GLAS
LETO XXII. ŠT. 9 (1023) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 9. MARCA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Metka Šinigoj
Praznik žena
  trgovini imajo ravno ta teden poleg raz-
novrstnih izdelkov, brez katerih absolutno
ne moremo živeti, prav posebno ponudbo
– otroške gospodinjske pripomočke s prav to-
liko dolgim ročajem metle za višino otrok, na
posebnem mestu pa nepregleden izbor razno-
vrstnih rož in cvetličnih aranžmajev s sloga-
nom: “Razveselite jo na Dan žena”. Je to le na-
ključje? Priznam, da so mi rože všeč in me zelo
razveseli, ko jih dobim v dar, naj bo to 8. ma-
rec ali preostalih 364 dni v letu. Do lani sem
jih tudi sama občasno kupovala, ker dnevna
soba s svežimi rožami v lepi vazi prav posebno
poživi in obarva celo hišo. Odkar sem postala
mama, pa se raje kot z urejeno hišo ukvarjam
z vsakdanjimi izzivi, ki se mi kar sami ponu-
jajo na dlani. Na živce pa mi gre, kako trgovci
izrabijo vsak praznik le za to, da bi mastno za-
služili.
Letos poteka natanko stoletnica Dneva žena,
mednarodnega praznika žensk, ki ga praznu-
jemo vsako leto 8. marca v približno stotih
državah, da bi spomnili javnost na ekonom-
ske, politične in socialne dosežke žensk ter na
njihovo enakopravnost. V šoli so nas učili, ka-
ko dolga je bila pot ženskega osamosvajanja,
ker ni samoumevno, da imamo danes volilno
pravico (čeprav je mladenke ne čutijo kot po-
sebno pridobitev) in se lahko svobodno
odločamo za študij in zaželjeni poklic (name-
sto da bi skrbele samo in izključno za dom ter
bile odvisne od moža). Ob Dnevu žena slišimo
od vsepovsod pozive, naj bodo ženske res ena-
kopravne moškim na vseh področjih, da je na
vodilnih mestih manj žensk kot moških, kako
se vsako leto viša odstotek žensk, žrtev nasilja
in še bi lahko naštevali. Škoda, da so vsi ti po-
zivi kot muha enodnevnica; 9. marca smo
ženske že pozabljene. Zelo redki so moški, ki
cenijo delo nas, žensk, skozi vse leto in nas
spoštujejo. Taki, ki se ne počutijo manjvredne,
če postorijo kaj doma; pospravijo in pometejo,
obenem pa še previjejo dojenčka, da si lahko
mama vzame deset minut zase in se stušira.
Po službi, če mi vreme dovoli, opravim svoj
vsakodnevni sprehod z vozičkom in se redno
hudujem nad neotesanimi vozniki, ki parki-
rajo avto točno pred pločnikom pri prehodu
za pešce, da se moram mučiti pri dvigovanju
vozička na visok rob pločnika. Mimogrede
sem čisto naključno zasledila novico o kakih
štiridesetih mamah iz Turina, ki so si lani na-
tisnile nalepke z vozičkom in avtomobilom in
jih imajo vedno v žepu.
/ str. 2
V
   edaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo,
da bi ga hudič skušal” (Mt 4,1). Zani-
mivo je, da je Jezusa v puščavo odvedel
Duh. Tudi mi smo izpostavljeni skušnjavam.
Skušnjavec skuša doseči, da skrenemo s poti, da se
ustavimo, nas ovira in moti, preprečuje, da bi šli
naprej. Zakaj smo preizkušani? Brez preizkušenj ne
bi dozoreli.
Satan je “angel luči” - Lucifer. Sploh ni grd. Če hoče
koga zapeljati, mora biti lep, simpatičen, pameten,
zapeljiv, poznati mora Sveto pismo, biti dober teo-
log… Na “tečajih komunikacije” se je naučil, kako
nam mora želeti to, kar je dobro in lepo, srečo,
zdravje in uspeh. Kdo so Satani v našem življenju?
In kdaj Satan postanemo mi drugim?
Število tri je število popolnosti. Tri skušnjave po-
“T
menijo, da je bil Jezus skušan v
polnosti. V polnosti smo preiz-
kušani tudi mi. Beg pred preiz-
kušnjami je stranpot, ki zavira
naše potovanje.
Prva skušnjava se nanaša na naš
odnos do materialnega sveta.
Kogar piči strupena kača, zapa-
de v malikovanje stvari, ki so sicer same po sebi do-
bre in koristne. Zanj šteje le imetje, izobrazba, le-
pota, uspeh…. “Išči svoje koristi, ugodje, užitke! ”
“Spremeni kamen v kruh! ” Kako hitro so si Izraelci
v puščavi narediti zlato tele! Zlato tele se v soncu
blešči, lahko se ga dotakneš, Bog pa je neviden. Ka-
terim zlatim teletom se klanjamo danes? Kaj vse
najdemo v raznoraznih novodobnih templjih – su-
permarketih! Res je, potrebujemo pijačo, hrano,
obleko, hiše, avtomobile… Toda, človek ne živi sa-
mo od kruha, ampak tudi od Božje besede! Smo
ljudje že prestopili “kameno dobo”? Mar ni po-
trošniško – materialistična kultura skupaj s smetišči
dokaz našega nazadnjaštva?
/ str. 4
Bogdan Vidmar
www.noviglas.eu
“Pisano je…”
Postni čas je čas priprave
na Veliko noč
“Saj veš, da meni luč si in ognjišče,
ki v njem gori ljubezni moje plamen.
Saj veš: le tebe moja misel išče.
S teboj, le s tabo je vsak hip omamen.”
Ada Škerl (3.4.1924 - 1.6.2009)
V soboto, 11. marca 2017, bo velik dan za
vse rojake v videmski pokrajini. V Ažlinski
ulici v Špetru bodo namreč na slavju, ki se
bo začelo ob 11. uri, odkrili ploščo in
uradno predali namenu prenovljeni sedež
dvojezične večstopenjske šole, ki je dobila
ime po beneškem družbeno-kulturnem
delavcu in šolniku Pavlu Petričiču. Šola, ki
je morala pred sedmimi leti zapustiti svoj
sedež zaradi varnostnih razlogov, se bo
odslej imenovala Istituto comprensivo
Paolo Petricig - Večstopenjska šola Pavel
Petričič.
Svojo navzočnost je v soboto napovedal
tudi predsednik Republike Slovenije Borut
Pahor, ki si bo med obiskom v Špetru
ogledal tudi multimedijski muzej SMO. O
Petričiču bo spregovorila dolgoletna
ravnateljica Živa Gruden, peli bodo Mali
lujerji in Fajnabanda. Sledili bodo pozdravi
predstavnikov oblasti ter rez traku.
Predsednik Pahor v Špetru
Z nasmehom šampijonke Ilke Štuhec voščimo vsem ženam lep praznik!
Svet okrog nas9. marca 20172
Povejmo na glas
Na odločilnem razpotju
Mobilnost
Konec meseca v FJK in Sloveniji
mednarodni ekološki reli
  rst, Gorica, Brda in lep del
Slovenije bodo od 23. do
25. marca prizorišče med-
narodnega tekmovanja za eko-
loška vozila Econova Adriatic
Rally, ki ga pod pokroviteljstvom
mednarodne avtomobilistične
zveze (FIA) in Furlanije Julijske
krajine prirejata društvo Miglio
Corse iz Tržiča in slovenski ECO-
nova Rally. Ni izključeno, da se
bo dogodka udeležil tudi pred-
sednik FIA Jean Todt.
Prireditev so predstavili na se-
dežu deželne vlade v Trstu ob
navzočnosti odbornice za okolje
Sare Vito, predsednika društva
Miglio Corse Paola Di Pinta in
glavnega pobudnika Primoža Le-
meža. Slednji je poudaril, da je
glavni namen tekmovanja oza-
veščenje ljudi, da obstajajo okol-
ju prijazna sredstva premikanja,
in sicer z vozili na električni, vo-
dikov ali hibridni pogon. To bo
obenem tudi priložnost za turi-
stično promocijo Furlanije Julij-
ske krajine in Slovenije, saj bo
dogodek zaradi mednarodne raz-
sežnosti pritegnil zanimanje
T mnogih tujih medijev. ECOnovaRally je namreč vključen v kole-dar FIA, udeležili pa se ga bodo
vozniki iz šestih evropskih držav.
Ti bodo v treh dneh prevozili
skoraj 700 kilometrov dolgo tra-
so, ki se bo prvi dan, in sicer v
četrtek 23. marca, vila med
Trstom in Koprom, dotaknila pa
se bo tudi hrvaškega ozemlja, saj
bodo udeleženci relija peljali sko-
zi Brest. Drugi dan tekmovanja
bodo tekmovalci krenili iz Trsta
v Ljubljano in nato skozi Postoj-
no in Jelovic do Pirana. Zadnji
dan pa bodo izjemno tiha vozila
krožila po Brdih in se pred vrnit-
vijo v Trst ustavila tudi v Štever-
janu in Gorici. Zaradi potrebe po
polnjenju vozil bo postankov
več, ti pa bodo priložnost za ljudi,
da si ogledajo avtomobile in
spoznajo njihovo delovanje.
Paolo Di Pinto je sicer dodal, da
tej prireditvi težko reče tekmo-
vanje, saj na njem ne bodo na-
grajevali hitrosti, ampak predv-
sem upoštevanje prometnih
predpisov in še zlasti čim manjšo
porabo energije.
“Prav zaradi tega je Dežela Furla-
nija Julijska krajina podprla to
prireditev, saj je njen namen pov-
sem skladen z enim glavnih cil-
jev deželnega energetskega
načrta, t. j. trajnostna mobil-
nost”, je med današnjim srečan-
jem z novinarji dejala Sara Vito.
Po njenih besedah so tovrstne
prireditve dokaz, da je prevlada
elektrike v prometu vse bolj oti-
pljiv cilj, ne pa zgolj utopija, kar
se je zdelo še pred nedavnim.
Vitova je posebej poudarila, da se
bo tridnevni ECOnova Rally
začel z mednarodnim posvetom
o trajnostni mobilnosti v deželni
palači na Trgu Unita'. V četrtek,
23. marca, bodo zato v Trst prišli
župani številnih italijanskih, slo-
venskih, avstrijskih in nemških
mest, ki bodo govorili o dobrih
praksah v prometu. “Na tej kon-
ferenci bo deželna uprava pred-
stavila evroprojekt Nemo, v sržu
katerega je namera, da bi stare av-
tomobile v lasti javne uprave za-
menjali z električnimi vozili”, je
še dodala Vitova.
ARC/PV
Goriška tiskarna Finegil
14 zaposlenih skrbi
lastna usoda
  redsednica Furlanije Julij-
ske krajine Debora Ser-
racchiani je 27. februarja
v Trstu sprejela sindikalne
predstavnike goriške podružni-
ce tiskarne Finegil, ki nimajo
zagotovil, da bo založniška hiša
Espresso obdržala svojo edino
tiskarsko podjetje v deželi. Po
neuradnih informacijah naj bi
časopisni koncern sklenil za-
preti goriško tiskarno, kjer je
P trenutno zaposlenih 14 ljudi.Serracchianijeva je zagotovila,da bo vzpostavila stik z za-
ložniško hišo in zahtevala
uradno stališče. Če bi se nato
izkazalo, da je goriški center res
na prepihu, bi potem deželna
vlada posredovala pri iskanju
pozitivne rešitve.
Kot so med današnjim srečan-
jem spomnili zaposleni, iz go-
riške tiskarne gre vsak dan v
svet okoli 80.000 izvodov dveh
najbolj branih dnevnikov v
Furlaniji Julijski krajini, in sicer
Messaggera Veneta in Il Picco-
la. Goriški tiskarski center je
nastal leta 2010 na osnovi do-
govora z založnikom, pri čemer
sta odločilno posredovala tudi
Dežela in Občina Gorica.
V takratni dogovor so vključili
tudi obvezo, da bodo v Gorici
tiskali okoli 2.000 kopij za Ita-
lijane v Sloveniji in na
Hrvaškem. To pomeni, da, če
bi tiskarski stroji v Furlaniji Ju-
lijski krajini ugasnili, bi lahko
nastradali Italijani v
Istri.
Med pogajanji leta
2010 so se nalašč
odločili, da bo edina
tiskarna obratovala v
Gorici, in sicer zaradi
središčne lege med
Trstom in Vidmom,
kjer je največ bralcev
Piccola in Messagge-
ra. Ob morebitni se-
litvi tiskarne v Vene-
to ali kako drugo
deželo pa bi se seve-
da pojavilo vprašan-
je, ali bi bili distributerji kos
morebitnim zaprtjem avtoce-
ste ali prometnim nezgodam.
ARC/PV
  ediji na senzaciona-
len način poročajo o
odkritju grobnice
okoli 800 otrok v Tuamu, v nek-
danji katoliški sirotišnici na Ir-
skem.  (MMC RTV
SLO/STA/Reuters, 3.3.2017).
Glede na poročanje slovenskih
medijev ne razumem izjave ir-
ske ministrice Katherine Zappo-
ne. Zakaj ni bilo pričakovati, da
obstaja ta grobnica, če obstajajo
statistike iz 30., 40. in 50. -ih let
prejšnjega stoletja, ki kažejo na
to, da je bila smrtnost med ne-
zakonskimi otroki nekoč kar
petkrat višja kot med zakonski-
mi? Poleg tega so umrli otroci
zapisani v mrliških knjigah.
Prav je, da se zločini odkrivajo
in zločinci kaznujejo. Nikakor
ne zagovarjam napačnega mo-
ralističnega pogleda na neza-
konske otroke v preteklosti, niti
posilstev, niti poročenih
moških in duhovnikov, ki so
svoje ljubice in otroke poslali v
sirotišnice, niti prikrivanja gro-
bov. Ne morem pa se strinjati
M niti s takim poročanjem, ki vistem prispevku pomeša spolnezlorabe otrok, ki so jih zagrešili
duhovniki in žalostna dejstva o
sirotišnicah v preteklosti. Več
kot očitno je, da je namen član-
ka diskreditacija katoliške Cer-
kve.
Zastavimo si lahko mnoga
vprašanja, ki niso usmerjena le
proti katoliški cerkvi. Kaj pa da-
nes? Mar niso tisoči samomori
med mladostniki v razvitem
svetu posledica napačne
družinske politike in napačne
šolske vzgoje, ki danes nikakor
ni katoliška, temveč temelji na
konceptih razvojne psihologije,
liberalizma in laicizma? So po-
silstev in spolne zlorabe otrok
zmožni le katoliški duhovniki?
Se ne sprenevedamo, ko trdi-
mo, da je današnja družba veli-
ko bolj etična, kot je bila pred
50-imi, 100 in več leti? Mar ni-
so hinavski zločin tudi v “de-
mokratični celofan” zaviti
umori pod šifro evtanazija in
abortus? Mar ni ta zločin še
hujši, ker smo ga uzakonili
in se tretira, kot človekova
pravica, etično ravnanje in
dobro delo?
Misel mi uhaja tudi na
škofjeloški grad, kjer so bi-
le grajske kleti po vojni za-
sute. Domnevno so v njih
trupla umorjenih v
uničevalnem komuni-
stičnem koncentracijskem ta-
borišču, ki je bilo po vojni vzpo-
stavljeno v gradu. Zakaj sloven-
ski mediji ne naredijo nič, da bi
državne inštitucije spodbudile
k odredbi raziskav zasutih škof-
jeloških grajskih kleti?
Če prav razumem, je v Tuamu
na Irskem v 30-ih letih v siro-
tišnici umrlo 800 otrok, ki so
jih pokopali in jih zapisali v
mrliško knjigo. Torej v pov-
prečju manj kot 30 na leto. Da
bi si ustvarili celovito sliko, bi
bilo potrebno vedeti, koliko
otrok je bilo v tej sirotišnici in
koliko jih je v sirotišnici tudi
preživelo. V vasi Pevno pri Škof-
ji Loki pa naj bi bilo po vojni v
enem dnevu domnevno ubitih
okoli 300 otrok, a se o tem ne
piše in ne govori.
So komunisti po vojni za
uničevalno koncentracijsko ta-
borišče izbrali škofjeloški grad
in bližnjo vas Pevno, da bi svoj
zločin pripisali graščakom in
škofom?
