju in sečnji v gozdu... zgleda, da zgodba o kamniškem kulturnem domu, vse bolj postaja podobna zgodbi o zakleti Veroniki na Malem gradu. Vse bolj kaže, da se tudi ureditev same dvorane vedno bolj odmika v megleno prihodnost in da bo potrebno Občinarjem kmalu sprejeti sklep o spremembi namembnosti. Vsote, ki naj bi jih v razpadajoči dom vlagala šefica diska, bojda niso samo simbolične in zato ne kratkoročne. Pa kaj bomo v Kamniku počeli s kino in gledališko dvorano, ki bo samo krepko načenjala občinsko vrečo, če je po načelu tržnega gospodarstva veliko bolj donosen disko in občasno razprodaja tajvanske robe... KRIŠTOFOV PEPE II. Tudi v naj starejšem delu Kamnika (Trg svobode) so v septembru položili cevi za dovod plina do uporabnikov. Cevi so tudi že zasuli, vsi stanovalci pa so upali, da bo vsaj v novembru možno uporabljati plin, predvsem pa, da bodo namesto kock položili asfalt in omejili motorni promet skozi ta del mesta. Vendar se bo od tega uresničilo samo prvo - plin bo, osovražene kocke in divjanje voznikov pa bo ostalo. BOJC I*« Vztrajanje je bilo koristno in delno poplačano V aprilu 1998, po prometni nesreči, pri kateri je bil udeležen šoloobvezni otrok na prehodu za pešce kamniške obvoznice, pri bistroju »Coprnica,« sem se zavezal, da bom vztrajal tako dolgo, dokler ne bo vgrajen semafor ali pa vsaj dva vidnejša prometna znaka, ki bosta opozarjala na prehod za pešce, preko katerega morajo ob prihodu v šolo oz. na poti domov učenci osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta. Kljub intenzivnem naprezanju nisem mogel ničesar postoriti, ker se državne institucije niso odzvale na poslana pisma in intervencije po telefonu. To ni mogoče trditi za Osnovni šoli Frana Albrehta in Toma Brejca ter načelnika za okolje in prostor občine Kamnik, ki so Ministrstvu za promet in zveze RS - Direkciji RS za ceste poslali zahteva za odpravo črne točke na prehodu za pešce kamniške obvoznice pri bistroju »Coprnica« in kategorizacijo prehoda za šolsko pot. Da bi bilo meje prizadevanje v najkrajšem času realizirano in da bi Svet za preventivo in vzgojo Ljubljana ter Ministrstvo za promet in zveze. Direkcija RS za ceste pričeli z reševanjem spornega prehoda za pešce, sem se povezal z Zelenimi Slovenije - občinski odbor Kamnik, kar se je izkazalo v pozitivnem smislu. Res je, da je bilo poslanih kar nekaj pisem in opravljenih precej telefonskih klicev na naslov Direkcije RS za ceste. Delno sem tudi razočaran, ker nekateri od uslužbencev Občine Kamnik (razen načelnika za okolje in prostor), niso hoteli prisluhih prošnji, da je življenje otrok neizmerno bogastvo in da ni vredno varčevati pri signalni napravi, ki ščiti otroke na poti v šolo in proti domu. Res je tudi, da kamniška obvoznica ni občinska cesta, temveč je državna. Pri urejanju signalizacije pa se, po izjavi predstavnice Direkcije RS za ceste, delijo stroški med občino in državo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil načelniku za okolje in prostor občine Kamnik g. Bojanu Mlakarju, ravnateljici Osnovne šole Frana Albrehta ga. Emiliji Gregorčič, ravnateljici Osnovne šole Toma Brejca ga. Metki Murn, Zelenim Slovenije - OO Kamnik, direktorju RS za ceste g. Viliju Žavrlanu in direkciji RS za ceste - sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, ga. Poloni Andrejčič Mušič. DANIEL KOVAČIČ Duplica - sežigalnica odpadkov? »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.« Tako pravi 1. odstavek 72. člena ustave, ki pa je v času, ki ga živimo, večkrat predmet številnih polemik, saj so interesi države, gospodarstvenikov in politično hlepenje v podrejenem razmerju do lokalnih potreb prebivalstva. Mladi KS Duplica se pridružujemo članku »Tisoč podpisov proti onesnaževanju okolja«, objavljenem v oktobrski številki Kamniškega občana, ki je opozoril na problematiko onesnaževanja na širšem območju Duplice, ter na že nekajletno ignoriranje ljudi, ki tukaj ŽIVIMO V KRAJU in S KRAJEM. Opazujemo razpravljanja, podajanja različnih strokovnih poročil, inšpekcijskih ugotovitev, zapisnikov in sestajanj ter se čudimo, da že po skoraj dveh letih (od kar so problemi tudi konkretno vidni) ni opaziti nobenega bistvenega napredka. Podanih pa je veliko opravičil, pojasnjevanj in prelaganj odgovornosti. Ni namen nasprotovati kurjenju lesnih odpadkov, če le niso ekološko sporni, se pravilno skladiščijo, kurijo z ustreznimi filtri in proizvedejo določeno energijo, od katere ima kraj koristi. Toda, so res črne emisije saj, številne pritožbe, ugotovitve komisije KS, prekomeren hrup in protestni podpisi samo bujna domišljija zlobnih krajanov?? Ali so vse to, kar že nekaj časa občutimo na lastni koži, »priporočila« Evropske unije ali pa grdo okoriščanje pojma EKOLOGIJA, ki pod pretvezo okolju prijazno gospodarjenje izrablja pravne pomanjkljivosti in manipulira z odpadki, ki se jih vsi branijo? V katerem grmu tiči zajec? Dejstvo je, da je Duplica kraj, ki je večkrat označen s pojmom spalno naselje in je ravno prav kulturno in turistično nezanimivo, atraktivno pa za »donosne dolgoročne plane«. Tudi gospodje veljaki bi se morali končno odločiti na katerem stolčku bodo sedeli, saj se reševanje stanovanjskih problemov ne vklaplja v hkratno podporo razvoja industrijskih objektov, ki onesnažujejo tako ali drugače naše bivalno naselje. Bo potrebno ljudem, ki želijo živeti v naši občini, vnaprej odsvetovati bivanje, kot to že počnejo zdravniki v primerih ljudi z bronhialnimi težavami? Kakšno zavajoče dejstvo za turiste, naj si pridejo ogledat »mesto pod Alpami«, ki pa je po nekaterih uradnih podatkih že četrto na lestvici onesnaženosti mest v Sloveniji! Premislimo, če je vredno za titulo pospeševanja takšnega gospodarstva postaviti v zakup naše edino bogastvo ZDRAVJE??? MLADI KS DUPLICA Odgovor g. Hočevarju o poskusih združitve SLS+SKD Kot člana nekdanje pogajalske skupine SKD na razgovorih za združitev SLS in SKD v občini Kamnik, me je vaš odgovor v K.O. št. 18 na članek »Nova Slovenija tudi na Kamniškem« dobesedno šokiral. Kako ste mogli, g. Tone Hočevar, videti v tistem članku neke neresnice, ko pa je vse, kar je tam napisano, resnično res! Ali morda ni res, da od SLS nikoli nismo mogli dobiti na vpogled članstva SLS, da glede spiska članstva SLS, tistega 3. julija na regijskem sestanku v Domžalah naša SKD stran ni dobila nikakršnega odgovora, niti od g. Smrkolja niti od dr. Zagožna; da ste na prej omenjenem sestanku vi izostali; da na sejah Sveta SLS+SKD ni bilo doslednega preverjanja članstva oz. da je prihajajo tam do ignoriranja pripomb svetnikov SKD; da so v Svet Zveze upokojencev SLS+SKD izvolili neobstoječe osebe oz. ali morda ni res, da so se SLS+SKD peripetije, podobne kamniškim, dogajale tudi v drugih občinah severnoljubljanske regije? Tudi to dobro veste, g. Hočevar, da v naših dogovarjanjih ni prišlo takrat še do nobenih dokončnih dogovorov. Pogovori naj bi se po prekinitvi 29. maja nadaljevali 17. junija oz. takoj po izmenjavi seznamov članstva, kot izpolnitvi osnovnega pogoja za vsakršno demokratično odločanje. Ker do seznama članstva (torej argumentov) nikakor nismo mogli priti, je bilo, žal, nadaljevanje pogajanj bez vsake osnove. Zato vaša trditev, g. Hočevar, da smo se že dogovorili, da bom mesto predsednika združenega občinskega odbora SLS+SKD prevzel jaz, ne vzdrži. Ne vzdrži niti tista vaša trditev, da bi strani SLS pripadlo vodstvo združene svetniške SLS+SKD. Tokratni OO SKD Kamnik je namreč na svoji seji 7. junija soglasno sklenil, da se v delitev funkcij med SLS in SKD mesto vodje svetniške skupine ne more vključiti, saj tega po zakonodaji volijo izmed sebe člani svetniške skupine sami. Iz enakih razlogov naj se v to delitev ne bi vključilo tudi mesto vašega podžupanskega mesta. Slednjega bi v bodoče, v primeru združitve SLS+SKD na občinski ravni (torej šele od takrat v drugi najmočnejši stranki), tokrat z vso moralno upravičenostjo zasedali še naprej vi. Pri SKD smo tudi razumeli vašo odpoved članstva v skupnem občinskem odboru SLS+SKD kot alternativo vašemu podžupano-vanju, nekateri tudi kot uresničitev vaše svoječasne napovedi, da boste, v primeru združitve SLS z SKD, odstopili. Glede mesta tajnika pa menim, da je vaše mnenje zmotno in še posebej do g. NVindschnurerja žaljivo. O imenih se na pogajanjih še sploh nismo pogovarjali, torej tudi o imenu tajnika ne. Sploh pa ni bilo govora o zagotovitvi kakršnihkoli doživljenjskih funkcij. Saj dobro veste, da smo se dogovarjali le o sestavi začasnega skupnega občinskega odbora. Ta odbor, torej tudi sedanji Občinski odbor SLS+SKD Kamnik, ki ste ga izvolili brez pristanka takrat že ukinjenega OO SKD Kamnik le iz vrst članov SLS, na sklicanem občnem zboru 6. 9. v Srednji vasi, naj bi imel mandatno dobo le do prvega rednega kongresa SLS+SKD. Kongres naj bi bil najpozneje pol leta po državnozborovskih volitvah! Ob kongresu je po statusu potrebno sklicati občne zbore vseh občinskih odborov SLS+SKD. Na teh se znova voli člane občinskih odborov, tokrat za 4 leta. Volilno pravico pa bodo imeli tudi vsi tisti sedanji (od 15. 4. dalje) člani SLS+SKD, to je bivši člani SKD (razen tistih, ki bi morebiti do takrat ob sporočilu vseh svojih osebnih podatkov pismeno, naslovljeno na vodstvo stranke SLS+SKD v Ljubljani, na Beethovnovi 4, izjavili, da izstopajo iz stranke SLS+SKD). Na naših medsebojnih pogajanjih je stran SKD res predlagala izvolitev dveh tajnikov: organizacijskega in tehničnega, kot smo to pri SKD v zadnjem času uspešno prakticirali. Takšne rešitve so možne - v primerih, da obstaja veliko dela oz. je potrebno določenega sodelavca iz določenih razlogov delno razbremeniti. Npr. takšna delitev tajniških del se je zelo dobro obnesla v samem vodstvu SKD. Tudi glede nepoznavanja pravil demokracije menim, da ste bili do g. NVindschnurerja krivični. Tako, kot mi vsi pri SKD, se je tudi on z enako vnemo zavzemal za izvolitev vseh pomembnih funkcij le na podlagi demokratično izražene volje vsega polno veljavnega članstva. O vašem vztrajanju zagovarjanja sodelovanja SLS v občini z ne-pomladno, običajno županu naklonjeno opcijo raje ne bi govoril. To preveč boleče občutim kot član občinskega sveta, saj odsotnost podpore občinskih svetnikov SLS (vas, g. Hočevar, g. Jesenika, g. Orešnika in g. Pogačnika) skoraj vedno spremeni pomladno večino v nemočno manjšino proti LDS, ZLSD in Desus opciji, kar jg zares več kot žalostno. JANEZ STRAŽAR ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME 1. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.) 2. GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.) 3. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije.) 4. EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, V. stopnja (3+2) - pogoj za vpis je končana trgovska šola 5. KROJNO-ŠIVILJSKI TEČAJ - začetek v četrtek, 16. 11. 2000, ob 16.30. 6. KUHARSKI TEČAJ - začetek v četrtek, 16. 11. 2000, ob 16.15. Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082, 72-12-278. Kulturno društvo Jože Gostič Homec vabi na predstavitev z diapozitivi Tomo Križnar - NUBA čisti ljudje poročilo z zadnje odprave v oblegane nubske gore Svoje vtise z odprave bo predstavil tudi g. Stane Kirin, direktor Škofijske Karitas Ljubljana Predstavitev bo v OŠ Preserje pri Radomljah v soboto, 25.11.2000 ob 19. uri. Nova spoznanja v razkrivanju pastirske kulturne dediščine Koncert elizabetinskih pesmi z lutnjo (Ob izidu knjige Lončene posode pastirjev dr. Toneta Cevca) To jesen je razbiranje sledi življenja pastirjev v Kamniško-SaVinjskih Alpah dočakalo še eno knjižno objavo: avtor številnih del s tega področja in raziskovalec materialne kulture, predvsem stavbne dediščine, dolgoletni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani, etnolog dr. Tone Cevc, se je - delno v soavtorstvu z dipl. arheologinjo Janjo Železnikar, sodelavko Muzeja Mengeš - lotil teme, ki pomeni izziv iz več razlogov. Knjiga Lončene posode pastirjev, ki jo je v svoj založniški program sprejela Založba ZRC SAZU, sega na področje ljudske materialne kulture poznega srednjega in začetka novega veka. Raziskav poznosrednjeveške lončenine se arheologi dolgo niso lotevali, etnološke raziskovalne metode pa na to področje ne sežejo. Namen raziskave pa le predstavitev keramike: avtor je skozi to prizmo želel dopolniti in razširiti spoznanja, ki zadevajo zgodovino poselitve in gospodarske izrabe planin v planšarske namene. Iz prežitkov pastirske kulture je skušal sesta- ran Bremšak z Mlake pri Komendi in France Stele z Gore pri Komendi. Velik del keramičnega gradiva so že pred tem našli kamniški jamarji; ti so med letoma 1975 in 1995 na Inštitut za slovensko narodopisje prinašali gradivo, na katerega so naleteli ob meritvah za topografijo kraških jam v Kamniških Alpah. Pri meritvah so namreč naleteli na ostanke keramike, ki so jo v zijalkah hranili pastirji. Gradivo so prispevali tudi posamezniki, s primerjalnim gradivom in s svojim vedenjem pa so bili avtorju v pomoč še sodelavci Mestnega muzeja v Ljubljani, Loškega muzeja v Škof ji Loki, Gorenjskega muzeja v Kranju, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in Etnološkega muzeja v Gornjem Gradu. Pridobljeno gradivo je narekovalo obravnavo po posamičnih temah: pričujoče delo se osredotoča na sklede in latvice. Pregled keramike je v knjigi umeščen v ustrezen kontekst, ki ga pomeni predstavitev planin v Kamniških Alpah v poznem srednjem in novem veku. Ta del v zgoščeni obliki posreduje s po- mmmmmsmmmMimmasm viti mozaik o življenju in kulturi pastirjev. Zaradi kompleksnosti obravnavanega problema pa je delo zahtevalo ustrezno metodično širino, ki združuje polji dveh strok, etnologije in arheologije. Raziskave sta se ob finančni podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije tako lotila Inštitut za slovensko narodopisje in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Od leta 1995 je Inštitut za slovensko narodopisje v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU organiziral vsakoletna sodaž-na izkopavanja, ki so zajela tako »žive« kot opuščene planine. Pri tem sta sodelovala tudi Mi- Dušan Lipovec razstavlja v salonu pohištva LIP v Radomljah V Salonu pohištva LIP Radomlje d. d. razstavlja slikarska dela akademski slikar Dušan Lipovec. Razstavljene so krajinske slike, ki jih je slikar naslikal v zadnjih letih v bližnji kamniški okolici, predvsem v tehniki akvarela in gvaša. Razstava bo na ogled predvidoma do 4. decembra. Salon je odprt ob delavnikih od 7. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. kamniškim in gornjegrajskim ozemljem, o samih lončarjih in njihovi tehnologiji dela. Besedilu je dodan obsežen katalog najdb; pripravila ga je arheologinja Janja Železnikar. Knjigo bogati slikovno gradivo, posamična poglavja pa na prijeten način simbolizirajo tudi vinjete dipl. inž. arh. Vlasta Kopača. Delo Lončene posode pastirjev je torej zanimivo za širši prostor: pri nas je novost zaradi novega pristopa, hkrati pa poglablja dosedanja spoznanja o lončarstvu na Slovenskem in ponuja nove raziskovalne možnosti. Obravnava 83 tipičnih kosov skled in latvic v knjižni obliki tako pomeni samo en segment in zahteva nadaljevanje. Za celovitejšo podobo o pastirski kulturi v Kamniško-Savinjskih Alpah je namreč potrebno raziskati še preostale vrste keramičnega posodja. Vsa ta spoznanja so namreč zelo pomembna za našo lastno prepoznavnost, uporabna pa so tudi v reprezentativne namene. Hkrati pa ponujajo in zahtevajo razmislek o tem, kakšen odnos imamo v Kamniku do kulturne dediščine oziroma do njenega razkrivanja. dr. MARIJA KLOBČAR 6. oktobra smo v salonu gradu Zaprice v Kamniku prisostvovali koncertu elizabetinskih pesmi v izvedbi dua Jubilet, ki ga sestavljata diplomant klasične kitare na ljubljanski Akademiji za glasbo in lutnjist Boris Šinigoj ter prav tako diplomant ljubljanske Akademije za glasbo pri Evi Novšak - Houški tenorist Marjan Trček. Kot duo tenor & lutnja za starejšo glasbo so- praizvedba solističnih madrigalov za tenor in basso continuo iz zbirke »Armonici Accenti« (1621) Gabriella Plutija, ki je deloval med Koprom, Trstom in Labinom. Od leta 1995 se posvečata predvsem delom angleške in italijanske renesančne in baročne glasbe za tenor in lutnjo. Še posebej opazen je bil njun nastop na XIV. festivalu za staro glasbo v Radovljici, kjer sta v delujeta od leta 1984, intenzivneje pa nastopata od leta 1989. Za njima so številni uspešni nastopi po Sloveniji in v tujini. Med njunimi pomembnejšimi dosežki je sodobna znanja, ki jih je avtor dr. Tone Cevc objavil na drugih mestih, za razumevanje obravnavanih vprašanj pa so nepogrešljiva. Temeljni poudarek pa je vendarle na sami keramiki, na prikazu tipološke podobe skled in latvic iz 15.-20. stoletja, hkrati pa tudi na predstavitvi tehnologije. Ves ta prikaz je zahteval ustrezno obravnavo s stilnega, umetnostnozgodovinskega stališča. To poglavje je sooblikovala dipl. arheologinja Janja Železnikar. Samo predstavitev keramike zaokroža predstavitev vloge, ki so jo lončene posode imele v življenju pastirjev. Prav ta del pa naj bi osvetlil vprašanja ne le o vlogi keramike, temveč tudi o njenem izvoru, o razločkih med Predstavitev zbirke knjig Pravljice za Lano avtorice Jelke Kadunc in ilustratorja Dušana Sterleta Da bi MAK še naprej cvetel Letos se je v Motniku končala že četrta poletna šola, ki jo prireja društvo MAK za otroke, željne znanja tujih jezikov in računalništva. Društvo želi svoje dejavnosti obogatiti s celoletnimi programi, kljub vsemu pa ohraniti brezplačno šolanje. Ali kot pravi Jelka Kadunc, pobudnica in ustanoviteljica društva: »Šola ostaja odprta prav za vse, ki se želijo izobraževati.« Skratka - načrtov in volje je obilo. Poleg vse- Dušan Lipovec, Kamnik, gvaš 1999 (30x40 cm). Poučevali smo angleščino, nemščino, španščino, italijanščino, francoščino, računalništvo in strojepisje. Priredili smo tudi tradicionalno likovno in astronomsko delavnico, letos se je vpisalo 168 učencev iz naslednjih občin: Kamnik (99), Vransko (37), Lukovica (6), Zagorje ob Savi (3), Celje (8), Ta-bor(4), Šentjur(l), Žalec (2), Braslovče (2), Trzin (1), Domžale (1), Mengeš (1), Ljubljana (3). Kar od daleč so prihajali, ali ne? Iz uvodnika Jelke Kadunc v glasilu Poletna šola MAK, julij - avgust 2000 ga pa so v okviru društva vzklile tudi Pravljice za Lano, ki jih je napisala Jelka Kadunc. Društvo je pravljice izdalo tudi zato, da bi si zagotovilo trajnejši vir dohodkov, ki jih potrebujejo za sprotno posodabljanje računalniške opreme, programov, učbenikov in učil. V Matični knjižnici Kamnik smo imeli torej nekaj dobrih vzrokov, da pravljice Jelke Kadunc predstavimo širšemu občinstvu. Prvi je bil ta, da podpremo dobrodelna in izobraževalna prizadevanja društva MAK in posebej gospe Jelke Kadunc, drugi, da bi Pravljice za Lano našle pot med čim širši krog ljudi, saj je ves izkupiček namenjen brezplačnemu šolanju znanja željnih otrok. Tretji je bil pa predvsem ta, da sta Jelka Kadunc in Dušan Sterle naredila lepe, berljive in kvalitetne knjige. Zato smo torkov Kamniški večer, 24. oktobra, namenili druženju z Jelko in glavnimi junaki njenih pravljic. Da sta to kužek in mucek, nam je že pred prireditvijo dala vedeti Helena Sterle, ki je skupaj z otroki pričarala nekaj mačjih in pasjih papirnatih likov. Živita z babico in dedkom, na raziskovalnih pustolovščinah pa se jim pridružita še vnuček Jurček in kužek. Pravljice se vsebinsko nanašajo na vsakdanje in preproste situacije, branje pa delajo mikavno tudi duhoviti dialogi. Za vse pravljice je značilna nevsiljiva kakovostni mednarodni koncertni zasedbi nastopila kot prva domača izvajalca. Kot duo Jubilet sta lansko leto izdala tudi zgoščenko z deli mojstrov angleške in predvsem italijanske zgodnjebaročne glasbe za glas in lutnjo »Ubrani in sveti poudarki«, na njej je tudi skladba Carla Monteverdija »Jubilet tota civitas« (Naj se veseli vse mesto), po kateri sta si nadela ime. Kamniški koncertni repertoar je zajel iz bogatega izročila elizabetinskih pesmi z lutnjo, ki nas s svojo globoko otožnostjo spominjajo na poznejšo visoko poezijo nemških romantikov, od Goethejevega Wert-herja do Novalisovih Himn noči, v nekaterih še posebno drznih potezah pa tudi na tesnobne kritike z dna sodobne pesniške duše. Kot je zapisal lutnjist, pa tudi fdozof po izobrazbi in luciden esejist Boris Šinigoj v spremni besedi h koncertu, izvajane izbrane pesmi izvirajo iz zbirk najvidnejših predstavnikov te navdihnjene uglasbitve otožnega angleškega duha, utelešene v nad-časnem zlitju zamaknjenega speva in žalobnega zvenenja strun: pesnika Thomasa Čampi ona, virtuoza na lutnji Johna Dowlanda in mojstra angleškega madrigala Thomasa Morleya. Čeprav je poudarek na prefinjeni elizabetinski melanholiji, pa ne manjka tudi vedrejših renesančnih tonov, tako v besedilih kakor v glasbi sami. Nepogrešljiva vez med pesmimi in petjem pa so skladbe za lutnjo solo iz tega časa; med njimi je poleg Dowlandovih in Gorzanisovih sklculb Boris Šinigoj izvedel tudi redko Morleyevo skladbo za lutnjo. S tem programom se bosta v prihodnosti odpravila v studio in nas razveselila z novim izborom teh renesančnih biserov. Za svoje doživeto in usklajeno podajatije intime renesančnega duha sta požela zasluženo navdušen in hvaležen sprejem kamniške publike. M. K. Dušan Sterle in Jelka Kadunc, ilustrator in avtorica zbirke knjig Pravljice za Lano poučnost, kar je zagotovo vez med pisateljskim in izobraževalnim delom gospe Kadunčeve. To je v svojem nagovoru poudarila tudi Vida Kovačič, ki jo je Jelka kot domačinko in dolgoletno učiteljico v Motniku povabila k sodelovanju že ob samem začetku. Gospa Kovačičeva je poudarila njeno pozitivno izobraževalno in dobrodelno dejavost in to, da učiteljice, ki poučujejo v sosednjih šolah, pravijo, da se poletno učenje pozna tudi pri pouku. To so že sadovi vztrajnega dela. Gospa Vida Kovačič je pripravila tudi program in otroke naučila pesmice o kužkih in mucah in miškah, prebirali so odlomke iz pravljic in tudi zaigrali na inštrumente. Otroci, ki so nastopali, obiskujejo poletno šolo že od samega začetka. Nastop je bil prisrčen in veder, kot je lahko le otroški svet. Jelka Kadunčeva nam je prebrala pravljico. Kužek se cepi in povedala, da pravljice še nastajajo. Po končani predstavitvi smo se zadržali še ob domačih jabolkih, prigrizku in sproščenem klepetu, rekli Jelki hvala in se smejali njeni zadregi, ker smo jo vsi hvalili. Nič zato, ker si njeno delovanje resnično zasluži pohvalo, predvsem pa pozornost in morda celo posnemanje. Želeli bi si pozornosti tistih, ki lahko podprejo delovanje poletne šole Mak, naprimer kakšnega gospoda z občine ali občinskega sveta Opažam, da so otvoritve cest glede udeležbe bolj mikavne. Saj je tudi znanje cesta le da ni asfaltirana! BREDA PODBREŽNIK VUKMIR V današnjih časih burnih gospodarskih, družbenih in znanstvenih sprememb in dosežkov je izobrazba najpomembnejša naložba, ki skupnosti omogoča napredek, posamezniku pa njegovo materialno blagostanje, uveljavitev in osebno srečo. iz članka mag. Janka Plemenitaša, glasilo Poletna šola Mak, julij - avgust 2000 TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-17-443 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556 Sobota. 