Bogdan Vidmar
  e dolgo nismo živeli v tako prelomnem
in zagotovo nelahkem času, kot živimo
danes. Lahko bi rekli, da smo se znašli
na razpotju, ki nam ponuja dvoje povsem ra-
zličnih in celo nasprotnih poti. In prav bi bilo,
da bi se tega dejstva zavedali, ker se poraja
občutek, da v veliki večini ljudi ta zavest ne
obstaja in se zato mirno pomikamo naprej iz
dneva v dan. Razpotje pa je zelo pomenljivo
in bo naša odločitev bistveno vplivala na naše
sedanje in toliko bolj prihodnje življenje. Se-
danje razpotje so seveda ustvarili stopnjevani
problemi zadnjega časa, ki so ga v prvi vrsti
zaznamovale množice migrantov oziroma pri-
bežnikov in istočasno brezdušna globalizacija
- slednjo v tem trenutku usmerjajo in vodijo
veliki kapitali, kar ima za posledico vse več
revščine in s tem nepravične družbe. In tukaj
navedeno stanje je pričelo v ljudeh rojevati
strah, strah pred migranti oziroma tujci ter ve-
liko tesnobo pred možno izgubo ekonomske
moči, brezposelnostjo, ki marsikomu grozi s
pogrezom v revščino. In ta strah ima škodljive
posledice, saj vidi rešitev v zaostritvi odnosa
do beguncev ter se v slabšanju materialnih raz-
merah vse bolj krčevito oprijemlje skrbi zgolj
zase in le zase in to na osebni kakor tudi
meddržavni ravni. V tej luči so dežele v razvoju
sprejele skoraj 90% svetovnih beguncev, šest
najbogatejših držav pa komaj 10%. Papež
Frančišek, Organizacija združenih narodov in
tudi Evropska unija odločno vztrajajo na člo-
veškem odnosu do pribežnikov, toda pokazalo
se je, da je solidarnosti osupljivo malo, ali pa
je sploh ni. Italijo in Grčijo je npr. nujno treba
razbremeniti in med ostale evropske države
razpodeliti 160 tisoč migrantov, pri čemer pa
jih je bilo v skoraj letu in pol razpodeljenih
manj od desetine. Strah je torej že opravil svo-
je, da ne govorimo o postavljanju zidov in poo-
streni zakonodaji, kjer je nemara preko mere
odločna celo Slovenija. In strah je slednjič pri-
pomogel, da je postal novi ameriški predsed-
nik Donald Trump, kar je tukaj opisano prvo
pot razpotja strašljivo in neskončno utrdilo.
Kaj pa druga pot, ki je prvi povsem nasprotna
in kljub požrtvovalnim privržencem nevarno
slabi? Druga pot je pot solidarnosti, solidarno-
sti najprej do pribežnikov in njihove tragedije
in potem do vseh v našem razvitem svetu, ki
jih ogroža pomanjkanje. Druga pot je torej pot
etike, ki jo malokdo resno jemlje v poštev in je
verjetno od vseh najrazličnejših dejavnikov
najvplivnejša - etika je skupno ime za resnične
vrednote in kadar jih človek v misli zgolj nase
zavrže, se začnejo stvari obračati v slabo, v vse-
splošno mržnjo in tudi nasilje, tako uči zgodo-
vina. Skrb zgolj zase je slej ko prej največje zlo
za človeka. In druga pot, pot etike, ima
možnost, da prevlada? Močno oslabljena vsak
dan dodatno izgublja na moči, a ni še vse iz-
gubljeno - dokler obstaja, lahko pride do preo-
brata in to v dobrobit vseh držav in narodov, v
dobrobit vsakega posameznika, v dobrobit vsa-
kogar od nas.
Janez Povše
Ž
S 1. strani
Praznik žena
  sakič, ko parkiran avto
ovira dostop do pločni-
ka, nalepijo nanj omen-
jeno nalepko, da bi ozavestile
ljudi s to težavo. Prav lepo bi bi-
lo sprožiti podobno akcijo tudi
pri nas, da bi se vozniki naučili
spoštovanja pešcev. In že spet so
pod drobnogledom mamice, ne
pa očetje...
Po porodniškem dopustu je tre-
ba spet nastopiti službo. Kaj pa,
če otrok zboli? Ponavadi ostane
z njim doma mama. Kdo jih po-
V spremi k zdravniku? Spet ma-ma. Čeprav sem pred kratkimbila priča obratnemu primeru:
v čakalnici sta bila tudi dva
očeta, eden z dojenčkom, drugi
z otrokom. Hvala Bogu obstaja-
jo vedno izjeme, ki so res dobro-
došle, saj je v naši kulturi še ved-
no globoko zakoreninjeno
mišljenje, da je otrok le mamina
skrb. Kje pa je enakopravnost
med spoloma? Je že res, da se
ženske znamo prilagoditi no-
vim razmeram in smo kot hin-
dujsko božanstvo Šiva, s štirimi
rokami delamo istočasno več
stvari. A vse to uspemo narediti
le, če imamo ob sebi moža, ki
nas podpira. Lahko smo še tako
pogumne, močne in zagrizene,
a prej ali slej bo nastopil trenu-
tek šibkosti in pomoč bo še kako
dobrodošla.
Ob koncu še anekdota: dijakom
sem razlagala, da smo imeli v
slovenski književnosti tudi pisa-
teljice in pesnice, čeprav po
učnih smernicah obravnavamo
le moške pisatelje. Takrat dvigne
roko dijak in me vpraša: “Profe-
sorica, to nam razlagate, ker ste
feministka? ” Pa naj mi še kdo
govori o enakopravnosti!
Ob odkritju na Irskem
Novica o množični
grobnici otrok
Aktualno 9. marca 2017 3
  Kari Klemelä
“Slovenija je že dvajset let
moja druga domovina!”
POGOVOR 
  Središču za samostojno
učenje, ki deluje v okviru
Mestne knjižnice Izola, si
lahko ogledate razstavo fotogra-
fij, ki jih je na potovanjih posnel
Kari Klemelä. Finec, ki prevaja
slovensko prozo in poezijo v
finščino, prejemnik prestižne
Pretnarjeve nagrade in ambasa-
dor slovenske književnosti in je-
zika po svetu, si je za svoj drugi
dom izbral Izolo. Skupaj z ženo
Marjo rada prideta na obisk v
mestno knjižnico. V lanskem le-
tu sta za udeležence študijskega
krožka Svet v dlaneh pripravila
potopisno predavanje o Finski.
Zakonca Klemelä rada tudi potu-
jeta. Razstavljene umetniško po-
topisne fotografije so le skromen
izbor iz nadvse obsežne zbirke
fotografskih posnetkov. Avtor je
razstavo tematsko razdelil na več
vsebinskih sklopov: Ljudje sveta,
Čas, večnost, Obrazi zemlje, Da-
leč od vsega, Svetost, Glave, Iz
živalskega življenja, Obrazi, Upi
prihodnosti. Na njih so zabe-
leženi utrinki iz vsakdanjega
življenja ljudi po svetu, naravne
in kulturne krajine, kulturne de-
diščine in živalskega sveta. Poleg
Peruja, Bolivije in Čila so tu še
azijske dežele Kambodža, Japon-
ska, Indija, Madagaskar in Male-
zija, na kratko se sprehodimo tu-
di po Armeniji, Evropo pa zasto-
pajo Albanija, Islandija in seveda
Slovenija. Prikazane fotografije
odlikujejo barvitost, izvirnost,
smisel za kompozicijo in detajle,
premišljena izbira motivov, obe-
nem pa sposobnost opaziti in v
objektiv ujeti tudi naključne do-
godke, pa še humor, raznolikost
in pestrost.
Več o avtorju najdete na spletni
strani www. mansarda. fi, bral-
cem pa ga predstavljamo tudi v
tem intervjuju. Vabljeni k bran-
ju.
Kari Klemelä, bi nam najprej
povedali, kdaj, zakaj in kako
ste začeli prevajati slovenske
avtorje v finščino?
Prevajalec sem že od leta 1987,
torej trideset let. Prvih deset let
sem prevajal iz ruščine in an-
gleščine. Prevajati sem začel v
času sovjetske perestrojke. Uspe-
lo mi je, da so mi največje finske
založbe ponudile najboljše avtor-
je tega zanimivega tranzicijskega
obdobja, med drugim dnevnike
filmskega režiserja Andreja Tar-
kovskega, obsežne spomine An-
dreja Saharova, fizika in borca za
človekove pravice, štiri knjige
dramaturga in zgodovinarja
Eduarda Radzinskega, kasneje pa
še kriminalke Borisa Akunina.
Dali so mi tudi tri debele knjige
o Stalinu, a leta 1997 sem bil že
tako sit tega gnusnega tovariša,
da sem se odločil vrniti se k le-
poslovju. Diplomiral sem nam-
reč iz primerjalne književnosti.
Obenem sem izvedel, da je slo-
venska oziroma južnoslovanska
literatura na Finskem skoraj po-
zabljena: iz slovenščine smo do-
bili samo prevod Cankarjevega
romana Martin Kačur in dve sli-
kanici Ele Peroci. Cankarja je iz
slovenščine že leta 1907 prevedel
znan finski slavist Mikkola, slika-
nici pa sta bili prevedeni iz
nemščine leta 1967.
Odločil sem se zamenjati svojo
precej varno kariero prevajalca
biografij o Stalinu za negotovo
kariero prevajalca slovenskega le-
poslovja. Slovenščina mi je ta-
V krat postala najzanimivejši slo-vanski jezik in Slovenija je biladovolj daleč od našega ponovno
agresivnega soseda. Slovenijo
sem prvič obiskal leta 1973 in
potem 1980. Po osamosvojitvi
me je ta lepa, nova dežela spet
začarala. Enako kot Finci so tudi
Slovenci živeli na meji različnih
kulturnih in jezikovnih območij,
med velikimi državami in so v
zgodovini zaradi tega včasih
trpeli.
Svoj prvi učbenik slovenščine,
natisnjen že l. 1880, sem si izpo-
sodil iz Mikkoleve zbirke
na univerzitetni knjižnici v
Turkuju, kje sem delal pet
let. Potem mi je starejši
brat na poslovnem poto-
vanju v Ljubljano kupil
nov učbenik. A moral sem
počakati do leta 1997, pre-
den sem imel več časa za
slovenščino in začel redno
obiskovati Slovenijo. Do
zdaj sem bil tukaj 36 krat.
Če seštejem dneve, tedne
in mesece, bo skupaj kma-
lu že dve leti.
Prevajate prozna in pe-
sniška besedila. Katere
slovenske avtorje ste do
zdaj prevedli?
Prevedel sem petnajst
knjig - Vladimirja Bartola,
Aleša Debeljaka, Evalda Fli-
sarja, Draga Jančarja, Maje
Novak, Borisa Pahorja, Žar-
ka Petana, Tomaža Šalamu-
na, Sergeja Verča in Janka
Prunka. Tu je še izbor so-
dobne slovenske poezije
dvanajstih pesnic in pesnikov ter
različna besedila skoraj 50 slo-
venskih avtorjev, tudi mlajše ge-
neracije.
Ste prejemnik Pretnarjeve na-
grade. Verjetno vam veliko po-
meni?
Seveda. To je moja edina preva-
jalska nagrada izven Finske. Še
danes se rad spomnim proslave
leta 2008 v Velenju, kjer je bila
prisotna tudi veleposlanica Fin-
ske, gospa Birgitta Stenius - Mla-
denov. Žal Finska nima več vele-
poslaništva v Sloveniji in Slove-
nija ga nima več na Finskem.
Morda spremljate tudi, kako
na Finskem sprejemajo slo-
vensko književnost, koliko slo-
venskih avtorjev Finci prebe-
rejo in kaj jim je pri slovenski
književnosti najbolj všeč?
Finci že dobro poznajo vaše špor-
tnike, lepe turistične destinacije
in so celo izvedeli, da so psi po-
noreli zaradi priboljškov v obliki
pršuta na sežanskih cestah. A slo-
vensko literaturo naši največji
mediji komaj omenjajo in je še
danes neka eksotična marginalija
za peščico navdušencev in stro-
kovnjakov. Jelka Ovaska, preva-
jalka finskega leposlovja, me je
pred dvajsetimi leti opozarjala:
“Finci občudujejo velike dežele,
za druge majhne jim je figo
mar”. Imela je prav.
Od mojih prevodov so Finci naj-
več brali Bartola, Petana in
Jančarja. Ti so dobili tudi največ
navdušenega odziva, čeprav sa-
mo v lokalnih medijih in v naših
precej skromnih literarnih revi-
jah. O Bartolu so pisali štirikrat,
da je bil slovenski Mika Waltari,
avtor “Egipčana Sinuheja”. Peta-
novi aforizmi so se prodali v kar
800 izvodih, medtem ko navad-
no tiskam le 400 izvodov. Jančar-
ja so imenovali za velikega moj-
stra in roman To noč sem jo videl
kot “biser, ki ga naše preračunlji-
ve velike založbe ignorirajo”. Za-
radi koncentracije založništva in
knjigotrštva imajo na Finskem
majhne založbe pomembno vlo-
go. Takšen odziv in to, da je sko-
raj vsak moj prevod iz južnoslo-
vanskih jezikov dobil oznako
“kulturno dejanje”, je zame se-
veda najboljša pohvala.
Med letoma 1998 - 2005 mi je
uspelo ponuditi in prevesti deset
knjig, večinoma za majhne fin-
ske založbe, ter kratka besedila za
literarne revije. Za Matvejevićev
Mediteranski brevir so mi leta
2004 podelili finsko prevajalsko
nagrado. Obenem sem pripo-
ročal slovenske in druge pisatelje
za naše literarne festivale oziro-
ma finske pisatelje za slovenske
literarne festivale.
Poleg teh desetih sem ponudil še
druga velika imena, ki pa niso
dobila odziva pri založbah: Bar-
tol, Pahor, Jančar, Kiš, Albahari.
V istem času se je zgodila nepri-
jetna zgodba s Prunkovo Kratko
zgodovino Slovenije. Finska za-
ložba je odklonila izdati že
končan prevod pod pretvezo, da
nimam pisne pogodbe (ki sem jo
sicer večkrat zahteval) in celo po-
slala svarilo svojega odvetnika,
da tega v javnosti ne smem po-
vedati. Našel sem drugo založbo,
ki je objavila prevod, a moral
sem plačati 2/3 stroškov za tisk.
Začel sem razmišljati: kaj če bi
ustanovil svojo založbo in obja-
vljal Bartola in druge avtorje kar
sam? Tako sem ustanovil Man-
sardo - ime je dobila po romanu
Danila Kiša in tudi zato, ker de-
lam doma v mansardni sobi. Že
leta 2006 sem izdal prve tri knji-
ge - Flisarja, Pahorja in Kiša. Med
letoma 2006 -2016 sem izdal
skupno 20 knjig, od katerih sem
jih 18 prevedel sam. Podporo
sem dobil od različnih fundacij
in ministrstev ter Evropske unije.
Svojo prevajalsko dejavnost sem
dolgo financiral s štipendijami
zasebnega Finskega kulturnega
fonda SKR. Na svojo prvo držav-
no štipendijo sem namreč moral
čakati celih 22 let. Kandidate za
štipendijo je priporočalo Društvo
prevajalcev - večinoma svojim
članom, ki so prevedli kake sve-
tovne uspešnice. Zdaj dobim
1700 evrov mesečno in od tega
plačam 200 evrov za zavarovanje.
Povprečna plača na Finskem je
3600 evrov. Dohodki prevajalca
leposlovja so samo tretjina pov-
prečne plače.
Ste tudi vodja društva Slove-
nia-seura. Nam lahko o tem
poveste kaj več?
Društvo sem ustanovil leta 1999.
Od leta 2009 nisem več predsed-
nik društva. Zdaj ima skoraj 200
članic in članov. Novo aktivno
vodstvo organizira praznike,
tečaje slovenščine, slovenske ku-
hinje in že več let tudi potovanja
v Slovenijo, posebno po vinskih
cestah. Ker društvo deluje v Hel-
sinkih, ne morem več sodelovati,
a v bližnjem Turkuju organizira-
mo neuradna srečanja.
Kari Klemelä, vi ne prevajate
samo iz slovenščine, ampak
kar iz desetih jezikov, tudi
južnoslovanskih. Katere jezike
obvladate in kateri vam je naj-
bližji, razen finščine, seveda?
Iz južnoslovanskih jezikov, razen
bolgarščine, sem prevedel 30
knjig, iz ruščine, angleščine in
drugih pa tudi 30 ali več. Nisem
filolog in jeziki me zanimajo iz
praktičnih razlogov, ker mi odpi-
rajo okna v druge kulture in
dežele. Slovenščina mi je seveda
najbližja. Poleg že omenjenih je-
zikov govorim nemško, hrvaško,
malo francosko in seveda šved-
sko. To je jezik narodne manjšine
in je od leta 1968 zaradi nekega
“političnega izsiljevanja” v šoli
obvezen. Vendar dijaki nimajo
motivacije za učenje švedščine in
večina je po končani šoli nikoli
ne govori. Finska jezikovna poli-
tika je sicer precej čudna. Univer-
za v Helsinkih namerava zapreti
priljubljen inštitut za japonščino,
kamor se vpiše 150 študentov let-
no, in odpreti novega za somal-
ski jezik.