18. november, ob 19. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik CIRIL VREMŠAK (1900-1968) Spominski KONCERT ob 100-letnici rojstva kamniškega skladatelja in zborovodje. Sodelujejo: Tunjiški oktet, Ženski pevski zbor Solidarnost, Komorni pevski zbor Šutna, Moški pevski zbor Solidarnost, Mešani pevski zbor Mavrica, Srednja vas, tercet Veronika, Vokalna skupina ECCE, Prvo slovensko društvo Ura, Mešani pevski zbor Odmev, Mešani pevski zbor Cantemus, Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe. Vstopnina: 500 SIT 80 MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01/83-12-597 Literarni večer - Čudoviti svet Karavank in Kamniško-Savini-skih Alp Torek, 21.11., ob 19. uri: predstavitev knjige Čudoviti svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp ^vtorice Ingrid Pilz. Knjigo bo predstavil prevajalec in urednik Marjžin Krušič. Dr. Stanko Klinar pa bo druženje obogatil z diapozitivi in predavanjem o svojih gorskih potepanjih. Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik 13. 11.: G. VITEZ - ZRCALCE 20. 11.: MOJCA POKRAJCULJA (KOROŠKA PRIPOVEDKA) 27. 11.: M. INKPEN - ŽIGA Vsak ponedeljek ob 18. uri. Vstopnina: 400 SIT Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalie v Matični knjižnici Kamnik Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice. Vodi Helena Sterle. Vstopnina: 400 SIT Pravljične ure v ŠMARCI Vsak drugi četrtek ob 18. uri v kulturnem domu Šmarca. Vodi: Mateja Zibelnik. Vstopnina: 400 SIT Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA Vsako sredo od 17. do 19. ure v dvorani knjižnice. ALI BI SKUPAJ USTVARJALI DOBROTE VILE ČIRA ČARA? Če ste stari od 6 do 14 let, pridite in se vsako SREDO 3 ure zabavajte! Za vse skupaj plačate 6.000 SIT na mesec in vse čarovnije so vaše. Vodi Rosana Kleindienst Premk. BO BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580 Hiša s črno kuhinjo je na ogled ob sobotah in nedeljah od 14. do 17. ure. Za večje skupine je možen ogled ob predhodni najavi. BO KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662 GALERIJA MIHA MALEŠ Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar Odprto od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure POLETNI VELI. K O P LAN INSKI MOZAIK Na ožjem območju Velike planine se je letos poleti paslo okoli 350 krav in telet. Zanje je skrbelo 31 pastirjev (samo pastirjev, ker tu ženske govorijo »na fanta«, zato ni pastiric, prav tako ne planšarjev,) s svojimi pomočniki. Od 62 stanov (eden od teh je veterinarska postaja) je bilo naseljenih le 31, krave pa so bile v 33 stanovih. Na Veliki planini se je včasih paslo tudi po 500 in še več glav goveda, a pomanjkanje pastirjev sili gospodarje, da ne dajejo več živine na pašo na planino. Dokler so pasli domači ljudje iz družine, se je taka paša izšla. Če pa je potrebno pastirja najeti, pa se ekonomsko vedno ne izide. Enkrat proti koncu pašne sezone si pastirji priredijo svoj praznik. Takrat se zberejo v »parlamentu«, malo prigriznejo, si poplaknejo grlo in se pogovorijo. Vendar se le redko zgodi, da bi se zbrali prav vsi, ki tisto sezono pasejo. Tudi letos je bilo tako, zato na fotografiji manjka kar petnajst pastirjev. V juliju je bilo slabo vreme: veliko oblakov, ne pa tudi megle, dosti dežja, zelo malo sonca. Avgust pa je bil praktično brez dežja, razen na dan Marije Snežne, zato je bil v tem mesecu pravi naval obiskovalcev - ocena je, da jih je bilo v avgustu več kot 15.000. Tako ni bilo redko, da je bilo turistov več kot krav. Vendar so krave obdržale navado, da so okoli poldneva prišle počivat med stanove in tam so se srečevale s turisti. Če so jim ti dali mir, ni bilo nobenih problemov, če pa so hoteli biti preveč prijazni ali pa so jim nagajali, so tudi krave pokazale svojo bojevito naravo. Nekateri ostajajo planini zvesti celo življenje. Ko jih enkrat zasvoji, se vračajo in vračajo, dokler jim tega ne prepreči bolezen ali smrt. Da pa kdo vztraja na planini že 54 let, je že pravi rekord. In ta rekord je dosegel Tone Kuhar, Slatenškov oziroma Stvatnškov Tone iz zadnje, najvišje kmetije v dolini Bistričice. Že daljnega leta 1947je kot mlad fantič prvič pastirjeval na planini in od takrat pa do danes je bil na planini prav vsako poletje. Če mu bo zdravje dopuščalo, bo prav gotovo še vrsto let pasel živino na planini. Da mu je planina res prirasla k srcu, dokazuje tudi to, da prižene živino takoj, ko jo po dogovoru smejo prignati in nato ostane na planini, vse dokler ne zapade sneg. ije so izpolnjene AdriaKer. Novi salon kopalniške.opreme. Mengeš. Gorenjska cesta 22. t: 01 729 10 40 mm; Za praznik Marije Snežne (5. avgust) je bilo vreme slabo, zato praktično ni bilo obiskovalcev in udeležencev praznovanja. Ob praznovanju Marijinega vnebovzetja 15. avgusta pa je bilo čudovito vreme in temu je ustrezalo število obiskovalcev, ki so še med sveto mašo zbrali okoli kapele. Veliko planino so obiskali turisti iz različnih dežel sveta. Dokazano je, da so bili iz Anglije, Avstrije, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Nizozemske, Švice in tudi drugih evropskih držav, pa tudi iz Združenih držav Amerike in Avstralije. Veliko planino je obiskala tudi skupina, katere člani so prišli v Slovenijo v okviru izmenjave mladih. Prišli so iz Češke, Belgije, Finske, Španije, Koreje in Japonske - na fotografiji so gostitelji iz Domžal. Na celotni Veliki planini, od Male planine do Dolskega grabna, je bilo letošnje poletje tudi veliko nesreč. Dva sta padla s strehe in pri tem si je eden poškodoval presredek, drugi pa hrbtenico, dva je zadela kap, od tega enega smrtno, šest se jih je poškodovalo med hojo oziroma prevozom. Eno pastirico je poškodovala krava, dva pastirja sta zbolela. Kar desetkrat je posredovala GRS Kamnik, pogosto ji je pomagal tudi helikopter, kot v primeru na fotografiji. BOJAN POLLAK fotografije MIMI POLLAK POZDRAV JESENI - Prvi jesenski dan smo na Glavnem trgu v Kamniku pozdravili s plesnim klubom MIKI, v delavnicah Mladinskega centra pa smo izdelali strašila in živali iz korenja in krompirja. H. S. AvtošoQa Šmarca tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118 organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo B v ponedeljek, 20.11. ob 19. uri v prostorih Avtošole v Šmarci, Stegne 22 - posojamo vse učne pripomočke - voziti lahko pričnete takoj vozili boste novi Renault Clio, Renault 5. Golf diesel IV, Mercedes A razred, novi Fiat Punto - Ura vožnje 2.700,00 SIT - Pričetek vožnje pri vas doma, v službi, šoli, po dogovoru... - Učili vas bodo izkušeni inštruktorji ali inštruktorica Ob krajevnem prazniku na Selah Predstavitev knjige o domačm kraju Nadaljevanje s 1. strani V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Karla Berlec s Sel in Gašper Homar iz Rožičnega, so sodelovali domači pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Andreja Kotnika, mladinskega zbora, ki ga je vodila Irena Kotnik ter otroškega pevskega zbora pod \odstvom učiteljic Milene Kunej in Mirjam Osolnik, ob spremljavi na flavti, harmoniki in citrah Karmen in Tine Kunej. Že po tradiciji v otroškem pevskem zboru OŠ Sela sodelujejo ob raznih krajevnih praznovanjih vsi učenci šole - letos jih je 17. Predstavili so se tudi z igricami in skeči, mladi pa so prebirali pesmi pokojnih domačih pesnikov Gregorija Malija iz Znojil in p. Evstahija Berleca iz Podhruške. V literarnem programu se je predstavil tudi Franc Hvale iz Rožičnega. Župan Tone Smolnikar je zbrane toplo pozdravil in pohvalil tako številno udeležbo na slovesnosti, saj s tem dokazujejo, da živijo skupaj s krajem, z okolico, to pa je hkrati zagotovilo, da lahko skupaj naredijo mnogo več. Spomnil se je tudi minulih praznovanj krajevnega praznika ob otvoritvah cest. »Z izdajo knjige o svojem kraju skrbite za svoj kulturni utrip in napredek, da ne pozabljate svojih korenin in korenin svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Tudi v ostalih 21 krajevnih skupnostih naše občine bi se lahko na tak način spomnili svojega kraja in ga s pisano besedo označili za prihodnje rodove. Še se bomo srečali in še kaj postorili skupaj«, je slavnostni govor zaključil župan Tone Smolnikar Milan Hribar, ki predseduje svetu KS Sela že drugi mandat, se je zahvalil vsem soustvarjalcem knjižice: župniku na Selah Danijelu Kaštrunu, upokojeni učiteljici Radki Veršnik, ki je vseh 35 let, od leta 1946 do 1981, poučevala na OŠ Sela - za dolgoletno kulturno prosvetno delo, Mileni Kunej, sedanji prizadevni učiteljici, ki že od leta 1981 poučuje na tej šoli in vedno skrbno pripravi otroke za popestritev kulturnega programa ob raznih krajevnih srečanjih, Francu Hvaletu iz Rožičnega za požrtvovalno raziskovalno delo domačega kraja in delavnemu tajniku sveta KS Sela Tonetu Kotniku. Ob tej priliki je vsaka družina brezplačno prejela knjižico o domačem kraju. V svojem govoru je predsednik sveta KS Sela Milan Hribar poudaril, da so s knjigo želeli na enem mestu posredovati, kar je znanega o preteklosti teh krajev, od najstarejših omemb v listinah iz 12. in 13. stoletja do drugih zapisov, od katerih je pomembna kronika župnij Sela in Šmartno. Zlasti slednji sta posebno dragoceni za spoznavanje preteklosti, saj je župnijska cerkev na Selah osrednji kulturno zgodovinski spomenik, kamor segajo tudi začetki šolstva in kulturno prosvetnih dejavnosti tega kraja. Po obsegu skromno, a po vsebini bogato delo naj bi prispevalo k spoznanju, da ti kraji in ljudje v preteklosti niso bili le nemi sopotniki večjih in uglednejših sodobnikov, ampak so enakovredno prispevali k razvoju naše domovine. Knjižica Sela pri Kamniku obsega na 94 straneh naslednja poglavja: Sprehod skozi vasi in čas, Župnija - mati duhovnosti in omike. Kapele in križi, Duhovniki, ki so službovali v župniji, Snovalci omike in olike v našem prostoru in kraju, šola Sela pri Kamniku, infrastruktura v naši KS, Prostovoljno gasilstvo na Selah in v Srednji vasi, Lovsko društvo na Selah. Na hrbtni strani knjižice so soustvarjalci strnili misli v posvetilo bralcu -vsak človek in vsak kraj ima svojo zgodovino in vsi skupaj jo sooblikujemo. Človekovo življenje je lahko veliko pričevanje, izgorevanje za druge, za dom in kraj. Vsak igra svojo