Od kod vaša ljubezen do jezi-
kov? In kako se odločite, kate-
rih jezikov se boste naučili?
Raje bi govoril o zanimanju za je-
zike in hkrati o ljubezni do
književnosti, zgodovine in poto-
vanj. V šoli sem zmeraj imel hu-
de težave z matematiko, jeziki pa
so mi šli lažje. Zdi se mi, da sem
se pravzaprav odločil samo en-
krat, leta 1972, ko sem se kot sa-
mouk začel učiti ruščino. V šoli
se namreč nismo učili nobenih
slovanskih jezikov. Nadaljeval
sem s slovenščino in nato s
hrvaščino in makedonščino, naj-
bolj zaradi tega, ker je sorodne je-
zike lažje razumeti. Govorim slo-
vensko in hrvaško, druge pa sa-
mo berem.
Pred tremi leti sem spoznal, da je
moje zanimanje morda tudi ge-
netsko pogojeno. Na testiranju
DNK sem izvedel, kdo je bil pravi
oče maminega deda. O njem v
družini niso nikoli govorili, ker
niso vedeli, da je bil “ded” v re-
snici očim. Zelo sem bil prese-
nečen, ker je bil tudi on prevaja-
lec in založnik pa še pisatelj. Žal
od njega nisem podedoval tudi
daru za petje in igranje na glasbi-
la. Njegovi predniki so peli v cer-
kvi. Bili so v sorodu z znanim
švedskim trubadurjem Evertom
Taubejem. Sam že od zgodnje
mladosti zelo rad poslušam kla-
sično in staro glasbo.
Je znanje jezikov povezano s
potovanji ali so potovanja po-
vezana z znanjem jezikov? Kaj
je bilo prej – ljubezen do jezi-
kov ali veselje do potovanj?
Najprej je bila ljubezen do poto-
vanj. Bil sem 15 let star, ko sem
prvič popolnoma sam potoval v
tujino, na Laponsko in Tromsø
na Norveškem. Nekaj let sem po-
leti in pozimi pogosto potoval na
skrajni sever, kjer je bil moj pri-
jatelj znan turistični vodnik in
fotograf. Od njega sem se veliko
naučil o fotografiranju. Počasi pa
sem razumel, da sovražim sneg
in dolgo, temno, mrzlo
finsko zimo. Morda pa
gre za neko nasprotujočo
genetiko ali karmo. Isti
praded je bil namreč de-
loma saamskega porekla,
poreklo moje mame pa
je sefardsko-ibersko. Fi-
nec sem samo 74%, osta-
li predniki so iz Švedske,
Škotske, Srednje Evrope
in Mediterana. Upam, da
niste razočarani, ker ni-
sem pravi Finec...
Potovanja so odmik od
domačega, znanega in
odkrivanje, spoznavanje,
prilagajanje in učenje tu-
jega. Kaj vam pomenijo
potovanja in na kaj ste v
tujih deželah predvsem
pozorni?
Res sem bil vedno pote-
puh in Ahasver. Obiskal
sem 70 dežel. Mogoče je
že dovolj. Večina ostalih
dežel je postala precej
nevarna. Raje se bom
osredotočil na Evropo in iskal
grobove in gradove svojih pred-
nikov, ki so bili nekoč vladarji tu-
di v Sloveniji in na Balkanu.
Evropo sicer še preslabo poznam,
čeprav spoštujem naše različne
bogate kulture, danes ogrožene
zaradi islamskega terorizma in
lažnive politične korektnosti, ki
ju odlično opisuje Michel Houel-
lebecq v svoji knjigi “Podredi-
tev”.
V kateri deželi ste doživeli naj-
več presenečenj?
Morda na Madagaskarju leta
1995. Bil sem navdušen nad na-
ravo in kulturo te dežele. Malo
sem se tudi bal potovati - zaradi
revščine in lakote na jugu. Napi-
sal sem pisma na vse naslove, ki
sem jih našel v nekem biltenu.
Zelo sem bil presenečen, ko sem
že drugi dan v glavnem mestu
Antananarivo počasi razumel,
kje so mi novi prijatelji po skupni
odločitvi našli prenočišče. V
ogromnem dvorcu z več kot dvaj-
setimi sobami in vsaj sedmimi
služabniki - v domu vdove nek-
danjega predsednika države Rat-
simandrava. Pred mojim poto-
vanjem je njena hčerka povedala
samo, da “je oče bil žandarmski
polkovnik”. A ko mi je doma po-
kazala zbirko znamk in na eni
znamki tudi svojega očeta, sem
postal radoveden. “Oče je bil
predsednik države samo en te-
den in potem so ga umorili... bila
sem stara samo dve leti in poza-
bila vse”.
Poleg Madagaskarja so mi bili ze-
lo všeč Velikonočni otoki, na ka-
terih sem praznoval svoj petde-
seti rojstni dan. Tudi Armenija,
Gruzija in Izrael so mi blizu. Zad-
nja objava založbe Mansarda je
roman Antonie Arslan, ki je izšel
v slovenščini z imenom Pristava
škrjančkov in govori o armen-
skem genocidu.
Na vaših fotografijah so tudi
posnetki iz Slovenije. Spoznali
ste veliko slovenskih krajev in
stkali mnoga znanstva in pri-
jateljstva. Vam je morda kateri
kraj najbolj pri srcu in zakaj?
Že dvajset let potujem po Slove-
niji in bil sem skoraj povsod,
čeprav seveda še nisem videl vse-
ga. Ko omenjam Abitante, Slo-
venci včasih rečejo, da nikoli ni-
so obiskali te vasi. Jaz pa že tri-
krat. Morda je edini kraj, ki mi ga
nikoli ne bo uspelo obiskati, Tri-
glav. Imam akrofobijo in poveda-
li so mi, da bi se moral do vrha
povzpeti po precej dolgi in ozki
poti.
Žal je veliko mojih starih sloven-
skih oziroma balkanskih prijatel-
jev v zadnjih letih umrlo. Spoz-
nal sem skoraj vse avtorje, ki sem
jih prevajal. Eden najbližjih je bil
Sergej Verč iz Trsta oziroma s Kra-
sa. K sreči je skupaj s Minu Kju-
der utegnil obiskati Izolo in vi-
deti moje stanovanje. Tudi Josipa
Ostija iz Tomaja poznam. Na-
slednjič bom v finščino prevedel
zbirko Kosovelovih pesmi.
Res mi je najbolj pri srcu Primor-
ska. Prej sem sanjal o hišici s trta-
mi na Obali ali v Goriških Brdih.
A ker že v svoji domovini živim
na podeželju in imam vrt, ra-
stlinjak in trte, to nima smisla.
Všeč mi je finsko poletje, seveda
če ne dežuje vsak dan, kar se tudi
dogaja. Na Obali imate največ
sončnih dni v Sloveniji. Od mo-
jega stanovanja je vse blizu: mor-
je, kavarne pa tudi ljudje. Doma
na Finskem včasih več tednov ne
vidim nikogar. To mi delno
ustreza, saj nisem zelo družaben
in imam raje samoto.
Kaj najbolj cenite pri Sloven-
cih? V čem smo drugačni od
drugih narodov, ki ste jih do
zdaj spoznali?
Po dvajsetih letih v Sloveniji je še
danes prvo vprašanje neznancev
vedno isto: “Kako je mogoče, da
govorite slovensko”? To se doga-
ja samo v Sloveniji, drugod me
ne sprašujejo, kako da govorim
lokalni jezik. To spoštovanje mi
je všeč. Vem, da ste Slovenci
skromni ali se celo podcenjujete
- kljub temu da imate zelo lepo
deželo, zanimivo kulturo in tra-
dicije in precej visok življenjski
standard. To je povezano s preti-
ranim idealiziranjem drugih
dežel, kot na primer Finske. Red-
ki Slovenci vedo, da je Finska že
več let v ekonomski krizi, biro-
kracija in korupcija naraščata,
ilegalni imigranti so nov pro-
blem, svoboda govora je
ogrožena. Finci nimamo sreče s
politiki.
Najbrž pa se vam zdimo v ne-
katerih pogledih tudi malo
“trčeni”?
Dobrodošli v Finskem Absurdi-
stanu.
Za svoj drugi dom ste izbrali
Izolo. Je to zaradi morja, me-
diteranske klime, zaradi ljudi
ali je na vašo odločitev vpliva-
lo kaj drugega?
Zaradi klime, morja in lepe po-
krajine pa tudi zaradi nedavne
zgodovine. Zame je Izola idealno
mesto za delo in za nove projek-
te. Mogoče bom letos začel tudi
kaj pisati, morda spomine, bio-
grafijo svojega čudnega pradeda
ali pa turistični vodnik po Slove-
niji, kar so mi že večkrat predla-
gali.
Kako se počutite med nami?
Odlično. Slovenija je že dvajset
let moja druga domovina.
Kari Klemelä, hvala za pogo-
vor. Želimo vam še veliko ve-
selja ob prevajanju in na poto-
vanjih!
Hvala vam in še enkrat hvala tu-
di za možnost, da lahko razsta-
vljam svoje fotografije v MK Izo-
la.
Pogovarjala se je Špela Pahor
Kristjani in družba9. marca 20174
  drugo skušnjavo hoče Satan za-
strupiti naš odnos z Bogom.
“Vrži se dol, saj te bo Bog varo-
val!”. Od predrznega zaupanja nas Sa-
tan mojstrsko vodi v drugo skrajnost:
v dvom. Dvomimo, da je Bog prisoten
in nas neskončno ljubi. Mar ni dvom
tudi v naslednji trditvi: “Važno je, da
smo zdravi, potem bomo videli, če je
kaj na drugem svetu”. “Razočaran
sem, ker Bog ni uslišal moje molitve”.
“Če bi bil Bog, ne bi dopustil tega”.
Največja skušnjava je dvom v Božjo ljubezen
do nas, v to, da je Bog vedno z nami in nas
nikoli ne zapusti. Je “razum”, ki že vnaprej
zavrača to, kar nam govori vera, sploh še ra-
zum?
Tretja skušnjava je skušnjava oblasti in ma-
nipulacije z bližnjimi. “Drugi morajo biti v
moji službi! Jaz sem kralj, faraon, mesija,
nad-človek, super-človek!” A neki drugi glas
je kristalno in neizprosno jasen: “Če si
nadčlovek, nisi več človek!” Ta glas skušajo
prekriti mantre: “Ne bodi slabič! Ne sme te
prizadeti revščina drugih. Na tem svetu je
pač tako. Ne smeš misliti na trpljenje dru-
gih, temveč le na dobiček in svoj uspeh. Ra-
cionalno moraš uporabiti zmagovalne me-
tode, ki ti prinesejo koristi”.
Kje je tolerantnost in nenasilnost tistih, ki
se razglašajo za tolerantne in nenasilne?
“Če kdo prisluhne ženski, ki je v stiski zaradi
odločitve o abortusu in ji samo nakaže dru-
go možnost, naj bo kaznovan z denarno
kaznijo in zaporom! Prepovedane morajo
biti tudi spletne strani zagovornikov življen-
ja. Mati ima pravico do spla-
va, nerojeni otrok nima no-
bene pravice, da se rodi, če
mu je milostno ne damo mi”.
Te norije so dokaz, da nas je
pičila “Kača”. Njen smrtono-
sni strup so iluzije o superčlo-
veku in nadčloveku.
Pomni človek, da si prah in se
v prah povrneš! Stopi na re-
alna tla! Jezusovo kraljestvo
je kraljestvo služenja in lju-
bezni, je prednostna
odločitev za uboge in ne-
močne. Blagor tistim, ki so
zaradi te odločitve preganjani
in zasmehovani!
Brez soočenja s temi tremi preizkušnjami,
ne moremo vstopiti v Božjo bližino in biti
ljudje. Sploh še hočemo biti ljudje? Kaj se v
resnici dogaja? Vemo, kdo v resnici smo?
Pojdimo v puščavo letošnjega postnega
časa. Kdor želi spoznati sebe, mora odkrivati
Boga. Kdor želi spoznati Boga, mora gledati
Kristusa. Kristusa gleda, kdor se poglablja v
Evangelij. Iz Evangelija izvemo, kako je Je-
zus živel, kaj je delal, kaj je povedal.
Tako, kot Jezus, tudi mi recimo: “Izgini Sa-
tan!”
Z
Pastirsko pismo za postni čas 2017 (2. del)
Bodite ponosni in
ustvarjalni kristjani
  ragi bratje in sestre.
Prejšnji teden smo vam
škofje spregovorili o po-
menu krsta, pravici staršev, da po-
darite krst svojim otrokom, ter
skrbi za versko vzgojo. Danes pa
vam bomo spregovorili tudi o
tem, zakaj imajo vsi otroci pravico
do krsta ter kakšne pogoje naj
spolnjujejo krščanski botri. Zaradi
sodobnega načina življenja se šte-
vilni verniki in duhovniki
srečujejo s starši, ki niso poročeni
oz. težko najdejo primernega bo-
tra. Zato naše besede sprejmite z
razumevanjem in v duhu spreje-
manja in dobrohotnosti.
V Sloveniji je krščenih skoraj 75%
prebivalstva. Kot škofje smo sku-
paj z vami veseli, da kljub nego-
tovim časom velika večina prebi-
valcev Slovenije pripada Kristuso-
vi Cerkvi. Ob tem si želimo, da bi
vsi starši omogočili krst svojim
otrokom in zaklad vere živeli in
ga uspešno predali prihodnjemu
rodu. Zato je ključnega pomena,
da poiščemo nove poti evangeli-
zacije, s katerimi bi pomagali
staršem, katehistinjam in katehi-
stom pri prenosu vere in verskih
vrednot na otroke.
Pri podeljevanju zakramenta sve-
tega krsta je pomembno, da smo
D stvarni in da upoštevamo spre-menjene okoliščine, v katerih živivedno več kristjanov. To se kaže
tudi v tem, da se danes več kot po-
lovica otrok rodi staršem, ki še ni-
so poročeni oz. se za cerkveno po-
roko niso odločili iz različnih ra-
zlogov. Prav tako številni otroci
odraščajo v družinah razpo-
ročenih in ponovno poročenih
oz. samo z enim izmed staršev.
Ob tem poudarjamo, da imajo vsi
krščanski starši ne glede na oseb-
ni položaj pravico krstiti svoje
otroke, če le imajo pri tem iskrene
namene in obljubijo, da bodo po
svojih najboljših močeh otroke
vzgajali v veri. Zato prosimo du-
hovnike in druge pastoralne de-
lavce, da so v duhu apostolske
spodbude papeža Frančiška Ra-
dost ljubezni prizanesljivi in
starše na primeren način povabi-
jo, da uredijo svoj položaj tam,
kjer je to mogoče, obenem pa
otrokom ne odrekajo pravice do
krsta. Vsi otroci so krščeni v veri
Cerkve, kakor je lepo rečeno v
obredniku: “Ali hočete, da vaš
otrok prejme krst v veri Cerkve, ki
smo jo pravkar izpovedali? ” To je
še posebej pomembno tam, kjer
starši iz različnih razlogov še ne
morejo polno živeti po predpisih
Cerkve. Podobno vabimo k do-
brohotnosti tudi v primeru po-
svojenih otrok oz. otrok v rej-
niških družinah. V slednjih je po-
trebna predhodna privolitev za
krst otroka vsaj enega od njegovih
bioloških staršev.
Starodavno izročilo Cerkve govori
tudi o vlogi botra pri zakramentu
svetega krsta in pri skrbi za versko
vzgojo. Katekizem katoliške Cer-
kve pojasnjuje: “Da bi se krstna
milost mogla razvijati, je pomem-
bna pomoč staršev. Tu je tudi vlo-
ga botra ali botre, ki morata biti
trdna vernika, sposobna in pri-
pravljena pomagati novokrščen-
cu, otroku ali odraslemu
na njegovi poti v krščan-
sko življenje” (KKC 1255).
Otrok naj ima vsaj enega
botra, če pa sta dva, naj
bosta različnega spola. Na
splošno se pričakuje, da
botra izbere krščenec sam
ali njegovi starši oz. nji-
hov namestnik; ima vsaj
16 let; je bil pri obhajilu
in prejel birmo ter živi
primerno nalogi, ki jo bo
sprejel. To pomeni, da
obhaja krščanske prazni-
ke, se ob nedeljah redno
udeležuje svete maše in si
prizadeva za krščansko
življenje. Če je boter po-
ročen, naj bo cerkveno
oz. naj ne živi v zunajza-
konski skupnosti “????? po svoji
krivdi????? ” (ZCP kan. 872, 873,
874). Krščeni, ki je član nekato-
liške cerkvene skupnosti, npr.
Gorica / P. Marko Ivan Rupnik gost
ob prazniku mestnih zavetnikov
Ob prazniku mestnih zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana je goriška
nadškofija letos povabila v goste jezuita, teologa in umetnika p.
Marka Ivana Rupnika. V ponedeljek, 13. marca, je na programu
srečanje z javnimi upravitelji na temo “In če bi politiki prisluhnili
umetnosti”? Istega dne bo imel p. Rupnik ob 20.30 v Gledališču
Verdi v Gorici t. i. lectio magistralis na temo “Occidente ad una
svolta: il Cristianesimo e' una speranza”?  (Zahod na razpotju:
krščanstvo je upanje?). V torek, 14. septembra, je predvideno
srečanje z duhovniki in diakoni o razlikovanju in pastoralnem delu.
P. Marko, ki je pred 30 leti kot mlad redovnik preživel nekaj let v
jezuitskem središču Stella Matutina Gorici, kjer je deloval predvsem
z mladimi, se torej vrača na Goriško. Kot znano, je v vsem tem
času marsikaj naredil. Leta 1991 ga
je vrhovni predstojnik Družbe
Jezusove poklical v Rim; tam je
postal direktor študijskega in
raziskovalnega Centra Aletti. Leta
1995 je pod mentorstvom svojega
duhovnega očeta in velikega
strokovnjaka za vzhodno
duhovnost, kard. Špidlika, dosegel
doktorski naslov na Gregorijanski
univerzi. V 90. letih prejšnjega
stoletja je začel poučevati na
Papeškem Vzhodnem inštitutu, na
Gregorjanski univerzi in na
Papeškem bogoslužnem inštitutu sv. Anzelma, predava pa tudi
drugod po Evropi. Med drugim je bil tudi član Papeškega sveta za
kulturo in sveta za promocijo nove evangelizacije. P. Rupnik je zelo
znan kot vodja duhovnih vaj, še najbolj pa morda kot mozaičar, saj
je v nekaj več kot 15 letih z barvami in svetlobo - skupno s člani
umetniškega ateljeja - napolnil nad 150 svetišč (med njimi Lurd,
Fatima, Pietrelcina itd.), cerkva, kapelic in drugih objektov po vseh
Evropi in tudi izven nje. Leta 2000 je za poslikavo kapele
Odrešenikove Matere v Vatikanu prejel Prešernovo nagrado, leta
2002 za prepoznavnost slovenske likovne umetnosti v svetu Častni
znak svobode RS, leta 2003 pa za umetniško delovanje v Evropi
mednarodno nagrado Beato Angelico za Evropo.
Višarski dnevi mladih od 17. do 19. marca
Rafaelova družba vabi mlade med 18. in 35. letom iz domovine,
zamejstva in po svetu na Višarske dneve mladih od 17. do 19. marca.
Na programu so pohodi ali smučanje, skupna priprava obrokov,
pogovori in druženje. Oba večera bodo udeleženci preživeli na
toplem v Ehrlichovem domu. Tam bodo prisluhnili dvema gostjama;
to bosta: mlada intelektualka iz Argentine Mariana Rožanec, ki bo
predstavila izkušnjo svoje nedavne preselitve v Slovenijo, in ljudska
pevka, članica različnih etnosestavov in profesorica klavirja Nina
Volk, ki bo spregovorila o slovenski glasbi, naučila kakšno ljudsko
pesem, obenem pa bo predstavila tudi starodavno glasbilo
oprekelj. Proti Sv. Višarjam se bodo odpeljali v petek zjutraj,
program pa se bo končal v nedeljo po kosilu. Predviden prispevek
za nastanitev, hrano in večerni program z gosti je 40 evrov.
Informacije in prijave na tel.: +386 (0)1 438 30 50 ali po e-pošti:
rafaelova. druzba@siol. net.
Kratke
evangeličan oz. pravoslavni, je
lahko hkrati s katoliškim botrom
samo priča krsta. Škofje poudar-
jamo, da imajo duhovniki pravi-
co, da podelijo kandidatom za bo-
trsko službo potrdila o primerno-
sti. Obenem pa jih vabimo, da so
pri presojanju o primernosti pre-
vidni in da upoštevajo tudi poseb-
ne okoliščine, v katerih so lahko
botri.
Škofje se z duhovniki in večino
vernikov strinjamo, da je krst
otrok smiseln, v kolikor krstu sle-
di življenje v krščanski družini in
bo poskrbljeno za versko vzgojo.
Zato vabimo duhovnike in druge
pastoralne delavce, da posodobijo
priprave staršev na krst in da
staršem pomagajo pri prenosu
verske izobrazbe in vrednot na
njihove otroke. Pomembno je, da
starši za otroke oblikujejo krščan-
ski dom, ki vključuje sveta zna-
menja, kot so križ, Marijina podo-
ba, slika krstnega zavetnika, Sveto
pismo, Katekizem Katoliške Cer-
kve itd. Starši in botri naj otroke
naučijo moliti, skupaj z njimi naj
prebirajo svetopisemske zgodbe,
se udeležujejo nedeljske svete
maše in obhajajo krščanske praz-
nike ter otrokov god na dan nje-
govega krstnega zavetnika. Prav
tako naj z otrokom radi obiskujejo
slovenske božje poti in jih tam
priporočijo Božji materi Mariji.
Vse to oblikuje krščansko okolje,
v katerem bo otrok laže gradil svo-
je Na koncu vas vabimo, da se z
veseljem zavedate svojega krsta in
iz njega tudi živite. Krst je največji
dar in nekaj najlepšega, kar se
vam je zgodilo v življenju in kar
lahko starši podarite svojim otro-
kom, saj pomeni resničnost Kri-
stusovega vstajenja v našem
življenju. Kot škofje si želimo, da
bi bili vedno ponosni kristjani in
da bi v svojih družinah, na delov-
nem mestu in v družbi pogumno
priznali, da ste kristjani, in bili s
svojim krščanskim življenjem
zgled svojim otrokom. Papež
Frančišek je lansko leto dejal: “Ne
pozabite, da je vera največja de-
diščina, ki jo lahko date svojim
otrokom. Trudite se, da se ne bo
izgubila, ampak da bo rasla in jim
jo boste zapustili kot dediščino”
(nagovor papeža Frančiška pri
krstu otrok v Sikstinski kapeli 10.
1. 2016). Vabi nas tudi, da pomi-
slimo, kdaj smo bili krščeni. Prav
gotovo tega vsi ne vemo. Zato vas
vabimo, da v letošnjem postnem
času poiščete krstni list, vprašate
starše in botre, obiščete svojo žup-
nijo, v kateri ste bili krščeni, in
ugotovite dan svojega krsta. Praz-
novanje krstnega dne poglablja
pripadnost Jezusu; poživi prizade-
vanje za življenje po veri; okrepi
pripadnost Cerkvi in novemu člo-
veštvu, v katerem smo vsi bratje
in sestre. Zahvaljujemo se vam, da
ste danes pri sveti maši in da si
prizadevate za krščansko življenje.
Vam in vašim družinam, še pose-
bej vsem bolnikom in ostarelim,
želimo blagoslovljen postni čas in
lepo pripravo na velikonočne
praznike.
Vaši škofje
Cerkveni in družbeni antislovar (33b)
G kot GLASBA 2
  pismu ob 100. obletnici
motuproprija “Tra le sol-
lecitudini” je sv. Janez Pa-
vel II. zapisal: “Reforma, ki jo je
napravil sv. Pij X., je posebej me-
rila k temu, da cerkveno glasbo
očisti kontaminacije s teatralno
posvetno glasbo, ki je v mnogih
deželah onesnažila liturgični gla-
sbeni repertoar in glasbeno izva-
janje. Tudi v našem času je treba
jasno povedati, kakor sem pouda-
ril v okrožnici ‘Ecclesia de Eucha-
ristia’, kako niso vsi izrazi upodo-
bitvenih umetnosti in glasbe spo-
sobni “dostojno izraziti Skrivnost,
zaobseženo v polnosti vere Cer-
kve”. Iz tega sledi, da vseh vrst gla-
sbe ne moremo imeti za primer-
ne pri bogoslužnih opravilih”.
Zadnjič omenjeni katoliški publi-
cist in pisatelj Rino Cammilleri
navaja svojo izkušnjo iz Kalabrije,
V kjer je bil pri nedeljski sveti mašideležen nasprotja tega, kar je za-pisal sveti papež, ko je razmišljal
o drugem svojem, prav tako sve-
tem predhodniku. Cerkev je bila
majhna, zvočniki in mikrofoni so
bili naviti na ves glas, duhovnik
je bil v kavbojkah, med mašo pa
razbijaško petje ali popevanje, ki
ga je bilo seveda tudi neprimerno
več kot česarkoli drugega. Ko ni
mogel več zdržati, je šel ven in
pod sabo ugledal čudovito doli-
no. Dobrodejna tišina in lepota
stvarstva sta mu končno povrnila
tisti čut za Božjo skrivnost, ki mu
je bila odvzeta v notranjosti male
župnijske cerkve. Lahko bi nave-
dli veliko primerov, njm ob stran
pa dali tudi vse tiste moderne li-
turgične zlorabe, ki seveda nikdar
ne izključujejo neprimerne gla-
sbe, temveč lahko rečemo, da gre-
do zadeve z roko v roki. Kakor lah-
ko takoj zraven dodamo tudi be-
sede na besede skozi celotno bo-
goslužje, pa nič tiste “svete
tišine”, ki bi je bili v današnjem
hrupnem svetu še kako potrebni.
Nasprotno! Cammilleri pravi, da
je veliko neke “cupiditas dissol-
vendi”, kar bi prevedli takole:
“obsedenost z uničevanjem”. Tre-
ba se je namreč znebiti, uničiti,
porušiti vse tisto, kar so nam pri-
nesli in zapustili naši predniki v
Cerkvi. Po tolikem siljenju z raz-
nim popevkarstvom in glasbo,
usmerjeno predvsem na čustva,
ki jo vseskozi slišimo tudi na ka-
toliških radijskih frekvencah, je
seveda prišlo do tega, da je zadeva
postala mnogim celo všeč. Ra-
zumljivo, po svoje. Če namreč ne-
komu vzameš doma skrbno pri-
pravljeno hrano, pa mu daš na-
mesto tega samo sendvič, se bo ti-
sti nekdo na sendviče navadil, pa
drugega niti ne bo hotel. Kakor
vlada hitrost, skomercializiranost
in površ (insk) ost na prehrambe-
nem področju, tako je tudi na gla-
sbenem in mnogih drugih.
Težava je, če v isti rog trobimo tu-
di v Cerkvi, a koliko smo tako dru-
gačni od sveta? Toda, nič ne po-
maga tarnati, treba je nekaj ukre-
niti. Četudi pa se kaj naredi, je
škoda narejena, in sicer velikan-
ska, tako da bi bilo treba najbrž
celo stoletje, da se slednja popra-
vi. A ni videti, da bi po tem čutili
potrebo.
Andrej Vončina
S 1. strani
Postni čas ...
Rino Cammilleri

Goriška9. marca 20176
Doberdob / Karlo Lavrenčič 80-letnik
Na pustni torek je nekdanji organist in pevovodja iz Doberdoba Karlo
Lavrenčič slavil svoj 80. rojstni dan. V Domu starejših občanov, kjer
je bilo vse praznično in pustno razpoloženo, je v krogu svojih najbližjih
in najdražjih sorodnikov praznoval ob zvokih harmonike in petja,
torej glasbe, ki se ji je dolga leta rad posvečal in katero zasledujejo
tudi vsi njegovi vnuki.
Uspešni na Cankarjevem tekmovanju
Tudi v letošnjem šolskem letu so dijaki Državnega izobraževalnega
zavoda Simon Gregorčič uspešno sodelovali na tekmovanju za
Cankarjevo priznanje, ki tokrat poteka pod naslovom Na odru
domišljije in resničnosti in temelji na dramskih besedilih.
Sodelujoči dijaki so se že na šolskem tekmovanju odlično odrezali,
saj so se naprej na področno tekmovanje, ki je letos ponovno
potekalo na Srednji šoli Veno Pilon v Ajdovščini, uvrstili Ema Terpin
iz V. gimnazije, Luka Paljk in Andrej Rustja iz I. klasičnega liceja, Nika
Tomsič, Patrik Cingerli in Thomas Peric iz 3. znanstvenega liceja,
Jana Juren iz 3. humanističnega liceja ter Sanja Vogrič iz 5.
znanstvenega liceja.
Na področnem tekmovanju je uspelo Sanji Vogrič in Luki Paljku osvojiti
zavidljivo visoko število točk in se tako uvrstiti naprej na državno
tekmovanje. Dijaka sta morala prebrati dve dramski deli, in sicer je
Sanja Vogrič pod mentorstvom prof. Adrijana Pahorja analizirala
Strniševega Samoroga ter Jančarjevo dramo Klementov padec, dijak
Luka Paljk pa pod mentorstvom prof. Maje Melinc Partljičevo
komedijo Ščuke pa ni, Ščuke pa ne ter Shakespearovega Beneškega
trgovca.
Na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, ki bo 11. 3. 2017
potekalo v Ljubljani, bosta dijaka morala med seboj primerjati
prebrani deli ter problemsko obravnavati predpisano temo in motive
s povzemanjem, utemeljevanjem, vrednotenjem in aktualizacijo.
Dijakoma čestitamo za lep uspeh in jima želimo veliko navdiha na
državnem tekmovanju.
SD Sončnica / Predavanja
V četrtek, 9. marca, bo na temo “Kako
prehiteti apetit za sebični gen? ” predaval
dr. Iztok Ostan (na sliki) , docent na Univerzi
v Ljubljani, znan kot oče teorije o apetitu za
sebični gen, avtor številnih poljudnih člankov
in več knjig o zdravem načinu življenja.
V sredo, 15. marca, bo na temo “Ljubezen in
pravičnost med odraslimi otroki in starši”
govorila dr. Alenka Rebula, profesorica
družbenih ved v Trstu, ki se ukvarja z
esejistiko, literaturo, predavanji in delavnicami.
Spominska maša za maestra Antona Nanuta
V soboto, 11. marca 2017, bo v Konkatedrali Kristusa Odrešenika v
Novi Gorici ob 17. uri spominska sveta maša za maestra Antona
Nanuta. Maševal bo duhovnik in skladatelj
Avgust Ipavec. Pri maši bodo sodelovali:
Cerkveni pevski zbor župnije Nova Gorica
(zborovodja: Matej Petejan), Cerkveni pevski
zbor župnije Solkan (zborovodkinja: Milena
Prinčič), Cerkveni pevski zbor župnije Kapela
(zborovodja: David Čadež), Moški pevski zbor
Lipa iz Ravnice (zborovodja: Andrej Filipič),
Ženska vokalna skupina Ardeo
(zborovodkinja: Mojca Cej). Združeni pevski zbori bodo izvajali
skladbe Avgusta Ipavca, ki je za to priložnost napisal tudi posebno
skladbo – Requiem v spomin na pokojnega dirigenta Antona Nanuta.
KC Lojze Bratuž / Slovenske note za Evropo
Slovenske note za Evropo je naslov koncerta, ki bo v okviru letošnje
koncertne sezone v veliki dvorani Kulturnega centra lojze Bratuž v
petek, 17. marca 2017, ob 20.30. Na sporedu so štiri skladbe-novitete
za orkester in soliste primorskih skladateljev Adija Daneva-Danieli,
Corrada Rojaca, Marjana Mozeticha in Andreja Missona.
Na koncertu, ob orkestru Akademija Nova bodo sodelovali kot solisti,
domači violinist Aleš Lavrenčič, na koncertni harmoniki Teja Udovič
Kovačič, na diatonični harmoniki Miha Grmek Seražin, vokalna
skupina Ridiamo (Anja Šinigoj, Luka Juteršek, Jaka Mihelač, Neža
Vasle in Tine Bec) pod vodstvom dirigenta Simona Perčiča.
Ob koncertu bo valovanje zvoka v živo udejanjil na platnu akademski
slikar Simon Kastelic.
Za informacije in nakup vstopnic na tel. 0039 0481 531445 od
ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ali na elektronski naslov
info@centerbratuz. org.
Kratke
  Predavanje: Aleš Čerin
Otroke pripravimo na
plovbo po viharnih morjih!
SONČNICA 
  iz štirih predavanj,
ki jih v letošnjem
marcu prireja
Skupnost družin Sončnica,
je v četrtek, 2. marca, v Do-
mu Franc Močnik ob cer-
kvi sv. Ivana v Gorici na
vzgojnem predavanju z iz-
zivalnim naslovom Starši,
roparji izkušenj svojih
otrok? uvedel Aleš Čerin.