vlogo na svojem ali skupnem odru. Zgodovina je tudi učiteljica; s slabim nas opominja, naj ne ponavljamo istega zla, z dobrim in spodbudo nas vabi k posnemanju. Že od nekdaj so tod živeli preprosti, pošteni, delavni in predvsem veseli ljudje. Kljub trdoti življe- V septembru je Planinsko društvo Kamnik pripravilo kar dve zahtevni gorski turi. V začetku septembra se je na Savški Grintavec, 2344 m visoko, podala kar številna ekipa kamniških planincev. Mnogi so se prvič preizkusili v tem zelo težavnem vzponu. Sama tura je zahtevna tudi zato, ker tu ni planinskih koč, kjer bi se lah- Otroci še posebno radi predstavijo dogodke in običaje iz življenja njihovih prednikov. Klemen Osolnik, Brigita Smrekar, Veronika Hribar, Nives Sušnik in Janja Kranjec so v igrici Škrat Belin obudili spomine, ko so v Rožičev em kopali kredo (kaolin). Krajani Sel so povezani in živijo skupaj s krajem. To pokažejo tudi z množično udeležbo ob krajevnih praznovanjih. Tudi letos je bila dvorana v Marijinem domu pretesna za vse. — Informacije in prodaja: Na lokaciji gradnje; ZIL Inženiring dxL - PUN d,i Usnjarska 6, Kamnik Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan: od 9, do 17. ure V soboto: zaprto Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja VABUENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV Milan Hribar, predsednik sveta KS Sela, se je Radki Veršnik, upokojeni učiteljici, ki je od leta 1946 do 1981 poučevala na OŠ Sela, zahvalil za dolgoletno plemenito kul-turno-prosvetno delo v domačem kraju. nja je bilo slišati petje otrok, deklet, pa tudi fantov na vasi. Tudi mi si prizadevajmo za tak življenjski optimizem. Krajani Sel se ob krajevnem prazniku spominjajo tragičnih dogodkov in žrtev v Sovinji Peči 15. oktobra 1944. Letos pa so se ob izdaji knjige ozrli tudi v preteklost njihovega kraja in se s ponosom seznanili s tem, kdo so bili ljudje, ki so poselili njihove vasi, kako so živeli in kako so lahko ob trdem življenju ustvarili to, kar danes predstavlja kulturno dediščino kraja, kdo so bili ljudje, ki so skrbeli za gospodarsko, kulturno in duhovno rast njihovih prednikov in katerih sadove dela še danes čutijo. Ob tem pa se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj in na kakšen način so posamezniki iz tega okolja s svojim delovanjem prispevali na področju vzgoje, izobraževanja in drugih dejavnosti v domovini in izven nje. Krajevni praznik je tudi priložnost za pregled doseženih rezultatov in snovanje načrtov za prihodnje. Med drugim so letos obnovili obzidje pokopališča, za kar so dva milijona tolarjev potrebnih sredstev pridobili iz najemnin za grobove. V naslednjem letu načrtujejo temeljito obnovo vodnih zajetij Sovinja Peč in Markovo. Brez dvoma jim bo to uspelo, saj so že do sedaj za izgradnjo cest in vodovoda vložili veliko prostovoljnega dela in denarja. Besedilo in slike: VERA MEJAČ € 1 1 . J Mešani cerkveni pevski zbor župnije Sela pod vodstvom Andreja Kotnika je s svojim nastopom, še posebej s prirejeno Marijino pesmijo v čast sv. Neži NA SELAH ZVON ŽE ZVONI vzradostil srca številnih poslušalcev. ko spočili in okrepčali. Kljub temu so pohodniki prišli na cilj. Tudi spust ni bil nič manj zahteven. Čiste hoje v obe smeri je bilo dobrih 11 ur. Pohodniki so bili kar precej utrujeni, a zadovoljni, saj so obiskali goro, kamor redko zaidejo. Turo je vodil planinski vodnik Miro Uršič. 23. septembra smo pod vodstvom planinske vodnice Saše Lindič naskočili podobno goro na Bovškem. Odšli smo na Rombon, 2208 visok vrh, zanimiv zlasti zaradi ostankov iz L svetovne vojne. Na startu, nekdanji trdnjavi Kluže, se nam je pridružila planinska Slavica iz Tolmina. Prestavila je zgodovinska dejstva in dogajanja na tem predelu avstrijsko-italijanske fronte. Po nemarkirani, a dobro vzdrževani poti skozi Tunel smo kar hitro napredovali. Med vzponom smo se ustavili še na vojaški koti 1313, kjer so potekali srditi boji. Na sam vrh smo s kratkimi počitki prispeli po petih urah strme hoje. Vreme je bilo lepo, pogled na številne sledi takratne vojne nam je vzbujal različne asociacije. V skale, ki tvorijo celoten greben Rombona, so na mnogih mestih vklesani številni rovi in luknje, ki so bile varno pribežališče vojakom in hkrati smrtnb nevarne za nasprotnike. Na tem in bližnjih pogorjih je padlo na 100.000 vojakov z obeh strani. Po daljšem odmoru na vrhu in okrepčilu iz nahrbtnika smo se začeli spuščati v dolino po drugi, markirani poti. Za krajši čas smo se ustavili še pri spomeniku padlim na Čuklji in zatem še pri lovski koči, dobro uro nižje. V Bovec smo prispeli po 4-urni hoji. Bili smo nadvse zadovoljni. Skoraj vsi smo bili na tem vrhu prvič, sončen dan pa nam je ponujal enkraten pogled na številne vrhove vse tja globoko v Italijo. Povratek po dolini Trente in čez Vršič do Kranjske Gore in vse do Kamnika je kar hitro minil. Planinsko društvo Kamnik bo do konca leta organiziralo še več ne tako zahtevnih, a vendar nič manj zanimivih pohodov in tur. STANE SIMŠIČ Na vrhu Rombona, 2208 m. Pevski zbor Mavrica na gostovanju v Nemčiji MI SE IMAMO RADI! Pevke in pevci mešanega pevskega zbora »Mavrica« iz Srednje vasi pod vodstovm mlade zborovodkinje Jane Verbič, člani Foto-kino-video kluba Mavrica iz Radomelj in ansambel »Viharnik« smo se 22. septembra zvečer odpravili na gostovanje v prijateljski Enni-gerloh. Z nami so potovale tudi gospa Marta Janežič, glavna organizatorica potovanja, ter nekaj prijaznih sopotnic, ki so želele obis- kati svoje sorodnike v Nemčiji. Prijazna Kambusova šoferja sta nas popejala prek meje. Potovali smo brez nevšečnosti in po 15 urah smo se znašli pred večini že dobro znanimi prostori kulturnega društva »Alte Brennerei Schwa-ke«. Veselo smo se pozdravili s predstavnicami in gostitelji - člani družin, pri katerih so udeleženci ekspedicije prebivali. Po kratkem pozdravnem nago- Z zanimanjem smo si ogledali tudi vodni grad v Liidinghausu. (foto Lidija Balantič) voru predsednice društva gospe Roside Eikelpasch smo vsak s svojim gostiteljem odšli na njihove domove, se udobno namestili, očedili, odpočili, pa tudi najedli ter se nekoliko bolje spoznali. Obveznosti so priganjale. Člani Foto-kino kluba so morali v prostorih kulturnega društva pripraviti razstavo Velika planina v štirih letnih časih, pevci in pevke pa smo imeli koncert v farni cerkvi sosednjega mesta Beckum. Zaradi zasedenosti cerkve smo imeli zelo malo časa za kratko vajo. Zvečer ob šestih se je začela sveta maša, kjer smo sodelovali z mašnimi spevi Matije Tomca. Na kocertu po maši smo peli pesmi, primerne okolju, v katerem smo prepevali. Začeli smo z nemško ljudsko In Stiller Nacht v priredbi Johannesa Brahmsa, ki so jo poslušalci zelo lepo sprejeli. Nadaljevali smo z motetom Ave venim corpus W. A. Mozarta. Zatem smo uvrstili v naš koncert nekaj slovenskih posvetnih in cerkvenih skladb. Za konec smo prihranili dve najbolj udarni - Biser in Dajte mi zlatih strun. Poslušalci, ki so skoraj napolnili veliko farno cerkev, so nas zelo toplo sprejeli in deležni smo bili burnega aplavza. Tudi sami smo začutili, da smo poslušalcem pripravili lep koncertni večer. Zunaj, pred cerkvijo, so nam nekateri poslušalci ponovno zatrjevali, da so ob našem nastopu resnično uživali. Po končanem koncertu smo skupaj z Mavričarji iz Radomelj, ki so med tem že pripravili razstavo v prostorih kulturnega društva v Ennigerloju, ter z Viharniki odšli na kmetijo naše gostiteljice gospe Margarete Schtuve. S skupno večerjo se je želela oddolžiti za gostoljubje ob njihovem predlanskem obisku pri nas. V velikem skednju so nas čakale pogrnjene mize in poslastice za vsak okus. Prijazni gostitelji, dobra hrana in pijača, Viharniki s svojo glasbo, ples in petje ob razsvetljavi žarečih panjev, vse je ustvarilo čudovit večer, ki se je kljub utrujenosti zavlekel precej v noč. V nedeljo so čakale nove obveznosti. Prvi smo bili na vrsti pevke in pevci, ki smo imeli ob pol desetih vajo za mašo in koncert v farni cerkvi v Ennigerloju. Program je bil enak kot prejšnji večer v Beckumu, mi pa smo sveži in spočiti peli še bistveno bolje kot prejšnji večer. Že nasmeh dirigentke nam je dal vedeti, da je zadovoljna z našim petjem in huronski odziv poslušalcev nam je dal krila. Zadnji dve pesmi so poslušalci pričakali stoje in z ritmičnim ploskanjem nagradili naše izvajanje. Večjega plačila pevcu ne more dati nihče. Naša sreča in zadovoljstvo sta bila popolna. Ko smo se zadovoljni vrnili v društevne prostore, smo videli, da je na razstavi Foto-kino-video kluba Mavrica že precej obiskovalcev, čeprav uradno še ni bila odprta. Uradna otvoritev razstave je bila ob 15. uri. Razstave se je udeležil tudi župan Ennigerloja gospoda Hans-Ulrich Brinkmann skupaj z ženo, mnogo članov kulturnega društva Alte Brennerei Schwake, prijateljev Kamnika ter drugi domačini. Za uvod je spregovorila predsednica kulturnega društva gospa Rosida Eikelpasch. Poudarila je prijateljsko povezanost prebivalcev Ennigerloja s Kamničani in okoličani ter povedala, da se vedno znova veseli skupnih srečanj. Foto-kino klub in pevski zbor sta vzporedno s predstavitvijo ustreznih diapozitivov ter slovenskih narodnih pesmi lepo napovedala vsebino razstave Velika planina v 4 letnih časih. Potem je spregovoril še njihov župan, ki z velikimi simpatijami spremlja prijateljevanje med svojimi rojaki in nami. Na koncu svojega nagovora pa je obljubil, da bo drugo leto ob Dne- vu narodnih noš obiskal Kamnik. Ker je gospod Hahnel, ki je velik prijatelj Slovenije, praznoval pred kratkim 80-letnico, smo zanj pripravili skromna darila in mu ob tej priložnosti zapeli tudi zdravico Kolk’r kapljic, tofko let. Ganjen se je zahvalil, gospa Rosida pa je razgalsila, da je razstava tudi uradno odprta. Med tem časom so Viharniki že pripravili vse potrebno za večerno zabavo: zaigrali so glasbeniki, pevka je zapela in zabava se je začela. Nismo si mogli kaj, da se ne bi takoj zavrteli, pa tudi domačini so se nam kaj hitro pridružili. Med najvztrajnejšimi plesalci je bil prav gotovo gospod župan. Zabava se je razživela in šele pozno ponoči smo odšli na domove naših gostiteljev. ALBIN PIRŠ (nadaljevanje prihodnjič) Kako dobro poznamo svojo občino? Na fotografiji v predzadnji številki Kamniškega občana je bila vas LOKE, slikana z vzhodne strani. Na sliki je tudi cerkev sv. Tomaža, zgrajena v letih 1723-24 na mestu srednjeveške predhodnice iz leta 1526. Blizu domačije pod Žubeje-vim gričem (746) je bila tudi prva partizanska bolnišnica na Kamniškem. Izmed prispelih pravilnih rešitev je žreb izbral Braneta Pirša s Starih Sel 3, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Kočna na Ljubljanski cesti. Tudi tokrat ostajamo v Tuhinjski dolini. Naselje na sliki leži nad dnom doline in je tudi eno od izhodišč za obisk Menine pla- nine. Odgovor, ki ga pričakujemo do srede, 22. novembra, na naslov Kamniški občan. Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik, je ime naselja na sliki. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele. Iz tabora OK Kamnik Španci premočni 21. oktober si bodo kamniški odbojkarji še kako zapomnili, saj niso izkoristili ugodnega rezultat s prve tekme 1. kroga pokala CEV v Malagi, ko so že vodili z 2:0, a so na koncu izgubili s 3:2. V povratni tekmi na domačem terenu so Kamničani sicer z nekaterimi potezami navdušili prepolno kamniško dvorano, a so bili za malenkost prekratki, saj so prav tako izgubili s 3:2. V primeru kamniške zmage s 3:2 pa bi na turnir v Nico odpotovali Kamničani. Tako evropska preizkušnja ostaj dobra šola za v bodoče. Kamničani so tekmo doma začeli dobro in imeli vseskozi pobudo, na koncu prvega seta pa malce popustili in prvi set izgubili. V drugem setu so bili prav tako boljši in gladko zmagali. Tudi v tretjem so bili vseskozi spredaj, a na koncu zopet popustili in zaostajali že z 2:1. V četrtem so se na veselje navijačev še rešili in prestavili odločitev na peti set. Tudi tega so začeli odlično, nato pa naredili nekaj nepotrebnih napak in Španci ponujenega niso izpustili iz rok. Kljub izpadu pa velja vse kamniške igralce pohvaliti za borbeno igro, prav tako pa tudi organizatorje, ki so tekmo izpeljali na naj-višjern nivoju. Odbojkarji se zahvaljujemo vsem navijačem (predvsem Ravbarjem) za dveurno bučno podporo, prav tako pa tudi kamniški god- bi, ki je z zaigranimi himnami še dodala k veličastni predstavi v Športni dvorani v Kamniku. Sicer pa se je že začelo državno prvenstvo, kjer so bili Kamničani do 'četrte tekme neporaženi. V prvi tekmi so v gosteh premagali neugodni Granit s 3:1, nato doma zlahka Šempeter s 3:0, presenetljivo zlahka v gosteh še Fužinar s 3:0. V petem kolu (tekmo četrtega kola z Bledom so prestavili na 29.11. zaradi prenove dvorane) pa so prvič klonili in sicer v gosteh proti Mariboru s 3:0 in tako prvo mesto prepustili Bledu. V pokalnem tekmovanju so Kamničani že preskočili prvo oviro (Terme Lubnik), v četrtfinalu pa jih čaka Šempeter. Prva tekma bo v sredo, 15. novembra, ob 18.30 v Športni dvorani Kamnik. Na koncu pa še predstavimo kamniško ekipo v letošnji sezoni. Trener ekipe je Gregor Hribar, pomočnik trenerja Danijel Habjan, igrajo pa Damjan Marinko, Mihael Kosi, Šemsudin Mujanovič, Janez Makovec, Marko Turk, Janez Matovič, Gregor Orel, Gašper Ribič, Matija Pleš-ko, Janez Turk, Damjan Pirnat in Tomislav Šrnuc. Cilj kamniške ekipe v tej sezoni je ohranitev mest iz prejšnje sezone, če pa se bo prikazala priložnost za kaj več, pa se tega ne bodo branili. Cico 1. Kamniška športna dvorana že dogo ni bila tako polna gledalcev kot na zanimivi odbojkarski tekmi med Kamničani in Spanci. Karate sekcija Virtus Duplica KRISTJAN ZUPANČIČ TRETJI V nedeljo, 22. oktobra je na Vrhniki potekala II. pokalna tekma za dečke in deklice, ki jo je organiziral Karate klub Vrhnika v sodelovanju z Karate zvezo Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo preko 250 tekmovalcev in tekmovalke iz vse Slovenije. Karate sekcijo Virtus Duplica so zastopali: Boštjan Tomelj v katah ter Tanja Božič, Tim Semprimož-nik. Rok Kladnik in Kristjan Zupančič v borbah. Boštjan se ni uvrstil v drugo koto in je ostal brez vidne uvrstitve. Tanja je prvo borbo zmagala, v drugi pa ni našla prave taktike proti nasprotnici, ki je bila vsaj 10 kg težja in 20 cm višja od nje tako, da je borbo izgubila in se je na koncu uvrstila na 5.-8. mesto. Enak rezultat sta dosegla tudi Tim in Rok, Kristjan pa je v svoji kategoriji osvojil 3. mesto. Z rezultati so v društvu zadovoljni, saj kažejo, da so tekmovalci vedno bolje pripravljeni in da je lahko pričakujejo še večje uspehe na naslednjih tekmah. Zeto so zadovoljni tudi s članstvom, saj število prisega 60 članov in članic, ki se redno udeležujejo treningov in si nabirajo novih znanj pod budnim očmi svojih trenerjev. B. S. Motokros - Sitar Dunlop Racing Vztrajati in uspeti Zaključila se je letošnja tekmo1 valna sezona v motokrosu. Trajala je od marca pa tja do sredine oktobra. Da, bila je precej dolga in naporna, 9 dirk za državno prvenstvo, 8 za evropsko prvenstvo, 16 za svetovno prvenstvo, dirke za pokal Alpe-Adria in še nekaj posameznih mednarodnih dirk. Motokros je zelo garaški šport, ki zahteva veliko kondicije in pripravljenosti, za uspešne tudi ogromno tveganja. Poškodbe so prisotne iz leta v leto, potrebno je trdo delo, odrekanja, ostajajo samo najvztrajnejši. Tudi letos je ekipa SITAR DUNLOP Racinga dosegla nekaj lepih uspehov, tako v članski konkurenci kot tudi v razredih podmladka. Roman JELEN, lanski državni prvak v razredu do 125 ccm, motociklist leta 99, je letos treniral s tovarniško ekipo KTM v Italiji in na dirkah za svetovno prvenstvo do 500 ccm kljub poškodbi v drugi polovici sezone dosegel skupno 26. mesto in 29 točk. Tudi edini Kamničan, 20-let-ni Rok SITAR, se je uspešno vrnil po lanski poškodbi in v razredu do 125 ccm presenetil na dirkah za evropsko prvenstvo. Z uspešnimi nastopi na 6 dirkah je v konkurenci 70 dirkačev iz 10 držav končal na 3. mestu. Žal tudi letos ni šlo brez poškodb, zato na finalni dirki EP na Danskem in Madžarskem kljub dobri formi ni Iz kegljaškega kluba Kamnik Kegljačice ETE uspešne Igralci Calcita so v zadnjih dveh kolih doživeli zmago in poraz. V Medvodah so po zelo razburljivi končnici in izvrstnem metanju vseh zlasti pa Braneta Potočnika z 964 podrtimi keglji, premagali ekipo iz Medvod, kije veljala za favorita. Tokrat je ekipi Calcita pomagal tudi Jaka Tomc, mladinec z dvojno registracijo, ki trenutno nastopa za ekipo zJesenic. Jaka j e bil z954podrtimi keglji prav tako izvrsten. V goste na kegljišče Repovž je prišla vodilna ekipa iz Litije in zmagala z rezultatom 6:2. Tudi tokrat je največ kegljev med domačimi podri Brane Potočnik, in sicer 916. Ostali igralci Calcita pa so metali pod pričakovanji. Gledalci so prišli na svoj račun ob kegljanju gostujočega igralca z 997podrtimi keglji, kar je tudi rekord kegljišča. V prejšnjemu kolu so se izkazale igralke ETA Kamnik in v gosteh osvojile točko. Gostovale so v Novem mestu z ekipo Trebnje in igrale 4:4. V zadnjem kolu pa so gostile igralke Ljubelja iz Tržiča in zmagale s 6:2. Tak.o kot v Novem mestu je bila tudi tokrat najboljša med našimi Joži Vidic z 432podrtimi keglji. Izkazala seje tudi Nika Korošec z 418 podrtimi keglji. Z osvojenimi petimi točkami so kegljačice v srednji lestvice. Igralke in igralnici vabijo privržence kegljanja, da jih pridejo spodbujat na naslednje tekme doma. LEON PIRMAN V______________________________________________ S !:j|l/ " m ml JBSl Rok Sitar je uspešno zaključil letošnjo sezono, še več pa si obeta v prihodnji. Fotografija je nastala po dirki EP v Belorusiji, kjer je slavil zmago. odpotoval, izostal je tudi na dirkah državnega prvenstva, ki ga je kljub vsemu zaključil na 3. mestu. »Za naslednjo sezono starta-rno s svojo ekipo na naslov državnega prvaka,« je ob koncu sezone pristavil Rok. V razredu do 250 ccm je Boštjan Kampuš zaradi bolezni osvojil 4. mesto na DP, kljub vsemu pa je bil edini voznik, ki je nemalokrat na dirki qgrozil letošnjega državnega prvaka Saša Kraglja. V razredu podmladka do 65 in 85 ccm sta prav Matevž in Jernej IRT brez težav pometla z vso konkurenco in postala tudi letos državna prvaka. Fantje so za 3 mesece postavili motorje in čelade v kot, vendar se bodo prav kmalu začele priprave na novo sezono, naporni kondicijski treningi, v februarju pa z motorji. Najboljši vozniki SITAR DUNLOP Racinga pa so za nagrado konec oktobra obiskali Pariz in si v dvorani BERCY ogledali motokrosistični spektakel. BARBARA SITAR VII. Državno ekipno prvenstvo 2000 v Radencih Kegljači DU Kamnik odlični Po pravilih tekmovnanj v okviru Društev upokojencev Slovenije lahko na državnem prvenstvu v kegljanju nastopijo samo regijski ekipni prvaki. Kegljači DU Kamnik smo se tega velikega tekmovanja udeležili, saj smo v maju osvojili to lovoriko na kegljišču KK Ljubelj v Tržiču. Po spremembi načina ekipnega tekmovanja v letošnjem letu s štiričlansko ekipo s po 100 lučaji mešano - to je dvakrat po 25 lučajev v polno in dvakrat 25 lučajev čiščenja, je poudarek na kvaliteti tekmovanja posameznika. Tekmovanje se je odvijalo npr kegljišču Radin v Radencih, ki je bilo letos obnovljeno in opremljeno z Vollmerjevo avtomatiko, zadnjim tehničnim dosežkom' na tem področju. Ob tem ne morem mimo dejstva, kako je kamniška oblast zapravila to, kar smo v Kamniku že imeli. S pristopom, kot je v Radencih, bi lahko občudovali eno najlepših kegljišč v Sloveniji, tako pa... Našo ekipo smo sestavljali Franc Novak-Fačo, Vojko Poljanšek, Drago Leben in Rudi Vidic, vsi člani kegljaškega kluba Calcit Kamnik - Domžale. Nastopili smo na štirih stezah hkrati. Po prvih petdesetih lučajih posameznikov je kazalo zelo dobro, saj smo po posameznih stezah - Vidic na I. 221 kegljev, Novak na 11. 212 kegljev, Leben na III. 194 kegljev in Poljanšek na IV. 216 kegljev, dosegli rezultat, ki je obetal najboljše, saj smo po opravljeni prvi. polovici tekmovanja prehiteli do tedaj vodečo ekipo DU Ravne. Po zamenjavi stez pa nam razen Novaka, ki je svoj rezultat izboljšal za dva keglja, torej na 214 podrtih kegljev, ni šlo najbolje od rok. Leben je ponovil rezultat iz prvega nastopa, Poljanšek je podrl 202 keglja in jaz le 192, kar nam je skupaj prineslo 1645 podrtih kegljev in zadostovalo za še vedno odlično četrto mesto in pisno priznanje, ki bo dopolnilo zbirko pokalov in priznanj v vitrini športnikov DU Kamnik. Za tretjim mestom smo zaostali le za pet kegljev in tega so osvojili kegljači DU Trbovlje s 1649 podrtimi keglji, drugo mesto so osvojili kegljači DU Maribor -Center s 1659 podrtimi keglji in prvo mesto kegljači DU Ravne na Koroškem s 1672 podrtimi keglji. Naš nastop lahko označim z odličnim, saj ne smemo pozabiti dejst\’a, da je sodelovalo deset regijskih ekipnih prvakov Slovenije. Ker pa je posamezen nastop za ekipo štel tudi za posamično prvenstvo upokojencev naše države, smo med štiridesetimi kegljači osvojili rezultate: Drago Leben s 388 podrtimi keglji 24. mesto, Rudi Vidic s 413 podrtimi keglji 12. mesto, Vojko Poljanšek s 418 podrtimi keglji 8. mesto in naš najboljši Franc Novak-Fačo 7. mesto. S tem se je končalo tudi moje vodenje kegljaške sekcije DU Kamnik, ki mi je bilo zaupano ob odsotnosti Slavka Šuštarja, ki je po operaciji in uspešnem okrevanju ponovno prevzel to funkcijo. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem za zaupanje. Slavkotu in vsem nam pa kličem: »Še veliko podrtih kegljev in uspehov v bodo- če!<< RUDI VIDIC DOPOLNILO - JARŠKI DOM STALNO ODPRT V prejšnji številki je bilo objavljeno, da je Jarški dom na Mali planini odprt bolj ali manj stalno. Na to se je odzval lastnik tega doma in povedal, da bo Jarški dom do nadaljnjega odprt stalno, torej tako med tednom, kot tudi ob sobotah in nedeljah. Morebitne rezervacije lahko sporočite po tel. 041 676-254. 