Kot je uvodoma povedala
predsednica SD Sončnica
Mirjam Bratina, se gost na-
jraje predstavlja kot “mož,
oče štirih otrok, dedek,
podjetnik, skavt, bloger in
predavatelj”. Po izobrazbi
je magister farmacije, ki
ima svoje podjetje za sve-
tovanje in izobraževanje. V
sodelovanju s Socialno akade-
mijo razvija in izvaja treninge za
vzgojo voditeljev. Med drugim
je še soustanovitelj in pisec na
spletnem magazinu Časnik.
Znan je zlasti po svojem blogu
Preprostost in po projektu kako
preživeti z 1 evrom na dan. Kot
je bilo jasno tudi na goriškem
večeru, je to človek, ki se tudi v
vzgoji zavzema za preproste in
modre izbire, ki so sad v veri in
družinski ljubezni prehojene
poti.
Kot izhodišče svojih razglabljanj
in stališč je Čerin najprej na
platnu pokazal fotografijo svoje
družine. “To so ljudje, na kate-
rih sem treniral 32 let za to pre-
davanje”! Na vnučkih zdaj
“udejanja”, kar se je naučil. “Pri-
ložnosti za pametovanje” ima
veliko, saj hčerka z družino živi
v isti hiši, ki je “polna življenja,
lepote in priložnosti za rast”. O
otrocih se velikokrat pravi, da so
“razvajeni, neodgovorni in ne-
motivirani”. Tak je tudi sam, je
dejal; “moj oče je bil že manj,
moj stari oče, ki se je rodil leta
1900, pa ni bil razvajen”. Čerin,
ki se je rodil leta 1962, ni bil nik-
dar lačen, razen takrat, ko sam
ni želel jesti, je priznal. Naši
očetje so želeli otrokom nuditi
več od tega, kar so sami imeli;
mi sami smo potem malce pre-
tiravali, sedaj pa pretiravamo še
bolj, je dejal. Ta krog moramo
začeti ustavljati.
Odlično prispodobo o tem, kaj
so otroci in kaj je zanje najbolje,
je dal Čerin s primerom o ladji
in pristanišču. Ladja je najbolj
varna v pristanišču, ko je tam
privezana, je dejal. Vendar ladja
ni narejena za to, da ostane tam
privezana. Ladja ima poslanstvo,
da prevaža tovor in potnike, “za
to je bila narejena”; da prestane
viharje v Jadranu, Sredozemlju
in tudi oceanu! “Otroci morajo
izpluti iz varnosti pristanišč”!
Pripraviti jih moramo na plov-
bo po viharnih morjih, v nevih-
tah. Če so pripravljeni samo na
plovbo po mirnem morju, se
bodo v nevihti potopili. Če pa
so pripravljeni na viharje, bodo
znali pluti tudi v mirnem mor-
ju. Na kaj moramo starši pomi-
sliti, ko vzgajamo otroke? Na vi-
harno morje, seveda! In viharji
so danes hujši, kot so bili včasih.
“In bodo še hujši”!
Svojim otrokom-“sončkom”
omogočamo izkušnje? Jim daje-
mo krila, da poletijo v svet?
Dvajset let jih imamo v naši sre-
di. “Takrat je čas, da razvijemo
krila”. Oče je tisti, ki jih pošilja
N
v svet, za mater je težje, saj “se ji
krči materinsko srce”: mati želi
otroka obdržati...
Danes je bistveno to, da se iz
“cone udobja” spravimo v “co-
no bolečine”, da se fizično okre-
pimo. “Fizično in duhovno je
namreč povezano”. Čerin rad
hodi v gore in se rad pomeri tu-
di v fizično zahtevnih preiz-
kušnjah: “Takrat se delajo
mišice, takrat boli! Po dobri uri
teka v klanec noge pečejo”! V
coni bolečine je cona treninga,
cona učenja. “Če ležimo na
kavču, gledamo 'fuzbal', pijemo
pivo in se 'bašemo' s čipsom, se
mišice ne razvijajo”! Dejstvo je,
da starši danes otrok “ne pripra-
vljamo več na življenje takšno,
kakršno je”. Nihče tega ne dela
nalašč, saj starši želimo nuditi
otrokom najboljše. Noben “rop
izkušenj” se ne zgodi nameno-
ma, je še dejal Čerin, ki je nato s
konkretnimi primeri iz vsak-
danjega življenja prikazal ra-
zlične “rope” in pa res dragoce-
ne vzgojne nasvete.
Ko se otrok nauči hoditi, je
začel, “naj hodi! Proč z vozički”!
Otrok v vozičku ima omejen po-
gled, ne more izbirati poti, ne iz-
kuša, se ne uči, prikrajšan je za
spretnosti, ki se jih mora učiti.
Seveda, ko hodi nekajleten
otrok, je potrebna potrpežlji-
vost, zraven pa še sposobnost ga
videti čez dvajset let: kakšni po-
tenciali so v njem, kaj vsega se
bo lahko naučil. “Otrok naj ho-
di, naj pade in naj se pobere
sam”! Otroci danes ne znajo več
padati. Prej ali slej bodo gotovo
padli; če prej nikdar niso padli,
se bodo lahko tudi poškodovali.
Samo s padanjem se naučijo
vstati.
- Oropani izkušnje samostojno-
sti. Prav je, da otrok doma “so-
deluje”, nekaj dela, stoji pred
pomivalnim koritom itd.
Ničesar se ne bo naučil, če ne bo
poskušal. Naučiti se mora naj-
bolj osnovnih spretnosti. Samo-
stojen naj bo tudi v šoli! Sam
mora iti skozi učni proces, da se
bo kaj naučil. Danes se najdejo
celo starši, ki otrokom pišejo
magistrske naloge in doktora-
te... Nesamostojnost lahko očit-
no pride do patoloških skrajno-
sti. Nekateri otroci ostanejo
večni študentje na mamini pen-
ziji, “zaparkirane ladje”...
- Oropani izkušnje dela. Karel
Gržan je dejal: “Kar otrok zmo-
re, mora”! To je bistveno načelo,
ki velja tudi za odrasle. Rajko in
Anita Šimonka govorita o po-
membnosti t. i. “poverjanja na-
log” v družini, o seznamu del z
natančnim opisom in časovno
razporeditvijo. “Za to se je treba
truditi, je pa vredno”. Tak otrok
bo šel v svet in bo vedel, kaj po-
meni upravljati in voditi gospo-
dinjstvo.
- Oropani izkušnje učenja iz svo-
jih napak. Starši naj se ne vtika-
vajo v dejavnosti otrok. Ti nam-
reč imajo pravico do postopne
rasti in pravico do napak.
- Oropani izkušnje hrepenenja.
Otroci danes prepogosto dobi-
vajo stvari, še preden si jih
zaželijo: “S tem jim ugašamo
hrepenenje”. Hrepenenje se
namreč rodi, ko nekaj želiš, pa
ga še nimaš. Ko čakaš. Podobno
velja za hrepenenje do ljudi.
- Oropani izkušnje napora. Več
napora za doseganje cilja prine-
se večje zadovoljstvo, malo na-
pora prinese malo zadovoljstva,
nič napora - nič zadovoljstva...
Če otrokom ne omogočamo, da
bi izkušali napor, jim s tem jem-
ljemo izkušnjo zadovoljstva.
- Oropani izkušnje kreativnosti
in praktičnih izkušenj. Otroci so
danes “kreativirani, animirani
in demotivirani”. Če jim npr. do
pičice organiziramo rojstni dan,
jim jemljemo celoten proces
načrtovanja praznika. Za otroke
je pomemben proces, postopek
realizacije nečesa. Pustimo jim,
da so lahko ustvarjalni, da si sa-
mi napolnijo svoj čas!
- Oropani izkušnje reševanja
problemov. Otrokom jemljemo
priložnosti za dobro med-
vrstniško komunikacijo, mi jim
rešujemo težave, odstranjujemo
ovire (t. i. curling vzgoja). Ta-
ko vzgajamo egoiste. “Posku-
site raje obratno: če ima otrok
premalo problemov, mu
kakšnega podstavite! Da se
bo naučil jih reševati. Da bo
pridobil mišice, spretnosti,
znanja za reševanje proble-
mov, saj bo to rabil”. O napo-
ru, reševanju problemov,
odrekanju in vključevanju v
okolje kot temeljnih iz-
kušnjah, ki jih mora vsakdo
dobiti v prvih 20 letih, je ve-
liko govoril Bogdan Žorž.
- Oropani izkušnje izbire poti.
Tekač ima med dvema točka-
ma nešteto možnosti, da izbe-
re pot, in ves čas razmišlja, ka-
tero bi izbral, je dejal Čerin.
“Življenje je tek ali vsaj hoja
skozi zaraščen, včasih tudi ne-
varen teren”. Treba je razmišljati
in izbirati najboljšo pot. Otroku
je treba omogočati, da išče pra-
vo pot.
- Oropani izkušnje prevzemanja
odgovornosti. “Akt vpisa v šolo
naj otrok naredi sam”! Če se
sam odloči in sam vpiše, bo tudi
sam prevzel odgovornost. Kot
pravi Gibran, “smo starši napet
lok, da lahko otroci-puščice le-
tijo hitro in daleč. Lokostrelec
pa ve za cilj”. Za mlade so po-
sebno koristne izkušnje
doživljanja narave. Navdušijo se,
če so tudi oni vključeni v orga-
nizacijo “ekspedicije”; če so naj-
stniki, naj kar vodijo in naj bodo
odgovorni za pot, toliko bolj, če
nanjo stopita npr. oče in sin.
“Na takih poteh je možno se o
marsičem pomeniti”: ko si
lačen, žejen in utrujen, “takrat
se začnejo pravi pogovori”.
- Oropani izkušnje otroštva. Kot
svari tudi Miha Kramli, mladi
danes z lahkoto padajo v pasti,
ki so posejane po internetu: teh
je veliko in lahko povzročajo
hude zasvojenosti. Zato mora-
mo biti starši posebno “budni,
močni, možati, trdni v veri”
(1Kor 16). Na internetu so otroci
“izpostavljeni vsem neumno-
stim tega sveta”. Starši so danes
klicani tudi k temu, da iz ljubez-
ni varujejo otroke pred “morski-
mi psi”, da bi ne šli ranjeni v
življenje.
- Oropani izkušnje vodenja.
Otroci pričakujejo od staršev vo-
denje; želijo, da jih usmerjajo,
da jim postavljajo meje, da se
zanje borijo. Za te bitke pa so po-
trebni pogum, pripravljenost in
spretnost. Otroci morajo občuti-
ti meje; te morajo zarisati starši.
- Oropani izkušnje
občutenja meje. Otrok,
ki ima postavljeno me-
jo, ima veliko večje
možnosti, da “preživi”
in se ne vrne ranjen.
Slaba vest ima možnost
se sprožiti. Če mladi ni-
ma meje, nima niti te
možnosti.
- Oropani izkušnje
očeta. Naša družba je
družba brez očetov.
“Nas ni! Poniknili smo.
Umaknili smo se iz
naših družin”, utopljeni
v alkoholu, pretiranem
delu, hobijih... Ostati pa
moramo močni, da z vzgojno
močjo obstanemo v naših
družinah, “drugače pošiljamo v
svet ranjene in prestrašene otro-
ke”, je še dejal Čerin.
/ DD
Aleš Čerin in Mirjam Bratina (foto dpd)
Goriška 9. marca 2017 7
V Mirnu in Štandrežu
Občutena prireditev ob 80-letnici
mučeniške smrti Lojzeta Bratuža
  odelovanje med Prosvet-
nim društvom Štandrež in
kulturnimi društvi iz Mir-
na, Orehovelj, Bilj, Vrtojbe, Šem-
petra in Nove Gorice je v zadnjih
letih zelo živahno in je obrodilo
že marsikatero uspešno skupno
prireditev. Vsako leto potekajo
skupne proslave ob dnevu slo-
venske kulture in razna gosto-
vanja in nastopi. Tako je prišlo
v teh občinah tudi do postavitve
kamnitih skulptur, ki so jih iz-
delali razni kiparji na srečanjih
v Jeremitišču in ki jih že več let
prireja društvo sKultura 2001.
Tri skulture so že postavili v Sol-
kanu, letos pa bodo skulturo, ki
je nastala ob 100-letnici prve
svetovne vojne, postavili v me-
secu marcu ob vznožju monu-
mentalnega spomenika na Cer-
ju v mirenski občini.
Letošnja prireditev ob dnevu
slovenske kulture se je zaradi pu-
stnih prireditev prenesla na
začetek marca. Drugega marca
je bila v dvorani Gnidovčevega
doma na Mirenskem Gradu, 5.
marca pa v župnijski dvorani
Anton Gregorčič v Štandrežu.
Oblikovali sta jo Kulturno
društvo Stanko Vuk iz Mirna in
Orehovelj ter Prosvetno društvo
Štandrež. Posvečena je bila skla-
datelju, zborovodji in kulturne-
mu delavcu Jojzetu Bratužu ob
80-letnici mučeniške smrti. Or-
ganizatorji so poverili spomin-
ski govor znani goriški profeso-
rici in prodorni kulturni ustvar-
jalki Lučani Budal, ki je v svojem
ganljivem nastopu najprej orisa-
la lik Lojzeta Bratuža in njegovo
duhovno veličino, ki je prišla še
posebej do izraza v ljubezni do
slovenske besede in pesmi. Neiz-
merno je ljubil svoj narod, se
zanj veliko žrtvoval in to ljube-
zen plačal z nasilno smrtjo. Nje-
govo kratko življenje so vodile
vrednote domoljubja, kulturne-
ga bogastva in globoke vernosti.
Govornica je opisala najplod-
nejša in najsvetlejša leta skupne-
ga življenja s pesnico Ljubko
Šorli, ki pa so bila prekratka in
jih je nasilna fašistična roka kru-
to pretrgala. Postavila si je tudi
vprašanje, ali je današnji glaba-
lizirani svet še zmožen takih
neizčrpnih pozitivnih energij in
S
duhovnega bogastva.
Po uvodni slovenski himni, ki jo
je dovršeno odpela sopranistka
Alessandra Schettino, se je
začelo odvijati življenje Lojzeta
Bratuža, ki ga je prepričljivo
oblikoval Matej Klanjšček. Pove-
zovalno besedilo, ki ga je napisal
Damjan Paulin, je občuteno bra-
la Marta Pavlin. Celovit in smi-
selno usklajen potek prireditve
so dovršeno oblikovali recitator-
ji Pietro Grauner, Chiara Mucci,
Vanja Bastiani, Marjan Marušič,
Mojca Dolinšek in Majda Zava-
dlav. Glasbeni del pa so prispe-
vali mladi in obetavni violinist
Samuel Zavadav, harfistka Nika
Šubic in že uveljavljena Eva Do-
linšek, ki je tudi spremljala so-
pranistko Alessandro Schettino
pri izvedbi Volaričeve skladbe
Oj, rožmarin! in prve kitice pe-
smi Lipa ter dele recitacij pesmi
Ljubke Šorli. Program je obsegal
tudi tri prizore iz Bratuževega
življenja: iz pevskih vaj in iz za-
sliševanja na goriški kvesturi.
Prizore so doživeto oblikovali
Matej Klanjšček, Marko Brajnik,
Marjan Breščak, Daniela Puja,
Roberta Marussi in Cristian Be-
nedetti. Zborovski del je ubrano
spremljal MePZ Štandrež pod
vodstvom Zulejke Devetak. Za
glasbo in luči sta skrbela Simon
Florenin in Joško Kogoj. Za ko-
ordinacijo je premišljeno in smi-
selno poskrbel Božidar Tabaj ob
strokovni pomoči Jožeta Hrova-
ta. Prireditvi v Mirnu je priso-
stvoval tudi domači župan Ma-
vricij Humar.
DP
  rof. Martin Kranner je
minuli četrtek umrl na
domu v Pevmi, pogreb
goriškega športnega organi-
zatorja, kulturnika, poli-
tičnega delavca pa bo v so-
boto, 11. marca, ob 11. uri
pri sv. Ivanu.
O pokojnem Martinu Kran-
nerju bomo v prihodnji šte-
vilki objavili daljši zapis, ki
nam ga bo pripravila kolegi-
ca Erika Jazbar, ki ga je naj-
bolj spoznala in cenila nje-
govo dolgotrajno delo na
raznih področjih. V Novem
glasu smo objavili niz nje-
nih intervjujev s pokojni-
kom, prav tako pa nam je na
naše nagovarjanje sam napisal
daljše spominske zapise iz pol-
pretekle zgodovine, ki je tako
močno zaznamovala naše da-
našnje življenje.
Prav gotovo lahko prof. Marti-
na Krannerja štejemo med tiste
vidne osebnosti, ki so s svojim
delom zaznamovali vso Go-
riško, prav tako pa ga lahko
uvrščamo med protagoniste
slovenskega športa v Italiji, saj
je še posebno na področju
uveljavljanja odbojke oral ledi-
no v naših krajih.
Lansko leto je v mesecu okto-
bru prof. Kranner dopolnil 99
let, bil je še čil in zdrav, bistre-
ga duha, a ga je samo mesec
dni kasneje zadela najprej
srčna in nato še možganska
kap.
Martin Kranner se je rodil 30.
oktobra 1918 v Žabnicah kot
najstarejši med sedmimi otro-
ki. Po gimnaziji v Ljubljani je
študiral na univerzah v Ljublja-
ni in Gradcu ter v Neaplju, kjer
je doktoriral. S habilitacijo za
pouk telesne vzgoje in slo-
venščine je leta 1947 začel
poučevati na slovenskih šolah
P
v Gorici. Leta 1967 je postal
profesor telovadbe na italijan-
skem zavodu Galilei. Na šolah
je ostal do svojega 70. leta. Bil
je med ustanovitelji slovenske-
ga katoliškega prosvetnega
društva, član in nato predsed-
nik odbora za Katoliški dom,
soustanovitelj slovenske skavt-
ske organizacije na Goriškem,
leta 1961 pa je dal pobudo za
ustanovitev športnega
združenja Olympia; bil je pred-
sednik društva, nato vseskozi
njegova gonilna sila. Politično
se je udejstvoval kot član Slo-
venske demokratske zveze in
nato Slovenske skupnosti. V le-
tih 1960-65 je bil izvoljen v go-
riški pokrajinski svet.
Z gospo Cirilo Stanič - umrla je
leta 2010 -, nečakinjo duhov-
nika Stanka Staniča, se je po-
ročil leta 1950, imela sta sino-
va Marka in Marjana, oba da-
nes živita in delata v Rimu, hči
Marjeta pa je delala kot fun-
kcionarka na goriški pokrajini.
Žalna seja za prof. Krannerja
bo v Kulturnem centru Lojze
Bratuž v petek, 10. marca 2017,
ob 19. uri.
Obvestila
Zgodovinska stavba na Placuti
(št. 18) je že štirinajst let prazna
in zapuščena. Razpada in ustvarja
samo stroške za najnujnejša dela
za vzdrževanje in bremeni lastnika
z raznimi davki in zavarovanjem.
Ker do danes nobena slovenska
organizacija ali posamezniki niso
pokazali zanimanja za uporabo, je
odbor Katoliškega tiskovnega
društva sklenil, da objavi poziv za
nakup morebitnim interesentom,
tako ustanovam kot posamez -
nikom. Za pojasnila lahko kličete
na tel. 0039 0481 531445 ali
preko elektronske pošte na naslov
societatipografica@legalmail. it
Kulturni center Lojze Bratuž v
okviru Festivala Kogojevi dnevi in
v sodelovanju z Galerijo Rika De -
be njaka iz Kanala ob Soči pri prav -
lja za jesen 2017 spominsko raz -
stavo o slikarju Albertu Sirku ob
nje govi 130-letnici rojstva in 70-
let nici smrti. Zato se obrača na
zasebnike, ki imajo v lasti dela
Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih
dali na razpolago za obdobje raz -
stave. Informacije na tel.  (+39)
0481 531445, pon. - pet. od 8.30
do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz.org.
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zborov - Gorica pripravljamo
projekt Opera omnia Mirka Fileja.
Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z
njim pri katerem projektu ali zbo -
ru, naprošamo, ali bi nam posre do -
vali fotografije ali partiture in tako
pripomogli k boljši uresničitvi
projekta. Za dodatne infomacije:
0481 31817, zcpz.go@gmail.com.
V župnijskem domu v Štandrežu
poteka delavnica “makrame”,
namenjena odraslim in mladim;
dve delovni srečanji sta že bili v
februarju, zadnje pa bo 10. marca
ob 20. uri v veroučni sobi
župnijskega doma Štandrež. Tečaj
vodi Fabiola Torroni. Za prijave in
informacije: Nanut Joana (0481
21419).
PD Rupa-Peč vabi na vsakoletni
izlet v klasično Grčijo, v Meteoro,
od 23. do 29. avgusta 2017. Info
na tel. 0481 882285 (Ivo Kovic).
Prodajam gozdna drva in oljčno
olje. Tel. 0481 390238 ob uri
obedov (kmetija Aleš Komjanc,
Jazbine).
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Gospa z izkušnjami išče 24-urno
delo, varstvo starejših oseb. Tel.
00386 31 382152.
Z veseljem vam zašijem in
popravim oblačila, izdelam zavese
in druge šivane izdelke. Lahko
pridem tudi na dom. Vida, telefon
00386 31 721 243
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na 00386
41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali
oskrbo starejših oseb, potrebnih
pomoči. Tel. 00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja ter pri varstvu otrok.
Tel. št. 00386 40153213.
Darovi
V spomin na Remota Devetaka
darujejo Markotinovi 110 evrov za
ŠZ Soča in 110 evrov za PD Vrh
Sv. Mihaela, Ninko in Melita 20
evrov za dekliško vokalno skupino
Bodeča Neža.
V spomin na dragega strica in
vzornika Remota Devetaka daruje
nečak Davorin z družino 50 evrov
za Novi glas.
Sožalje
AŠZ Olympia izreka sožalje
Stefanu Bensi ob izgubi očeta
Dušana.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 10. 3. 2017 do 16. 3. 2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 10. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 12. marca, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 13. marca (v studiu
Stefania Beretta): Le spomin...
Torek, 14. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 15. marca (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Vijeglavka, čudna žolna - Izbor
melodij.
Četrtek, 16. marca (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
Foto DP
Ob izgubi 
prof. MARTINA KRANNERJA
se s hvaležnostjo spominjamo na njegovo vsestransko
delo v korist naše skupnosti ter izrekamo iskreno
sožalje družini in ostalim sorodnikom.
Amatersko športno združenje Olympia, Slovenska zamejska
skavtska organizacija, Kulturni center Lojze Bratuž, 
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel,
Slovenska duhovnija v Gorici
* * * *
Žalna seja v hvaležen spomin bo v Kulturnem centru
Lojze Bratuž v petek, 10. marca 2017, ob 19. uri
In memoriam
Martin Kranner
Ob izgubi 
prof. MARTINA
KRANNERJA
izreka iskreno sožalje 
STRANKA SLOVENSKA
SKUPNOST
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki dušo obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
Vsi na šoli Komel izrekamo ob izgubi dragega očeta
iskreno sožalje dolgoletni odbornici in sedanji 
podpredsednici upravnega odbora dr. Marjeti Kranner,
bratoma in vsem sorodnikom.
Žalovanju za večletnim
sodelavcem 
prof. MARTINOM
KRANNERJEM
se pridružuje 
SLOVENSKA 
VINCENCIJEVA
KONFERENCA
Kultura9. marca 20178
  astna priznanja Boruta Meška
za leto 2016, ki jih podeljuje
Združenje novinarjev in publi-
cistov, so podelili letos v prostorih Sve-
tovnega slovenskega kongresa v Lju-
bljani v sredo, 1. t. m., med dobitiniki
pa sta tudi starosta slovenskih pisateljev
Boris Pahor ter nekdanji novinar Pri-
morskega dnevnika in raziskovalec
zgodovine Martin Brecelj, tretji nagra-
jenec pa je bil Valentin Areh.
Pisatelj Boris Pahor je prejel priznanje
za življenjski prispevek pri uveljavljanju
svobode govora, demokracije in narod-
ne zavesti, Valentin Areh za izstopajoče
dosežke na področju dokumentarnega
filma in Martin Brecelj za pomemben
prispevek pri razkrivanju slovenske pol-
pretekle zgodovine.
V utemeljitvi za priznanje so organiza-
torji o Borisu Pahorju zapisali tudi to:
“Akademik Boris Pahor je eden od Slo-
vencev, ki so zelo pomembno obliko-
vali celoten slovenski kulturni in
družbeni prostor. Veliki pisatelj in mi-
slec je v zadnjih letih tudi v slovenskih
medijih dobil več prostora. A vendar se
težko znebimo pomisleka, da ga je
osrednja Slovenija spoznala šele, ko so
mu priznanje dali v Parizu.
Ob njegovem bogatem leposlovnem
opusu, izjemni življenjski zgodbi anti-
fašista, ki je preživel fašizem in koncen-
tracijsko taborišče, in mnogih prodor-
nih mislih o slovenski politiki, državi
in družbi pa skorajda pozabljamo na
njegove zasluge za slovensko demokra-
cijo... Pahor je dolgo prepričeval Koc-
beka, naj javno pove za poboje. Inter-
vju je nastajal kar pet let. Boris Pahor
je vedel, da brez pluralizma ni napred-
ka. Kot človek dejanj pa ni ostal tiho
kot mnogi drugi intelektualci, ampak
se je za pluralizem tudi dejavno zavze-
mal. Ne brez nevarnosti, saj je jugoslo-
vanska tajna policija (t. i. Udba) v Trstu
aktivno delovala. Večkrat je tajno prei-
skovala tudi pri Pahorju.
V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes ne
ve veliko. Celo Wikipedija ugotavlja, da
se “delež revije za razvoj slovenske de-
mokracije premalo omenja”.
Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mi-
slec, ampak eden od ustvarjalcev de-
mokratične in samostojne Slovenije.
Glasnik medijske svobode”.
O Valentinu Arehu so zapisali: “Novi-
nar in urednik na Televiziji Slovenija
Valentin Areh je zaključil študij zgodo-
vine na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
kjer je tudi magistriral iz socioloških
znanosti z nalogo Sociološki vidiki
ameriških volitev leta 2000. Doktoriral
je na Fakulteti za državne in evropske
študije iz managementa kakovosti v
državni upravi. Njegovo pot vojnega
dopisnika je zaznamovalo služenje vo-
jaškega roka v Kninski krajini in na vo-
jaškem letališču pri Bihaču v letih
1990-1991, v zadnji ge-
neraciji Slovencev, ki so
služili v jugoslovanski
armadi. To je bil čas
začetka upora Srbov pro-
ti hrvaškim oblastem,
Areh pa se je junija 1991
uprl agresiji zoper svojo
domovino. Ob začetku
vojne za Slovenijo je iz
jugoslovanske armade
prebegnil k Teritorialni
obrambi, za sodelovanje
pri obrambi Slovenije je
bil odlikovan z značko
Zvest domovini... Na na-
cionalni televiziji je ob-
javil vrsto odmevnih do-
kumentarnih filmov.
/ str. 14
Č
  isec prispevka “E kot evolucioni-
zem” (Novi glas, 12. 19. in 26. jan.
2017) Andrej Vončina (A. V.) je
eden v dolgi vrsti tistih, ki se v kato-
liškem časopisju in revijah vsake toliko
spotaknejo ob “teorijo o evoluciji živih
bitij”, kratko rečeno ob evolucijo. Evo-
lucijska teorija vključuje tudi spoznanja
o razvoju človeške vrste (homo sapiens)
iz živalskih prednikov. Kot izgleda, je od
časa do časa potrebno, bolj ali manj ve-
rujočemu bralstvu, natresti nekaj dvo-
mov glede teorije evolucije, navajajoč ob
tem pogosto tudi nekake “avtoritete” s
polja teh dvomljivcev.
Osebno me po svoje intrigira pojav ta-
kega ideološkega dežurstva; se
sprašujem, koliko je spontano oz. koliko
izhaja iz nujnih pogojev eksistence reli-
gijske institucije in njenih “naukov”. Ra-
zumem, da je (nujno) potrebno ideolo-
gije/religije vzdrževati s ponavljanjem
njih religijsko/ideoloških postavk. Toda
tej postavki, mislim na “kreacioni-
stično” zgodbo o stvarjenju (Mz 1,1-31),
bi se kot sodobni kristjani mirne duše
odpovedali in bi lahko o zgodbi poudar-
jeno rekli, da je zgolj starodavni mit.
Bralcem Novega glasa priporočam, da
ob obisku v Ljubljani obiščejo tudi tam-
kajšnji Prirodoslovni muzej. Pred nekaj
leti so v njem razstavili veliko okostje ki-
tovke, ki je zabredla v naše morje in tam
umrla. Mogočno okostje velike “ribe” je
na ogled še danes. Obiskovalce bo prite-
gnil pogled na del okostja, ki naj bi bilo
osnova njenih prvih plavuti. Jasno je
vidno, da gre za v plavuti spremenjene
prednje okončine (roke) tega velikega se-
salca, ki se je moral “prilagoditi” za
življenje v morju.
Lepo je vidnih ko-
sti petih prstov,
dveh podlahtnic,
nadlahtnice,
ključnice, lopatice.
Te njene prve pla-
vuti so očitno nek-
danje prve okončine, po kostni strukturi
neverjetno podobne človeškim rokam,
oziroma prednjim okončinam drugih
sesalcev. Gre za majhen, a prepričljiv pri-
mer v široko razpredeni evoluciji živih
bitij, ki so jo prirodoslovci prepoznali,
evolucijo namreč, kot temeljni proces
nastanka oz. stvarjenja - če smo verujoči,
živih bitij. Ali, če navedem očem bolj
skrito evolucijsko dejstvo. Ko so predniki
sesalcev v davnini prišli iz vode (morja),
so se iz škrg razvile mišice obraza, delno
tudi požiralne mišice; vse naše mimične
mišice, s katerimi se čustveno izražamo,
npr. smejimo, so se dejansko razvile iz
škržnih lokov. Moderna neurologija da-
nes jasno razlikuje med tako imenovano
branhialno (branchia po grško škrge) in
telesno (somatsko) muskulaturo. Mišice
obraza in požiranja (branhialne mišice)
imajo za razliko od drugih telesnih
mišic povsem drugače speljano oživčen-
je. Pri individualnih motnjah embrio-
nalnega razvoja človeških zarodkov do-
bimo še ostanke škrg. In še in še bi lahko
navajali očitne primere evolucije.
Naj na začetku takoj zavrnem nekaj trdi-
tev, ki jih AV v 1. delu svojega pisanja
(12. jan.) podtakne zagovornikom evo-
lucije. Še nisem bral, da bi nasprotnike
Darwinove teorije zagovorniki evolucije
označili kot tiste, ki zavračajo znanost.
Svet je danes odprt, prisotna so različna
mnenja in prepričanja in znanost ni iz-
ključujoča v ideološko/religijskem smi-
slu. Ali, da je Darwinova teorija v na-
sprotju z obstojem Stvarnika? Mogoče
kak “ateist”, resnično trdi kaj takega, a
Počelo, Vzrok, ki je pravzaprav inačica
Stvarnika, ostaja tudi premisa filozofske-
ga ateizma. In tudi sam Darwin je bil
globoko religiozen. Ali, da se govori, da
med opico in človekom ni bistvene ra-
zlike? Razlika je seveda bistvena, ob tem
pa seveda tudi razvojno stopenjska.
Seveda je še mnogo vprašanj o evoluciji
odprtih. Npr. kako so se iz sesalcev, ki so
se morali “prilagoditi” ponovni vrnitvi
v morje, ta usoda je zadela očitno več
vrst sesalcev, razvile nove vrste, z vsemi
potrebnimi, predvsem dednimi lastno-
stmi, ki vrste opredeljujejo. Vendar, da
je proces “stvarjenja” tekel preko evolu-
cije, ni zgolj domneva (hipoteza), kot bi
radi uveljavili njeni nasprotniki. Njeni
nasprotniki na zunaj sicer izpostavljajo
nekako kvazi - kritičnost glede znanstve-
nega statusa spoznanj o evoluciji, globlje
pa gre pri njih za ujetost v ideološkost (v
religijski nauk), ki je povsem nepotreb-
no določal tudi védenja o tem, kako naj
bi Bog “tehnično”, če smemo tako reči,
ustvarjal svet živih bitij (naravo). Ne,
ustvarjal jih je, metaforično rečeno, pre-
ko evolucije! Evolucija je, ne samo po ja-
snem videnju Ch. Darwina, še bolj po
današnjem védenju, kot nam ga razkri-
vajo različne vede (o fosilih, o razvoju
človeških in drugih zarodkov, primer-
janje vedénja različnih živalskih vrst,
vključno s človekom) jasno razvidno
dejstvo in jo lahko označimo kot znan-
stveno teorijo.
/ dalje
Aldo Jovan,
psihiater
P
  godba Susan Harling, ki je kot
dvaintridesetletna diabetična ma-
mica umrla po presaditvi ledvice,
bi ostala povsem neznana, če bi je njen
brat Robert Harling (rojen l. 1951 v
ameriški zvezni državi Alabami) l. 1986
ne prelil v dramsko besedilo in filmski
scenarij z naslovom Steel Magnolias
(Jeklene magnolije) . Tako jo poznajo
marsikje po gledališki in filmski
uspešnici. Za vloge v tem filmu iz l.