50-LETNICA POSTAJE GRS ŽELEZNA KAPLA V nedeljo, 17. septembra, je postaja GRS Železna Kapla praznovala petdeseto obletnico ustanovitve. To je bil za ta majhen, vendar turistično zelo razvit kraj na avstrijskem Koroškem, slabih 30 km zračne linije severno od Kamnika, pravi krajevni praznik. Udeležili so se ga predstavniki celotnega krajevnega političnega, društvenega, gospodarskega in cerkvenega življenja - od podjetnikov do duhovnikov, od žandarmerije in vojske do pevskih društev in predstavnikov krajevne in deželne politične oblasti. Najprej je bil na Glavnem trgu koncert domače pihalne godbe, sledila je maša v slovenskem in nemškem jeziku, nato pa osrednja proslava s slavnostnimi govori. Sledil je še praktični prikaz reševanja s pomočjo vrvne žičnice. Postaja GRS Kamnik že dolgo časa sodeluje s kapelskimi reševalci, saj njihovo območje delovanja v kamniških Alpah praktično meji na kamniško. Kamničani se redno udeležujejo zimskih vaj iz reševanja na Obirju, Kapelčani pa občasno kopnih reševalnih vaj v Grintovcih. Tako sta se te proslave, poleg predstavnikov reševalcev GRS postaj Celje, Jezersko, Maribor, Prevalje in Škofja Loka, udeležila tudi načelnik postaje GRS Kamnik Janez Podjed in njen najstarejši, še vedno aktivni reševalec Cene Grilje. Ob tem sta postaji GRS Železna Kapla izročila tudi spominsko darilo - originalno kamniško majoliko. BOJC Smučarski klub Kamnik vabi na SEJEM SMUČARSKI OPREMI v telovadnico starega zdravstvenega doma v soboto, 2. decembra, od 9h do 19h in v nedeljo, 3. decembra, od 9h do 17h Kupili boste lahko novo opremo in prodali ali kupili rabljeno. Edini sejem na Gorenjskem brez vstopnine! Vabljeni! OGREVANJE NA PLIN JE NAJCENEJŠE (in to kar za 40% v primerjavi z oljem!) • PRODAJA plinskih peči BUDERUS, HVDROTHERM, JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN • IZVEDBA na ključ od projekta do zagona • BREZPLAČNO SVETOVANJE • UGODNI KREDITI Kon Tiki Solar SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 Iz oktobrske kronike Policijske postaje Kamnik Prevelika hitrost še vedno botruje nesrečam, zato pazimo, ker zima prihaja... Čeprav je bilo število varnostno zanimivih dogodkov v letošnjem mesecu oktobru nekoliko manjše v primerjavi z lanskim oktobrom, so imeli policisti kamniške policijske postaje tudi v preteklem mesecu kar precej dela. Na področju prometne varnosti so obravnavali 66 prometnih .nesreč, v povprečju več kot dve na dan. Med njimi na srečo ni bilo nobene z najhujšimi posledicami, 14 se jih je končalo s telesnimi poškodbami, ostalih 52 pa z razbito pločevino. Na področju javnega reda in miru so morali posredovati v 30 primerih. V 19 primerih so morali ukrepati na javnih krajih, enajstkrat pa so morali posredovati tudi v zasebnih prostorih. Med 40 kaznivimi dejanji (lanskega oktobra so jih zabeležil 70) je bilo največ tatvin (18), sedemkrat je bilo vlomljeno v stanovanja in druge objekte, sledi 6 poškodovanj tujih stvari, 4 tatvine motornih vozil, 3 tatvine koles, 1 vlom v avtomobil itd. Da se pobeg po prometni nesreči ne izplača, je spoznal voznik osebnega avtomobila, ki je 1. oktobra na kamniški obvoznici zaradi nepravilnega prehitevanja povzročil prometno nesrečo. Ne da bi oškodovancu (k sreči je šlo le za materialno ško- do) izročil svoje podatke, je pobegnil. Policisti so ga še istega dne izsledili in zoper njega ustrezno ukrepali. Tudi druga nesreča, ki se je zgodila 2. oktobra v Šmartnem, je bila posledica nepravilnega .prehitevanja. Voznica je pri prehitevanju čelno trčila v nasproti vozeči avto. V nesreči so bile poškodovane štiri osebe, na vozilih pa je bilo za okrog pol milijona SIT škode. 10. oktobra je v Buču prometno nesrečo povzročil voznik neregistriranega avtomobila, ki je zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste v jarek. 19. oktobra je, prav tako v Buču, voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na levo stran ceste in trčil v nasproti vozeči avtomobil. Pri tem je voznik dobil lažje telesne poškodbe, da so ga morali odpeljati v UKC Ljubljana. Nekoliko neobičajna nesreča se je 21. oktobra zgodila na Šut-ni v Kamniku, kjer sta trčila starejši kolesar in otrok s kolesom. Pri tem se je starejši kolesar hudo telesno poškodoval, tako da so ga z reševalnim vozilom morali odpeljati v bolnišnico. Med kaznivimi dejanji naj omenimo tatvino električnega pastirja last LD Tuhinj 4. oktobra na Malem Rakitovcu, vlom v poslovne prostore Arboretuma Volčji Potok 10. oktobra. Neznanec je s ključi trezorja, ki jih je dobil v vlomljenem predalu mize, odnesel iz blagajne okrog 62.000 SIT. 8. oktobra je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Palovški ulici in odnesel za okrog 400 tisočakov denarja in zlatnine. 20. oktobra ponoči je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Bevkovi ulici ter iz nje odnesel zlatnino in ure. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v osebni avtomobil na Polčevi poti v Mekinjah in iz njega odnešen radiokasetofon Blaupunkt. 27. oktobra so policisti prijeli štiri mladeniče, ki so na Fužinah poskušali ukrasti parkiran avto. Osebni avtomobil Honda Ci-vic, ki je bil 28. oktobra ukraden na Jakopičevi ulici, so kasneje našli na avtobusni postaji v Kamniku. 6. in 28. oktobra so policisti v Kolodvorski ulici zasegli mlajšemu moškemu in še dvema občanoma posušeno zeleno rjavo rastlino. Ker sumijo, da gre za marihuano, so odvzete rastline dali v analizo. V oktobru so policisti morah posredovati pri več pretepih v stanovanjih na Groharjevi, Slat-narjevi, Klavčičevi in v Mekinjah. Večinoma je pretepom botroval alkohol. 12. oktobra so policisti morali posredovati v gostišču v Zagorici, kjer je razbijal pijan gost - domačin. Zoper njega in natakarico, ki mu je stregla s- pijačo, sledi prijava sodniku za prekrške. 17. oktobra so policisti v Novem trgu prijeli pet ilegalcev, 4 Turke in enega Iranca, ki so nezakonito prestopih državno mejo. Odpeljali so jih v »Azilni dom« v Ljubljano. 28. oktobra se je Kamničan s psom zaplezal V Turski gori. Z gore so mu pomagali kamniški gorski reševalci, ki so bili ta čas na Kamniškem sedlu. 14. oktobra je občan iz Mekinj prijavil policiji, da mu je nek pretkani prodajalec prodal ponarejeno orodje Hilti. Svojo napako je spoznal šele, ko je v časopisu prebral, da so kriminalisti v Kranju prijeh osumljenca. Previdnost pri takih stvareh ni nikoli odveč! F. S. V oktobru so se poročili: - MLAKAR JANEZ, elektrikar, Studenec pri Krtini 4 in KORBAR MIRA, vzgojiteljica, Depala vas 59 - ANTONIN MARKO, vodja servisa, Kamnik, Medvedova ul. 42 in OSOLNIK BARBARA, učiteljica raz. pouka, Godič 80 D - URŠIČ JANEZ, mizar, Spodnje Stranje 24 in KNAVS MARIJA, študentka, Županje Njive 28 - BURJA ALEKSANDER, voznik, Srednja vas pri Kamniku 46 in PRISPILOVIČ MARIJETA, natakarica, Srednja vas pri Kamniku 46 V oktobru so umrli: - PINTAR HERMINA, roj. Ankele, Domžale, Prešernova c. 18, upok., stara 92 let - KODRA ANGELA, roj. Sušnik, Zgornji Tuhinj 31, upok., stara 52 let - PETAC1 IVANA, roj. Tonin, Kamnik, Šolska ul. 3, upok., stara 83 let - LEVEC FRANCE, Komenda, Zadružna ul. 23, upok., star 62 let - BERLIC LEOPOLD, Češnjice v Tuhinju 8, upok., star 79 let - ROPAŠ FRANČIŠEK, Šmarca, Habjanova ul. 6, upok., star 72 let - ALPNER RUDOLF, Godič 3, upok., stara 59 let - KOSIRNIK IVAN, Tunjiška Mlaka, 12, upok., star 58 let - BENKOVIČ JANEZ, Mekinje, Cankarjeva c. 55, učitelj športne vzgoje, star 41 let - PODBELŠEK JANEZ, Soteska 64, star 70 let - MATJAŠ JOŽEFA, Sovinja peč 4 stara 99 let - KOROŠEC JANEZ, Homec, Vil. ulica del 13, star 64 let - ŽLEBNIK VLASTA, roj. Čertalič, Kamnik, Jakopičeva ul, 25, stara 59 let - GALINSTANISLAVA, roj. Starovasnik, Podstudenec 16, upok., star 71 let - MOČNIK MILAN, Županje Njive 32 B, delavec, star 53 let - PETERLIN JOŽEF, Gmajnica 78, upok. star 73 let - VODLAN ALOJZIJ, Godič 16, upok., star 88 let - FILIPIČ AVGUST, Ljubljana, Ulica majke Jugovičev 9, upok., star 79 let USPEŠEN SKUPNI LOVNA LISICE Vsako jesen po naših gozdo- Tudi letos ni bilo nič drugače, zornost lovcev namenjena vih zatrobijo lovski rogovi in Zaradi stekline, ki še vedno predvsem lisicam. Samo v sepse oglasi lajež psov goničev, razsaja, je bila tudi letos po- tembru so na odseku za virologijo Veterinarske fakultete od 62 pregledanih lisic pri 12 lisicah odkrili virus stekline, kar kaže, da ta, tudi za človeka nevarna bolezen, še vedno razsaja po naši deželi. Poleg tega pa lisice ogrožajo, tudi obstoj nekaterih vrst male divjadi, še posebno zajca, ki je tudi v našem okolju postal kar redek. (Več o tem v pogovoru z veterinarskim inšpektor- Posebno lovsko srečo pri lovu na lisice so zadnjo oktobrsko nedeljo imeli stahoviški jem Grošljem v na-lovci na skupnem lovu nad potokom Črno, uplenili so kar devet lisic. Lovci pravijo, slednji, številki!) da bo zato marsikatera kokoš v Črni lahko še nekaj časa živela... (fs) Kaj se dogaja na Menini planini (3) TUDI B1BA PLANINA JE SESTAVNI DEL MENINE Čeprav smo na Bibi že marsikaj postorili, pa nas čaka še kar nekaj nerešenih vprašanj, je v pogovoru za Kamniški občan dejal Franc Šuštar, predsednik Pašne skupnosti Biba planina, doma s Starih sel v Tuhinjski dolini. Ta skupnost ima od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v najemu okrog 58 hektarjev pašnikov. Za najem zemljišč, ki so državna last in v zvezi z njimi ne teče noben denacionahzacijski postopek, imajo sklenjeno 10-Ietno najemno pogodbo, ki poteče leta 2005. V pašni skupnosti, ki so jo leta 1998 uskladili z zakonom, sodeluje 31 paših upravičencev iz vasi Okrog, Češnjice, Črvni vrh, Mali in Ve- Franc Šuštar iz Starih sel, predsednik pašne skupnosti Biba planina, je bil z letošnjo pašo kar zadovoljen. liki hrib, Zgorji Tuhinj, Stara Sela, Stebljevk, Buč, Pirševo in Praproče. Pašna sezona na Bibi traja približno sto dni. Letos se je od 1. junija do 15. septembra na Bibi paslo okrog 110 krav, 40 telet in 20 konj. Pašni upravičenci ženejo na planino le krave s teleti, zato molža ni potrebna. Če želijo imeti dobro pašo, je seveda treba v planino tudi precej vlagati. Poleg rednega vsakoletnega čiščenja planine, obnove ograj in podobnih del je treba vzdrževai tudi pastirski dom. Zato mora *vsak član pašne skupnosti letos prispevati okrog 10 tisočakov na glavo živine. K tem stroškom jim nekaj primakne tudi država. Največ zadreg jim povzroča pastirski dom, ki je sicer občinska last. »Pred leti, ko sta bila predsednik skupščine Maks Lavrinc in predsednik izvršnega sveta Miha Novak, smo sklenili najemno pogodbo za deset let, v kateri piše, da moramo dom vzdrževati, da ne bo propadal, pravi Šuštar. V pogodbi, ki jo je 22. 12.1994 podpisal predsednik IS skupščine občine Kamnik tudi piše, da najemnik ne sme spreminjati objekta brez predhodnega pisnega soglasja najemodajalca: brez tega soglasja najemnik ne sme oddati objekta v podnajem. Objekt sedaj na podlagi te pogodbe vzdržuje pašna skupnost s svojimi sredstvi. V 42 metrov in^deset metrov široki zgradbi je polovica prostora namenjena živini, ostali del pa bivalnim prostorom pastirja. Letos je živino na Bibi pasel Klemenov France iz Zgornjega Tuhinja. Pred tremi leti so prenovili polovico strehe, pred dvema letoma so uredili električno napeljavo na sončne kolek-torje. Po mnenju predsednika pašne skupnosti so precej izboljšali pogoje za bivanje. Glede na to, da je stavba občinska last, se v zadnjem času pojavlja vprašanje njene bodoče namembnosti. Čeprav so nekatere želje, da bi pastirski objekt spremenili v gostilno na planini, člani pašne skupnosti temu niso naklonjeni. Menijo namreč, da bi moral služiti sedanjemu namenu, morda pa bi pohodnikom in planincem v njem lahko ponudili kak čaj, mleko ali kaj podobnega. »Vendar se na kamniški občini že nekaj časa nič ne premakne, tako, da ne vem, kaj nameravajo storiti s tem objektom«, pravi predsednik pašne skupnosti. Kot kaže, je v zvezi s hlevom na Bibi kar nekaj različnih interesov, ki jih bo treba čimprej uskladiti in najti ustrezno rešitev, ki bo v korist in ne v škodo pašni dejavnosti in okolju meninske-ga planinskega sveta. Člani pašne skupnosti, ki se vsako leto na prvo majsko nedeljo dobijo na občnem zboru, naslednjo soboto pa gredo na delovno akcijo na planino, menijo, naj bi nadaljnji razvoj Menine planine podredili prvotnemu kmetijskemu namenu in v tem okviru pašni dejavnosti. Ta enkratni in danes vse redkejši planinski svet je treba ohraniti v čimbolj prvobitni obliki tudi našim zanamcem. Zato morajo dolgoročni interesi prevladati nad kratkoročnimi... S tem soglaša tudi Vido Pirš, predsednik Kmečke zadruge Biba, doma iz Zgornjega Tuhinja in dodaja, da kamniška občina res preveč odlaša z ureditvijo statusa pastirskega doma na Bibi. Dejal je tudi, naj bi dom še naprej služil pašni skupnosti. Zato so ga po sprejemljivi ceni pripravljeni odkupiti. Toda zaenkrat to še ni mogoče, saj je Dom formalno občinska last, zemljišče pa v lasti sklada kmetijskih zemljišč RS. Razmišljajo o tem, da bi objekt preuredili v neke vrste planšarsko planinski dom. Vendar je na tej poti še kar nekaj ovir. Upa, da jih bodo uspeli premagati. Vse kaže, da bi bilo za uspešno reševanje vseh zagat na Menini potrebno tudi tesnejše medsebojno sodelovanje vseh, ki danes gospodarijo s tem čudovitim planinskim svetom. (prihodnjič dalje) FRANC SVETELJ Letos se je tri mesece na Bibi paslo preko 150 glav goveje živine in 20 konj iz 11 tuhinjskih vasi. LIP RADOMLJE d.d. Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15,1235 Radomlje, ali po tel. 01/724 09 30. Otroci in cestni promet Ta učence tretjih razredov osnovnih šol kamniške in komendske občine je KAM-BUS d.d., družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil, tudi v letošnjem letu v sodelovanju s policisti PP Kamnik pripravila tematske dneve z naslovom Otroci v javnem potniš- kem prometu in prometna varnost. 380 šolarjev je obiskalo avtobusno postajo v Kamniku ter delavnice podjetja KAM-BUS. Z zanimanjem so sledili pripovedi o delovanju avtobusnega prometa, zlasti pripravi vozil za varno vožnjo. Radovedno so zlezli pod avtobus in si ogledovali njegovo čvrsto želez-je. Opazovali so napravo za avtomatsko merjenje zavornih učinkov, v prometni službi podjetja KAM-BUS pa so se seznanili z razporedi vozil in voznikov. Naučili so se brati vozni red in bili poučeni o obnašanju na avtobusih in na avtobusnih postajah. Za dodatek so reševali nagradni kviz. Policisti PP Kamnik so učence vodili po kamniških ulicah in jim kazali način pravilne hoje ob vozišču, način prečkanja ceste na prehodih za pešce in pri semaforjih ter jih učili opazovati promet ter nevarnosti v njem. Mnogo je odraslih, ki ne vedo ali nočejo vedeti tega, kar so spoznali mladi šolarji. Že zaradi njihove radovednosti, kaj šele varnosti, so ure, ki so jih porabili organizatorji in prizadevni učitelji vseh tretjih razredov obeh občin, dosegle svoj namen. M. MIHELČIČ TUDI NEVELJSKI GASILCI SMO AKTIVNI Za marsikoga je mesec oktober najlepši mesec leta, za marsikoga tudi najbolj delaven. Za vse gasilce pa je najpomembnejši, saj je to mesec varstva pred požari. Ne moremo reči, da je za gasilce ta mesec najbolj delaven, je pa zagotovo na drugem mestu. Gasilci imamo največ dela pred vsakoletnimi tekmovanji, saj je potrebno pripraviti veliko število desetin. Takrat je gasilski dom pravo mravljišče. Iz PGD Nevlje se vsako leto udeleži občinskega tekmovanja po sedem desetin od pionirjev do veteranov. Pohvalno je, da se vsako leto zberejo veterani, saj so redka društva, kjer so tudi veterani tako dejavni. Najbolj pa smo ponosni na naše pionirje, ki že vrsto let dosegajo prva mesta na občinskih tekmovanjih, Največji uspeh so v lanskem letu dosegle pionirke, ko so osvojile četrto mesto na državnem tekmovanju v Kočevju. Za ta uspeh je bilo potrebno precej odrekanja, tako pionirk' kot mentorjev. Za vsak trud je primerna tudi nagrada, zato že tradicionalno vsako leto na morju letuje pionirska oziroma mladinska desetina. V lanskem letu smo za vso mladino organizirali rafting na Kolpi. Škoda je, da mladostna navdušenost z leti usiha. Iz mladinskih vrst pride v članske komaj dobrih deset odstotkov mladine. Najpomembnejša naloga članov društva je, da se čimbolj posvetimo vzgoji mladih, zato bomo še v letošnjem letu začeli s prvo stopnjo tečaja za gasilce. Mesec oktober je po delavnosti gasilcev na drugem mestu. V mislih sem imel vse aktivnosti, predvsem na operativnem področju, ki jih gasilci opravimo v tem mesecu. Te aktivnosti obsegajo čiščenje in urejanje doma z okolico. To smo letos v PGD Nevlje vzeli še kako zares, saj smo obnovili celotno fasado, prepleskali opaž in stavbno pohištvo. Zdaj nam je naš gasilski dom resnično v ponos. Delo je opravilo podjetje O raže m iz Godiča, za kar se jim zahvaljujemo. Tudi letos so bili na ogledu in predstavitvi doma, orodja in tehnike učenci OŠ Nevlje, ki vedno pokažejo izredno veliko zanimanja za delo gasilcev. V oktobru tudi redno pregledajo hidrante, da so v primeru uporabe vselej brezhibni. I I PEUGEOT 106 že od 1,528.000 SIT 206 že od 1,647.000 SIT 306 že od 2,220.000 SIT 406 že od 3,474.000 SIT 806 že od 4,025.000 SIT Partner že od 1,828.000 sit Experf že od 2,650.000 SIT ! Boxer že od 2,883.000 SIT ! SPREJEMAMO NAROČILA ZA j PEUGEOT 206 CC (cabrio) I I I I I I ! I I I I I I I URŠKA dlesna šola v kamniku “S* 04/25-15-000 041/611-000 (več kot plesna šola) v PRITLIČJU OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA PRIČETEK PLESNIH TEČAJEV V SREDO, 22. NOVEMBRA MALA PLESNA ŠOLA za predšolske otroke od 4. leta začetna stopnja ob 17.15, 6. stopnja ob 17.00 PLESNA ŠOLA za osnovnošolce - POP TEČAJI za učence od 1. do 4. razredov: 1. stopnja ob 18.00, 6. stopnja ob 17.45 za učence od 5. do 8. razredov: 1. stopnja ob 18.30, 2. stopnja ob 19.00, 6. stopnja ob 19.00. JAZZ BALET, SHOW DANCE, HIP HOP v Kranju TEČAJI DRUŽABNEGA PLESA za odrasle in mladino 1. stopnja ob 20.00, 2. stopnja ob 19.45 Če bo v Kamniku premalo prijav, ste vabljeni v Kranj od 1. do 4. stopnje. Vnis in prijave: pol ure pred pričetkom tečaja. Zamudniki se lahko vpišejo na drugi vaji! Inkaman Titikaka 2000 in Miro Kregar LEASING, STARO ZA NOVO, UGODNI KREDITNI POGOJI -TOM+4% do 3 leta, TOM+5% do 5 let. NOVO: KREDITNA POLOŽNICE POPUSTI od 50.000 do 250.000 SIT za vozila na zalogi Popeljite se na testno vožnjo z novim modelom Peugeot 607! Romx POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT Rova, Rovska cesta 2, Radomlje ft 722-81-31,722-88-68 722-77-98 prodaja, 722-70-10 servis Največji poudarek pa je namenjen vsakoletnim vajam na različnih objektih in krajih, ki jih organizirajo društva. Letos je organizacija vaje sektorja Kamnik pripadala našemu društvu. Poimenovali smo jo »Tučna 2000«. Namen vaje je bil izboljšati naše znanje in pripravljenost enot za delo v težjih okoliščinah, kar teren na Tučni vsekakor je. Na vaji je sodelovalo šest društev: Šmarca, Duplica, Kamnik, Svilanit, Tunjice in Nevlje z devetimi gasilskimi vozili. Predpostavljali smo, da je zagorelo gospodarsko poslopje »P’r Ju rjove«. Gasilci PGD Nevlje so najprej evakuirali živino ter stroje, nato pa skupaj z gasilci PGD Kamnik izvedli varovanje stanovanjskih objektov. Po varovanju objektov smo gašenje usmerili na gospodarsko poslopje s šestimi napadi. Ostala društva so napeljala cevovod z vključitvijo treh motornih brizgaln in potoka Oševek pri ■ Samotnem mlinu po izredno težkem terenu do vasi Tučna v dolžini 800 m ter višinsko razliko 120 m. Pohvaliti moram predvsem resnost in prizadevnost vseh udeležencev vaje. Pri takšnih vajah se izvaja vse kot v resničnih akcijah, kajti le tako odpravimo razne pomanjkljivosti, ki bi se lahko pojavile ob resničnih požarih. Izmenjamo si tudi izkušnje, ki so za vse koristne in nam pridejo prav pri reševanju v nesrečah naših bližnjih. V, J. Kot leta 1998, je Miro Kregar zopet zmagal na jezeru Titikaka, ki leži na višini 3820 metrov nad morjem. V idealnih razmerah (ne premrzli vodi, sončnem, a ne prevročem vremenu) se je nekaj čez 40 plavalcev pognalo v vodo največjega plovnega jezera na svetu, ki je veliko za tretjino Slovenije in doseže globino cca. 280 m. Slabih 1000 m plavanja je minilo razmeroma hitro - Miro je izbral najidealnejšo linijo in sam zase priplaval hkrati z manjšo skupino. Na kolesu (38 km) je dokaj hitro začel dohitevati tekmovalce, večinoma člane štafet. Po vzponu čez 4150 m visok prelaz je bil Kolesarjenje na 4150 metrih nad morjem - kolo leti kot Elija ... Kraljevski pokali Mira Kregarja iz dežele Inkov (in kokin čaj) že v vodstvu - pred njim pa samo kolesar kasneje zmagovite štafete. Na teku (7,6 km) kljub prednosti pred zasledovalci ni počival in je poskusil držati stik s tekači štafet, ki so ga prehitevali. Tako je (verjetno) postavil tudi rekord tekaške proge. Ima pa tudi rekord kolesarskega dela izpred dveh let. Tekma je bila dobro organizirana. V predtekmovalnem programu sta športna zdravnika iz Čila, ki raziskujeta vpliv nadmorske višine na tekmovalne dosežke, pripravila predavanje, pred in po tekmovanju pa sta vsem tekmovalcem izmerila srčni utrip in laktat v krvi. Že prvi rezultat vsebnosti laktata je bil presenetljiv (2,4 mniola). Mi- 3000 metrih nadmorske višine). Vodeči v pokalu Pharmaton serije Inkaman, Ekvadorec Nelson Vasquez, je zasedel šele 9. mesto, vendar je v seštevku petih tekem še vedo zbral dovolj točk, da je osvojil pokal. Kregar, ki je v zadnjem tednu nanizal tri zmage, je zasedel drugo mesto pred tretjeuvrščenim Peruan-cem Fernandezont. Prvo zmago je dosegel v Arequipi na višini 2400 mnm, drugo pa v srcu inkovskega imperija Cuscu s 3300 mnm. Tretja - finalna pa je bila v mestu Punu na jezeru Ti-takaka. Z nastopom na Inkamanu je tekmovalna sezona za Kregarja končana. Po nastopih na Iron-rnanu v Južni Afriki februarja, KliTM, IU»t ■ 6' www.kregar.telekom.si Telekom^) Slovenije v« A gostišče ~%A pri orlu LB Hipo ! SBC G 1 i i i i i i I__L O /SALON KERAMIKE 7 URAL Bolkova 12, Homec keramične ploščice sanitarna keramika pipe prenova kopalnic in WC zaključna dela v gradbeništvu (parketi, laminati, stropi...) onede IjelJ - petek: sot as: . uje ih o 2. o 1 /7 ure 35 1 010 d 1 7 05 5 24 ure ro ima doma ponavadi od 0,6 do 0,8 mmola. Na cilju pa je ekran priročnega merilnika pokazal 5,8 mmola, kar je približno normalno. Za Kregarjem sta se uvrstila triatlonca iz Ekvadorja pred prvim domačinom (vsi živijo na Powermanu v Švici, Ironmanu na Danskeirnn Inkamanu v Peruju je že skrajni čas za enomesečno regeneracijo, potem pa nove bazične priprave za naslednje leto. JURE TOMC Zaposlimo ključavničarja z znanjem elektro varjenja. Prednost imajo mlajši moški. Tel.: 01/723-00-40, 041/717-949 i 5 IZDELUJEMO: 1 Iti • cvetlična korita, fontane M o • elemente za ograje u 1 N • elemente za brežine ►] r i l * d • tlakovce, plošče r LJ 1 Z j • robnike cS i Z • tople grede, kompostnike ' Ul • kamine, umivalnike rX SE! • mulde, galanterijo H 1 m NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, bbhJ 1 u l ROBNIKE IN OGRAJE TRGOVINA N Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: ZIMSKI PROGRAM - pvc posodo za zelje in KOLINE, kolofinijo in spile za klobase, RP SODE ZA VINO IN SOK, lopate za sneg, barve, lake, pipe, WC školjke in umivalnike, žeblje in še in še... , Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! TUDI MIKLAVŽ KUPUJE PRI NAS!! NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 01/83-94-614, 041/680-751, 041/800-946. POPRAVEK V prejšnji številki Kamniškega občana je pri postavljanju besedila v tiskarni Delo TČR nastala v zahvali za pok. Nikolajem Pavličem neljuba napaka. Med navedenimi kraji žalujočih je pomotoma izpadla Murska Sobota. Za nenamerno nastalo napako se svojcem iskreno opravičujemo. Uredništvo V STAVBI ZD DOMŽALE PANČUR & Co. VLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 106 PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet., petf VLJUDNO VAIiLIENI! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h - 18h torek, petek 9h - 12h V SPOMIN STANETU GOSTINČARJU iz Komende Minilo je leto, kot bilo bi jih sto, grob tvoj zaliva naše oko. Dom naš je hladen in prazen zelo. Pustil si nam mnogo lepih sledi, posebno ti hvala za vse lepe dni. V mislih in srcih še živiš, nisi mrtev, nad nami bediš. Tvoji Komenda, 9. novembra 2000 Ne boš več v zvezdnatih-nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj domača sliva vzcvete in trt nasadi. (A. Gradnik) ZAHVALA K večnemu počitku je odšel dragi mož, oče, ata, brat in stric FRANC URŠIČ st. iz Mekinj Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani z besedo, cvetjem, izraženim sožaljem, udeležbo ob zadnjem slovesu, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo dr. Majdi Ambrož-Mihelčič za požrtvovalno zdravljenje njegove dolgotrajne bolezni, gospodu župniku mag. Pavlu Piberniku za lepe poslovilne misli, Ivu Belšaku za ganljivo zaigrano zadnje slovo, sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem ostalim, ki ste ga spoštovali in se ga v mislih blago spominjate. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Mekinje, oktober 2000 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 74. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče in stari ata DOMINE CVERLE z Županjih njiv Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebej hvala rudarjem, govorniku, župniku, pevcem in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2000 ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 72. letu življenja zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta SLAVKA GALIN po domače Paštvarjeva Slavka iz Podstudenca v Črni Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših občanov v Kamniku za skrb in nego, vaščanom za vso pomoč pri pogrebu, gospodu župniku za opravljen pogrebni'Obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: hčerki Slavka in Majda ter sinova Izidor in Brane z družinami in drugo sorodstvo Oktober 2000 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš brat in stric FRANC SPRUK iz Spodnjih Stranj Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njegovim nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi November 2000 V naših srcih Ti naprej živiš, Zčito pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA V 88. letu starosti je tiho odšla naša dobra mamica, babica in prababica PEPCA HRIBERNIK iz Motnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se duhovnikoma, zdravstvenemu osebju, še posebej dr. Plavčevi, pevcem za lepo petje in g. Semprimožniku za ganljive besede, izrečene ob slovesu. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2000 POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT »SVETILNIK« PRODAMO: - ENO 4-SOBNO STANOVANJE - NEKAJ POSLOVNIH PROSTOROV OD 30 DO 200 m2 »POSLOVNI CENTER PEROVO« PRODAMO ŠE NEKAJ LOKALOV OD 66 - 300 m2 ZA TRGOVSKO STORITVENO DEJAVNOST. Informacije in prodaja: SGP Graditelj d.d. Kamnik, telefon 01/8318-800 AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIUA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 041/715 455 Odprto: 9h-12h, 15h-18h, sobota: 10h-12h. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek LOJZE VODLAN st. iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku Tonetu Berčanu za obiske in pogrebni obred, stranjskim pevcem, izvajalcu Tišine, Društvu upokojencev in osebju Zdravstvenega doma Kamnik. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2000 Nenadoma nas je v 54. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, zet in svak MILAN MOČNIK z Županjih njiv Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste našega Milana pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala kolektivu Svilanit, g. Cirilu Zabretu in Markovim sodelavcem za denarno pomoč. Lepo se zahvaljujemo g. župniku Tonetu Berčanu za lepo opravljen pogrebni obred, trobentaču in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala tudi sosedama ge. Pepci in ge. Zofki Spruk za vso pomoč. Milana bomo ohranili v lepem spominu. Imeli smo ga radi. Žalujoči vsi njegovi Županje njive, Za kal, Kamnik, Tunjice, Košiše, Moste, Koper, oktober 2000 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, špile, začimbe) - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA MOŠT RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. sii5£*est POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin novi prostori na Steletovi 8/a v Kamniku (stavba poleg SKG) - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč ... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Tel.: 041-614-308 01-83-10-960 Faks: 01-83-10-965 E-mail: Silvest@siol.net Seat Leon. 215.000 SIT ugodneje. Novi Leon ima vse, kar odlikuje resničnega zmagovalca. Očaral vas bo na prvi pogled, še preden boste pognali motor. Naj vas navdušita bogata serijska oprema in tehnično dovršeni motorji. Samo pri vašem trgovcu. —- ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: 01/831 49 90 tel. servis: 01/723 66 86 SERT S4VL_ Podjetje za komercialni inženiring, d. o. o Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: N.C.: 01/722-00-20 TEL.: 01/83-27-030, 83-27-035 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/83-27-045 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: st@sam.si e-mail: dom @ sam. si http://www. sam. si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več.../// NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA ^ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATONIN OSTALE - HIDRO IN TERMO IZOLACIJE ^ APNO, CEMENT, MALTIT >- FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >► SCHIEDEL DIMNIKE >►ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >- ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >- OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST -- ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI. • Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAM-u NISI NIKOLI SAM!!! Internet: www.sam.si MALI OGLASI: Kupim Lado Samaro ali Škodo Favorit do 90.000 km. Tel.: 041/ 56 56 27. Domača kokošja jajca prodajamo. Zalaznik, Srednja vas 20, tel.: 83 92 815. Inštruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157; 041/322 571. Inštrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83 92 017. OPRAVIČILO Opravičujem se družinama Krumpestar in Vrhovnik iz Tunjic za izrečene žaljive besede. J. M. Iščemo VARSTVO NA NAŠEM DOMU za enoletno deklico - Šmarca pri Kamniku. Tel.: 83 10 620. Telefon: <5ggQEE> RTV - HiFi SERVIS PRODAJA AVDIO IN VIDEO KASET! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21 e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) Naprodaj stanovanja v Kamniku Prodamo štiri nova stanovanja v centru Kamnika, poleg frančiškanskega samostana, velikosti 52 do 72 m2 BanlvVVustria Creditanstalt Dunajska 21, 1000 Ljubljana tel.: 01/236-22-31,041/395-895 faks: 01/236-22-32 Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana tELGOVINA nakup Aamnv^ telefon 01 839 70 81 faks 01 839 70 82 itfoVREDN! PRVIM I VENDAR SAMO Z Vaša samopostrežba prijeten nakup OTROŠKA MODA '3-zrulii Glavni trg $ • tel.: 01 / 859 72 52 . iki ko m p 990 SIT Vse cene so v SIT. Ponudba velja do razprodaje zalog. Napake v tisku so možne. bunda 10.290 sit bunda 9.890 sit pulover 5.190 sit j"' ... še ugodnejšim cenam, saj je vsaka Škoda po novem cenejša tudi do ! 50.000 tolarjev* ... enostavno popusti. * Popusti veljajo za vozila na zalogi do razprodaje zalog. Višine popustov se med posameznimi modeli vozil Škoda razlikujejo. SPC Škoda Škerjanec Krumperška 21, Domžale tel.: 01 724 40 85, 01 721 03 40 famž? POSLOVNA DARILA 2001 KNJIGARNA in PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK UREDIMO TUDI TISK NA ARTIKLE .V^MBROŽ BBBB W c:.:: FIAT BRAVO 1.6 SX Oprema: klima, ABS zavore, 2x zračna blazina, servo, el. steklo, centr. zaklepanje, radio RDS,... Cena od 2.425.600 SIT NEVERJETNIH 300.000 SIT CENEJE [:|;AV0 GO 10V GXr Al’-G 'DRAVA 00 tOV £K, KI IMA od 2,043.600 SIT od 2,183.320 SIT UFJkVO GG 1"G\r GR,- KT-IT^A liUMMSIfetiV LiGTj KI IIAA AlAfe od 2,131.600 SIT od 3,547.374 SIT UGODNO FINANCIRANJE - STARO ZA NOVO PRODAJA VOZIL: Lahovče 2. tel: 04/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40. tel.: 04/2529 050 Zima. je pred vrati; ne čakajte zopet v vrsti za zamenjavo pnevmatik Izkoristite ugoden ^gotovinski 10% popust za blago iz zaloge_________________ - zimske pnevmatike: že od 3.631 sit dalje* - jeklena originalna platišča: že od 4.754 sit dalje* - kvalitetni okrasni pokrovi‘platišč (4 kosi): 5.948 sit* - kvalitetne snežne verige: že od 7.586 sit dalje* in ostala avto oprema za ZIMO (mini lopate, aditivi, gumijaste preproge, itd.) DUNLOP, MICHELIN, GOODVEAR, VOKOHAMA, UNIROVAL, TOYO, SEMPERIT, NOKIAN, KLEBER, GAMIX - obnovljene, MATADOR, SAVA vse podatke o pnevmatikah DUNLOP in cene si lahko ogledate na internetu pneumatic center @01 83 08 350 www.sitar-pneumatic.si SAX01.0,3 vrata kovinska barva, zračna blazina 1.291.000 SIT ~ 3ERUKG0 Z OVOJNIMI DRSNIMI VRATI do 120.000 SIT POPUSTA! I VSI MODELI X5ARA L 2000 do 500.000 SIT POPUSTA!!! VOZILA IZ TOVORNEGA PROGRAMA do 300.000 SIT POPUSTA do razprodaje zalog! CITROEN ŠTEFE SERVIS IN PRODAJA VOZIL, AVTOKLEPARSTVO, AVTOUČARSTVO Janko Florijan Štefe Trzin, Ljubljanska 17 tel.: 01/724 82 34, 721 03 48, faks: 01/724 82 35 Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o naši ponudbi! A JE KS P RES MM, v svetilniku, Ljubljanska 3/d, Kamnik, tel.: 839 71 53 Z OBSEŽNO PONUDBO IN NOVIM FOTOGRAFSKIM STUDIOM ?a fotografiranje porok, rojstnih dni, ?a dokumente... Odprto: pon.-petek 750-l9°°, POROČNE FOTOGRAFIJE sobota 730-12°° VAM NAREDIMO ŽE NA POROČNI DAN!! Ko veš, kam greš. Qj£j£) Audi Na zalogi vsi modeli, ©d novega A2 do A8, allroad, multitronic ... Posebna ponudba promocijskih vozil. Samo pri nas vam kupljeno novo vozilo dostavimo tudi na domi Informacije Ljubljanska c. 1 - Domžale - Tel. 01 72 16 185