1989 so se potegovale različne zvezde
in jih nato odigrale Shirlery Maclaine,
Dolly Parton, Olympia Dukakis, Darly
Hannah in Sally Field, glavno prota-
gonistko pa je oživila takrat še neznana
Julia Roberts. Tekst je bil nato preve-
den v veliko jezikov in je zaslovel po
svetovnih odrih. Na Slovenskem je bil
prvič uprizorjen l. 2005 v Mestnem
gledališču ljubljanskem v režiji Vinka
Möderndorferja. Ponovno je v vsej pre-
prosti, topli lepoti, ki ga tako močno
lahko izžareva le resnična življenjska
zgodba, zaživel v koprodukcijski pred-
stavi Gledališča Koper in Slovenskega
narodnega gledališča Nova Gorica v le-
tošnji gledališki sezoni. V sočnem pre-
vodu Alenke Klabus Vesel, ki ga je pri-
redila in mu primorski pridih dala dra-
maturginja Ira Ratej, so ga v režiji Katje
Pegan v Kopru odrske luči obžarile 4. no-
vembra 2016, na novogoriškem odru pa
9. februarja 2017. V predstavi nastopa šest
žensk, katerih zgodbe se izrisujejo iz nju-
nih pogovorov v frizerskem salonu. Tam
je pravo vzdušje za razkrivanje drobnih
in pomembnejših vsakdanjih težav in
težavic, pa tudi lepih dogodkov. Življenje
poteka zunaj, v intimnost salona pljuska-
jo le njegovi opilki, iz katerih gledalec se-
stavi osebni mozaik nastopajočih likov.
Tudi časovna umestitev je pomenljivo
simbolna: dogajanje se vije skozi štiri let-
ne čase. V teh obdobjih se zgodijo najpo-
membnejši dogodki protagonistk, ki se
navsezadnje tičejo tudi vsakega človeka:
poroka, rojstvo, bolezen in smrt. Avtor je
imenitno orisal vse te “mejnike”, ki jih
doživijo protagonistke različnih genera-
cij. Režiserka Peganova pa je z občutljivo
režijsko roko vodila igralke skoznje. “Žen-
ska” gledališka ekipa je znala občuteno
prenesti na oder to, kar bi lahko vsaka iz-
med njih doživela daleč od odrskih luči.
Igralke so se tankočutno vživele v dodel-
jene like, ki so, kot rečeno, zelo življenjski
in zato pristni. Njihova igra je imenitno
usklajena in ustvarja tisto sproščeno
vzdušje, ki vznikne med ženskimi pogo-
vori, med katere se vrivajo tudi humorno
zbadljivi utrinki, ki pa delujejo
dobrodušno. Ob njihovih oseb-
nih izpovedih se razpira bogata
pahljača njihovih čustev, sanj,
hrepenenj, hotenj, prepričanj.
Kažejo se odtenki njihovih
značajev, pa tudi njihova solidarnost, pri-
jateljska bližina, ki diskretno spremlja
včasih tudi konflikten odnos med glav-
nima protagonistkama materjo in hčerjo.
Iz prizora v prizor se “nežni”
cvetovi spreminjajo v trde jekle-
ne cvetke, ki zmorejo prenesti
marsikatero težko breme, tudi
smrt mlade mamice, ki je pre-
stala ničkoliko težav, da bi tudi
sama okusila rojstvo otroka.
V koprsko novogoriški različici
komične melodrame Jeklene
magnolije smo lahko občudo-
vali izrazite preobrazbe igralk
Nataše Tič Ralijan, Maje Ne-
mec, Helene Peršuh, Anje
Drnovšek, Mojce Partljič in Lare
Jankovič. Nataša Tič Ralijan je
ravno prav živahna, primorsko
obarvana lastnica lepotilnega
salona, ki zna svojim strankam
kar najboljše ustreči, pa tudi pri-
sluhniti temu, kar jim leži na
duši. Maja Nemec je lik Marine,
pomočnice v lepotilnem salo-
nu, skrbno vodila skozi vse nje-
ne “značajske in vedenjske”
spremembe, ki so najbolj vidne
in jih v začetku sploh ne slutimo. Helena
Peršuh je, kot le ona zna, dostojanstveno
orisala pravo damo, Ano, fino vdovo nek-
danjega župana. Mlado, radoživo Emo,
“najlepše dekle v mestu”, ki kljub zdrav-
stvenim težavam radostno stopa skozi
življenje in ga želi vselej živeti v polnosti,
je s posebnim žarom poosebila Anja
Drnovšek. Mojca Partljič je upodobila Mi-
rando, skrbno Emino mater, ki predano
in vdano sprejema hčerine odločitve,
čeprav se zmeraj ne strinja z njimi. Mi-
randa naredi za hčerko vse, kar more, ce-
lo eno ledvico ji podari, le da bi ji po-
daljšala življenje. V sklepnem monologu
je igralka kot skrušena mati ob hčerini
smrti tako naravna in prepričljiva, da gle-
dalca gane do solz. Lara Jankovič je s pri-
rojeno igralsko energijo izvrstno odigrala
premožno, nergaško, na ves svet jezno
Karlo, ki pod zunanjo grobostjo skriva
vendarle čutečo dušo.
Režiserka Peganova je imela pri izbiri
igralk res srečno roko. Sestavila je izvrsten
igralski sekstet, ki v harmonični uigrano-
sti tankočutno odslikava občutja in raz-
mišljanja protagonistk in nikdar ne zapa-
de ne v osladno patetičnost ne v pretira-
no komičnost, ampak ohranja neko ime-
nitno uprizoritveno ravnovesje.
Scenograf Milan Percan je s funkcional-
nimi scenografskimi elementi prikazal
frizerski salon, a istočasno ustvaril inti-
men prostor srečevanja prijateljskih duš.
Znani kostumograf Alan Hranitelj si je
imenitno zamislil kostume, ki se bodisi
v živahnih barvah kot v žalostni črnini
skladajo z občutji protagonistk in z nji-
hovimi življenjskimi prelomnicami. Isto
lahko povemo tudi o glasbi Mirka Vuk-
sanovića, ki zna v glasbeno spremljavo
zmeraj čudovito prenesti to, kar preseva
uprizoritveno ozračje. Svoje delo sta ve-
stno opravila tudi oblikovalec svetlobe
Jaka Varmuž in lektorica Laura Bra-
taševec.
Jeklene magnolije so lepa, zelo doživeta
predstava, ki se dotakne vsakega gledalca,
še najbolj pa rahločutnega ženskega srca,
ki se zna razdajati za druge.
IK
Z
Lara Jankovič, Helena Peršuh, Anja Drnovšek, Maja Nemec, Nataša Tič Ralijan, Mojca Partljič (foto SNG Nova
Gorica / Jaka Varmuž)
Odmev
Kako je z Evolucijo? Ali se teologija
(teologi) ustrezno odziva?
SNG NG / Gledališče Koper: Jeklene magnolije
Krhke duše z močnim značajem
Priznanja Boruta Meška
Letos nagrajeni B. Pahor,
M. Brecelj in V. Areh
Boris Pahor Martin Brecelj
Kultura 9. marca 2017 9
V okviru obhajanja 80-letnice smrti Lojzeta
Bratuža naša radijska postaja ponovlja
radijski prikaz v 8 delih pod naslovom
“Pasijon po Lojzetu Bratužu”. Besedilo, ki
je bilo prvič izvedeno ob 60-letnici smrti,
je napisal in režiral Janez Povše. Kot pove
že naslov, gre za poetično-himnični prikaz
zadnjih dnevov Bratuževega trpljenja, ko v
njem oživijo vsi bistveni trenutki njegovega
življenja. V prepletu svetlih spominov in
temnega nasilja klub tragični smrti
zmagata svetloba in ljubezen. Naslovno
osebo je radijsko občuteno upodobil
Stojan Colja. Redakcija Martina Repinc in
Suzi Bandi.
Prvi del je bil na sporedu v soboto, 4. marca,
naslednji prikazi si bodo sledili vsako
soboto ob 18. uri do vključno 22. aprila.
Lojze Bratuž na Radiu Trst A
Gorica / Gledališče Verdi
G. A. Stasi o Gorici in potrebi
po poznavanju preteklosti
   dor se preveč nazaj ozira, se rad
spotakne in pade”, pravi star pre-
govor in prav ta misel je bila po-
anta nastopa, ki ga je imel v nedeljo, 26 fe-
bruarja, v okviru niza zgodovinskih predavanj,
ki jih v gledališču Verdi pri-
reja revija Isonzo / Soča,
goriški duhovnik, škofijski
notar Alessio Stasi, ki ga
poznamo tudi kot odlične-
ga poznavalca zgodovine
Gorice in širšega goriškega
prostora, ob tem pa tudi
kot predavatelja za zgodo-
vino Cerkve v videmskem
bogoslovju. Kot tretji pre-
davatelj letetošnjega niza,
ki sta ga uvedla Paolo Mieli
in Marta Verginella, je Stasi
za temo svojega predavanja
izbral nekoliko kočljivo
gledanje na t. i. “hab-
sburško Gorico”. Župan
Romoli je v svojem v uvod-
nem pozdravu ocenil, da je to tretje srečanje s
preteklostjo Gorice, pomemben trentek, da
prikličemo v zavest obdobje, ki je globoko zaz-
namovalo mesto.
Ko govorimo o habsburški Gorici, se zavemo,
da je to nekakšen mit, neko poveličevanje ob-
dobja, ki pa ne vzdži natančnejše presoje. Sicer
drži, da je habsburška monarhija s svojim apa-
ratom ustvarjala občutek urejenosti in razvoja,
v resnici pa ni bilo tako. Obče nezadovoljstvo
med narodi, ki so sestavljali monarhijo in no-
tranji spori so pripeljali do raz-
pada te države. Neprimerno je
torej mitizirati habsbuško ob-
dobje Gorice, saj mit ponuja
preohlapno tolmačenje prete-
klosti. Resna obravnava stoletij,
ko je Goriška s svojim glavnim
mestom pripadala Hab-
sburžanom, terja temeljito de-
lo, pomeni odkrivati razcvet in
razvoj dežele, spoznati vse-
stransko rast tega mesta in oce-
niti vlogo, ki so jo imele števil-
ne, zlasti kulturne, izobraževal-
ne in tudi upravne inštitucije v
njem. To pa terja natančno
preučevanje arhivskega gradi-
va, ki ga npr. hrani Pokrajinski
zgodovinski arhiv oz. cela vrsta
družinskih ali zasebnih arhivov, saj so izreden,
a premalo upoštevan vir neposrednih drago-
cenih podatkov in spoznanj o delovanju po-
sameznih osebnosti in tudi družin.
/ str. 12
V. J.
“K
  ristojni gradbeni odbor,
ki ga je imenoval Okrajni
izvršni odbor Gorica
(april 1947), je tako razpravljal
o solkanski in šempetrski va-
rianti, vendar se ni mogel zedi-
niti (maj 1947), ker so njegovi
člani, razdeljeni očitno na dve
frakciji, vneto zagovarjali eni
južno in drugi severno lokaci-
jo. Zato naj bi lokacijo novega
mesta odločil tedanji slovenski
minister za gradnje Ivan Maček
Matija, potem ko si je prizo-
rišče novega mesta razgledoval
s Svete Gore. Še pred tem je po
ogledu terena zavrnil šempe-
trsko lokacijo. “Kdo bi mini-
stru takrat ugovarjal”, se spo-
minja arhitekt Gvardiančič, “in
veljalo je več pohvaliti njegovo
intuitivno odločitev, ki ni do-
puščala ugovorov”. Že julija
1947 je Gvardiančič izdelal no-
vo varianto mesta na solkan-
skih poljih. Ministrova
odločitev je pripomogla k uvel-
javitvi variante, ki je izgradnjo
novega mesta v prostoru med
Solkanom, Grčno, Panovcem
in goriško svetogorsko postajo
zagovarjala z nekaterimi teht-
nimi utemeljitvami. Prva je bi-
la nedvomna kontinuiteta in
urbanistična povezava med
Gorico in nastajajočim me-
stom. To je bilo mogoče doseči
v večji meri pri solkanski kot
pri šempetrski varianti. Zago-
vorniki so se nato ozrli tudi na
zgodovino in ugotavljali, da je
prvo upravno in gospodarsko
središče goriške ravnine nasta-
lo ob izteku Soče iz dolin al-
pskega sredogorja (l. 1001 prvič
omenjen solkanski grad, kot
morebitno središče fevdalne
posesti; omenjena pa je
istočasno tudi vas Gorica). Ob
taki utemeljitvi pa so zagovor-
niki solkanske variante posta-
vili še druge. Zemlja, kjer naj
bi nastalo novo mesto, je bila
manj primerna za kmetijsko
obdelovanje, gospodarsko ško-
dljivo pa bi bilo pozidanje za
poljedelstvo bolj primernih
šempetrskih in vrtojbenskih
polj. Lokacija pod Solkanom bi
bila tudi bolj primerna zaradi
prometnih povezav (ceste,
železnica) s Soško in Vipavsko
dolino, prav tako
pa tudi bolj
ustrezna za indu-
strijski razvoj bo-
dočega mesta.
Zagovorniki so
pomislili tudi na
takrat še veljavne
strateške ozire in
tudi tu dali pred-
nost solkanski
varianti, saj naj
morebitni so-
vražnik ne bi silil
na z vzpetinami
zavarovane pre-
dele, pač naj bi si
raje izbral ravnin-
sko vrtojbensko
oziroma šempe-
trsko polje. Šem-
petrska varianta bi nudila s
svojo milejšo klimo boljše
življenjske razmere, toda
istočasno bi veter, ki ga je več
na solkanskih poljih, čistil
ozračje. Solkanska varianta pa
je vendar imela tudi nekaj po-
membnih hib, in sicer omeje-
ne možnosti za večji urbani-
stični razvoj bodočega mesta,
močna burja in močvirnati
predeli zemljišča/paludi, zlasti
med Kromberkom, Panovcem
in Grčno. Vredno pa je omeniti
predlog profesorja Zdravka Je-
linčiča, ki je v začetku aprila
P
Jubilej mesta, ki je nastalo zaradi eksistenčne nuje
Sedemdesetletna Nova Gorica (2)
JEZIKOVNICAVladka Tucovič
Domišljav, domiseln ali domišljen?
V prejšnji Jezikovnici smo se zaustavili pri ne-
katerih besedah, ki se enako pišejo, pomenijo
pa različno. V drugo skupino sodijo besede, pri
katerih nas ne premoti zgolj mesto naglasa ali
kakšna dodana črka, pač pa jih pišemo povsem
različno. Včasih se komu zdijo prav podobne
ali celo zamenljive, čeprav niso, pa jih kljub te-
mu kar zamenja, tako da so
zamejene, pardon, zamenja-
ne (zamenljiv je tak, ki se da
zamenjati, zamenjan je tak,
ki so ga zamenjali, zamejen
pa seveda s tema besedama
nima neposredne pomen-
ske zveze in pomeni, da ima
meje). Zaznamo razliko?
Hja, teoretično že, kajne?
Drugače pa je v rabi, zato se
zgodi, da postane nepreved -
ljivo besedilo kar nepredvidljivo, zamisel, ki je
domíšljena (do konca oz. dobro premišljena),
pa domišljava (pretirano ali nepotrebno pou-
darjena) ali domiselna (izvirna).
Če kdo izvede intervju, je izvajalec intervjuja
(redko intervjuvar), tisti, katerega sprašuje, pa
je intervjuvanec; izvedenec (poznavalec svoje
stroke) za intervjuje pa ni že kar vsak izvajalec.
Gripa razsaja, ne razhaja. Orkester na turneji
koncertira, njegovi člani pa se morajo za igra -
nje koncentrirati. Lahko se zgodi, da svojih
sposobnosti niso dobro ocenili, da so se torej
precenili. Če pa se spozabijo, ne pomeni, da so
na kaj pozabili, temveč, da česa niso naredili v
skladu z določenimi moralnimi normami ali
načeli. Nerodno je, ko sinolog (strokovnjak za
sinologijo oz. kitajski jezik, zgodovino in kul-
turo) postane sionist (pripadnik sionizma oz.
političnega gibanja za Izrael kot
samostojno državo). Če je v an-
gleščini exhibition, v sloven šči -
ni ni vsaka razstava že kar 
ekshibicija (nastop, ki pokaže
dovršenost v čem, ali tudi praz-
no nastopaštvo). In če kaj sodi v
besedilo, ne pomeni da tam se-
di. Kot tudi popravek ni popra-
vilo, zasluga ni zaslužek,
aranžma (dogovor, okrasitev ali
priredba skladbe) ni angažma
(angažiranost, vključitev, sodelovanje), renome
(sloves) ne rezime (povzetek) in vsaka peč ali
pečka ni pečica.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za sloveni-
stiko Fakultete za humanistične študije Univer-
ze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in
lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi
radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-
naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na ured-
ništvo Novega glasu.
9
1947 zagovarjal severno va-
rianto v članku (Primorski
dnevnik) , ki je nosil naslov
Nova Gorica.
Ko se je bližal čas uveljavitve
določil mirovne pogodbe z Ita-
lijo, je bilo vprašanje lokacije
bodočega mesta že rešeno, saj
je že 24. julija 1947 omenjeni
delovni odbor pri okraju Gori-
ca ugotavljal: “S stališča, da Slo-
venci od obstoječega mesta ne
odstopamo, in s perspektivo,
da se novo naselje do priključit-
ve mesta Gorice (k Jugoslaviji)
ne bo razvilo v večjem obsegu,
je odbor mnenja, da je velikost
projektiranega naselja več kot
zadostna... Po priključitvi sta-
rega mesta ne bo obstojalo no-
vo naselje ločeno zase, ampak
bo vedno le naravni podaljšek
starega mesta”. Očitno je v ti-
stih časih še vedno vladalo pre-
pričanje, da je državna meja z
Italijo začasna in da bo Gorica
priključena Jugoslaviji ali, ka-
kor je pisatelj Bevk povedal v
dneh priključitve, septembra
1947: “Zgradili bomo novo Go-
rico, toda stari se kljub temu ne
bomo odpovedali”. Taka razla-
ga je krojila lokacijo, urbani-
zem in razvoj mesta gotovo ne
zaradi futuroloških razmišljanj
o evropskih integracijskih in
sožitvenih procesih naših dni,
pač pa zaradi upanja v sko-
rajšnjo popravo krivice, ki naj
bi jo svetovne sile s podpisom
mirovne pogodbe z Italijo pri-
zadejale primorskim Sloven-
cem. Pravilnost solkanske va-
riante je s strokovno razlago ka-
sneje potrdil tudi že omenjeni
prof. Vrišer.
/ dalje
Branko Marušič
Odločitev
Rekla sem, da bom udarila s pestjo
in se priklonila bližnjemu nastanku.
Rekla sem, da bom pozdravila z roko
ladjo, ki je izginila v pristanu.
Rekla sem, da bom zakrila svoj obraz
v dlani, ko bo sonce bleščalo.
Rekla sem, da ne bom obležala v senci,
ko se bo svet zrušil v prah in prebledel
v luči okostenelih sanj.
Nadja Švara
Verzi izpričujejo literarne poteze ustvarjalke, ki se je v
mladosti kalila z objavami v reviji Fontana, Jadranskem
koledarju, Primorskih srečanjih, pisala komedije, bese-
dila popevk, potem pa
ubrala drugačno pot. Pri
dvajsetih letih je skupaj
z Marijo Mislej in Ireno
Žerjal sodelovala pri sa-
mozaložniški izdaji Bur-
ja in kamni (1987), iz ka-
tere je tudi zgornja pe-
sem.
Pesniški izraz je zrel,
energičen, prepričljiv,
sloni na moči glagola in
ne potrebuje odvečnega.
Vse je premišljeno in
izčiščeno, da se sporočil-
nost izrisuje v pre-
močrtnosti preprostega
in povednega glavnega
stavka. Rekla sem, da …
se ponovi kar štirikrat,
napoveduje pa odločne
geste, izražene v vrsti od-
visnikov. Bogatost gla-
golskega izražanja odse-
va voljo do življenja, de-
javnega nastopa in poseganja v razvoj dogodkov. Pe-
snica zastavi svoj bivanjski credo v nenehno se spre-
minjajočem okolju in svetu, zna ostati neomajna v svo-
jem prepričanju, da udari s pestjo, a obenem pozdravi
ladjo, ki je izginila v pristanu, in da se ubrani sončne
bleščobe, ki lahko slepi.
Zaveda se, da se lahko svet sanj zruši in prebledi zaradi
nezmožnosti prilagajanja novemu, vendar lirski subjekt
zna sprejemati odločitve in pri njih vztrajati. Vseskozi
ostaja dejaven, pripravljen na odziv, a tudi na spoštljivo
sprejemanje, na pozdrav.
Vse govori o aktivnem, konstruktivnem odnosu do sve-
ta, ki se odraža v prvoosebnih glagolskih oblikah pri-
hodnjika … bom udarila, se (bom) priklonila, bom poz-
dravila, bom zakrila, ne bom obležala. Morda bralke
in bralci niste opazili, da v verzih skorajda ni pridevni-
ka. Če pozorneje pogledate, zato še bolj pade v oči ek-
spresivni pridevnik okostenel v zaključni sintagmi... v
luči okostenelih sanj. Kar ponovno izpričuje trezno in
realistično življenjsko (in pesniško) držo besedne
ustvarjalke, ki jo je David Bandelj uvrstil v nabor pesnic
in pesnikov, vključenih v antologijo Rod lepe Vide. 
Knjiga z lepim prikazom pisane in bogate verzne de-
javnosti na našem zahodnem robu je izšla leta 2009
pri Študentski založbi s podnaslovom Antologija so-
dobne poezije Slovencev v Italiji. Priporočam vsem
zvestim obiskovalkam in obiskovalcem pesniških
branj, kavic s knjigo in predstavitev pesniških novosti!
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Tržaška9. marca 201710
Deželni šolski urad
Na pobudo Urada za slovenske šole so se v petek, 3. marca
2017, na sedežu Deželnega šolskega urada v Trstu sestali
predstavniki italijanskih in slovenskih univerz ter Avtonomne
dežele Furlanije Julijske krajine z namenom, da se oživi
meduniverzitetni sporazum z dne 22. marca 2002 o začetnem
izobraževanju učiteljev in profesorjev na šolah s slovenskim in
dvojezičnim, slovensko-italijanskim poukom, ter da se postavijo
temelji za nadaljnje delo na tem področju v luči spremenjenega
zakonskega in normativnega okvira.
Sestanek je ob prisotnosti Deželne odbornice Loredane Panariti
in vodje službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike
Slovenije Tita Neubauerja potekal v tvornem in sproščenem
vzdušju. Predstavniki posameznih univerz, Fabiana Fusco
(Videm), Daniele Del Santo (Trst), Karmen Pižorn (Ljubljana) in
rektor Dragan Marušič (Univerza na Primorskem) so soglašali,
da je sodelovanje med univerzami na tem področju v interesu
ne le slovenske šole v Italiji, ampak tudi univerz samih, pri
čemer lahko univerze računajo na podporo tako vlade
Avtonomne dežele FJK kot vlade Republike Slovenije. Rektor
Dragan Marušič je izpostavil namen Univerze na Primorskem,
da tudi formalno pristopi k sporazumu iz leta 2002. Na
sestanku je bilo sklenjeno, da se v zelo kratkem času preveri
in morebiti posodobi vsebina sporazuma, kar naj omogoči
njegovo polno izvajanje od akademskega leta 2018/19 dalje.
Osnove slovenskega jezika Rade Lečič
Pred kratkim je pri založbi Gaya
izšel 2. natis slovničnega
priročnika Osnove slovenskega
jezika avtorice Rade Lečič v
dopolnjeni in razširjeni izdaji. V
njem so strnjeno in pregledno
predstavljene glasoslovna,
besedoslovna, oblikoslovna in
skladenjska ravnina
slovenskega jezika ter osnovni
napotki o pravilih pisanja v
slovenskem jeziku (raba velike
in male začetnice pri lastnih
imenih in raba ločil – pika,
dvopičje, podpičje, vejica,
klicaj, vezaj, pomišljaj,
narekovaj, oklepaj...). Knjiga je
opremljena s kar 172 fotografijami, ki prikazujejo naravno in
kulturno dediščino Slovenije. Priročnik je izšel tudi v
italijanskem in angleškem prevodu (Fondamenti della lingua
slovena; Basic grammar of the slovene language). Učbenike in
priročnike si je mogoče ogledati na spletni strani založbe: http:
//www. gaya. si
S popustom pa jih je mogoče naročiti na: intermedija@siol. net
Dnevi evropske kulturne dediščine 2017
V četrtek, 2. marca, je bil v mali dvorani prosvetnega doma na
Opčinah, v sodelovanju s SKD Tabor, prvi sestanek za
organizacijo letošnjih prireditev ob Dnevih evropske kulturne
dediščine, ki bodo letos potekali od 23. do 30. septembra po
vsej Sloveniji in tudi med Slovenci na Tržaškem, Goriškem in
Videmskem.
Dnevi evropske kulturne dediščine potekajo v Sloveniji že 26
let in v teh letih se je zvrstilo 2700 dogodkov, od teh kar
polovica v zadnjih treh letih. Od leta 2014, odkar so se Dnevi
pod geslom “Dediščina gre v šole” razmahnili v pravo gibanje,
sodelujejo tudi naše šole in kulturno prosvetne organizacije.
Lanska izvedba pod geslom “Dediščina okoli nas” je pomenila
velik kakovostni preskok, saj se je naTržaškem in Videmskem
zvrstilo okrog petnajst dogodkov, ki so privabili približno 1500
obiskovalcev.
Letošnjo temo “Voda – od arhitekture do mita” je na sestanku
na Opčinah predstavila Nataša Gorenc z Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Republike Slovenije. Razgrnila je celostni
pogled, kako lahko pristopimo k obravnavanju teme in dogodek
umestimo v okolje, v katerem delujemo. Poudarek je bil seveda
na šolah, vendar s pripombo, da se morajo šole povezati z
domačimi društvi, s svojim ožjim okoljem in na tak način bo
odkrivanje dediščine vode veliko bolj dopadljivo in učinkovito.
Na koncu se je med predavateljico in udeleženci sestanka
razvil živahen in vsebinsko pester pogovor, kar je seveda porok,
da se bodo tudi letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine pri
nas obnesli. Udeležba na prvem sestanku je sicer bila letos
skromnejša, vendar je h gibanju pristopilo nekaj zelo zagnanih
predstavnikov šol, društev in javnih ustanov in se je že utrnilo
nekaj nadvse zanimivih zamisli.
Slovenščina z empatijo
Iz niza Slovenščina z empatijo bo v petek, 17. marca, ob 18.00,
v dvorani Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, srečanje,
posvečeno odnosu do slovenskega jezika in vprašanju njegove
rabe. Predlagala je organizatorjem prireditev tega srečanja
profesorica Marta Ivašič, pozorna spremljevalka naše
stvarnosti. Njene zanimive iztočnice bodo na srečanju izhodišče
za pogovor. Udeleženke in udeleženci bodo imeli možnost
razmišljati o odnosu, ki ga imajo kot aktivni uporabniki
slovenskega jezika in o odnosu ki ga imajo poznavalci
slovenščine, ki pa slovenskega jezika nikakor ne uporabljajo.
Srečanje prireja Elena Cerkvenič, strokovnjakinja iz izkušnje
za podporo med enakimi v tržaški psihiatriji. Toplo vabljeni,
bralke in bralci Novega glasa, da se udeležijo srečanja. Vstop
bo prost.
Kratke Društvo slovenskih izobražencev
Bruno Križman o državah
ob Perzijskem zalivu
  ržavice v Perzijskem zali-
vu so zacvetele z odkrit-
jem naftnih ležišč, od
katerih so danes povsem odvi-
sne. Katere pa so perspektive
preživetja, ko se bosta petrolej
in nafta izčrpala? Te države so
absolutistične monarhije, od-
porne na spremembe v svetu,
ker jim do zdaj uspe zakrpati
vse luknje. Tako je uvodno
spregovoril Bruno Križman,
gost ponedeljkovega večera
Društva slovenskih izobražen-
cev, ki ga po svetu žene poto-
valna strast, a teh držav v Per-
zijskem zalivu ni še obiskal.
O vsaki državi je nanizal
osnovne podatke, nastanek in
letnico neodvisnosti, zgodo-
vinski, družbeni in politični
oris. Za vse je značilno, da so
na oblasti vedno iste družine,
ki upravljajo vse. Kuvajt leži
zraven Evfrata in Tigrisa in
ima največ stikov s tujci zaradi
trgovske poti. Formalno je postal
neodvisen leta 1961, dve leti ka-
sneje ga je zase terjal Irak, nato
ga je zasedel Sadam Hussein. Di-
D nastija Al Sabah je uvedla bolj de-mokratičen način vladanja. Usta-novila je 50-članski parlament, ki
je odprt vsem pismenim. Beseda
je tekla tudi o arabski pomladi le-
ta 2011 in protestnikih.
Najmanjša arabska država Ba-
hrajn leži med Savdsko Arabijo in
Katarjem in je bila močno vo-
jaško oporišče Velike Britanije.
Dejansko živi od podpor Savdske
Arabije. Veliki ljudski protesti so
bili zatrti v krvi, še vedno pa pri-
haja do nemirov. Eden od razlo-
gov za slednje je tudi domača
cenzura, ki noče neprijetnih ve-
sti.
V Katarju, absolutistični monar-
hiji, so Angleži leta 1867 prekinili
spor med dvema dinastijama –
Altani in Khalifa. V tem okviru je
Križman mnenja, da bosta nafta
in plin prej ali slej končala, tako
bodo propadle tudi bogate dina-
stije. Zaustavil se je pri katarskem
emirju Tamimu bin Hamadu al
Thaniju, ki udejanja vrsto ukre-
pov v smeri delne demokratiza-
cije monarhije. Omenil je tudi tv
Al Jazeero, ki deluje že desetletje
in odraža dinastijo Altani.
Združeni arabski emirati so t. i.
“država premirja”, znani po
bančništvu in letalskem
prometu. Abu Dhabi in
Dubaj sta pojem po-
trošniškega turizma. To je
puščavska pokrajina, kjer
se ukvarjajo z nabiranjem
biserov in gusarstvom, ki
je resnična dejavnost. Du-
baj je “kraj presežkov in
grešnikov”.
Na koncu se je Bruno
Križman dotaknil še Savd-
ske Arabije, ki je nastala
leta 1932 pod pokrovitel-
jstvom Velike Britanije.
Slednja je tam postavila
letalska oporišča. Črpanje
nafte dosega 90% držav-
nega proračuna. Ima 30
milijonov prebivalcev, od
katerih je četrtina delav-
cev. Dokler imajo nafto, se jim ni
treba bati. Kaj pa potem? Pripra-
vljajo se na različno prihodnost.
Metka Šinigoj
  b letošnji 50. jubilejni
izvedbi Kraškega pusta
si je organizacijski od-
bor v sodelovanju s slovenskim
programskim oddelkom dežel-
nega sedeža državne radiotelevi-
zije RAI za Furlanijo Julijsko kra-
jino zamislil dokumentarec z na-
slovom “Pust je naš”. Predstavili
so ga v sredo, 22. februarja v na-
bito polni dvorani Zadružne
kraške banke na Opčinah.
Prisotne je najprej nagovoril
predsednik Kraškega pusta Igor
Malalan, ki je predstavil požrtvo-
valno delo režiserja Petra Verča
in snemalca ter montažerja Ale-
xa Puriča in ju povabil pred mi-
krofon. Film nudi zgodovinski
vpogled v petdeset let te trdno
zakoreninjene tradicije pusto-
vanja na Krasu. Še posebno dra-
goceni so stari, še neobjavljeni
posnetki sodelavca in pobudni-
ka Kraškega pusta Viktorja Sosiča
– Biondota. Rdečo nit dokumen-
tarca spleta pripoved štiriindvaj-
setih pričevalcev oziroma orga-
nizatorjev, sodelavcev in glavnih
akterjev te priljubljene priredit-
ve. Do izraza pride predvsem
večmesečno trdo delo, ki se ga z
veliko zagrizenostjo lotijo mladi
po vaseh, organizacijski odbor
O pa poskrbi, da steče vse brez za-pletov – od birokratske do teh-nične plati.
Za prijetno presenečenje je po-
skrbel pevski zbor dijakov nižje
srednje šole Srečka Kosovela z
Opčin. Pod vodstvom prof. Ro-
sande Kralj je ob spremljavi kitar
zapel himno pusta, ki jo je v 70.
letih napisal Tullio Možina. Nato
so se zvrstili pozdravi in čestitke
uglednih predstavnikov. Mini-
ster za Slovence v zamejstvu in
po svetu Gorazd Žmavc je pou-
daril, da je Kraški pust ena od
oblik čezmejnega sodelovanja in
povezovanja mladih, ki na tak
način ohranjajo kulturno de-
diščino in povezujejo slovensko
narodno skupnost v Italiji. Šte-
vilnim zbranim so svoje pozdra-
ve prinesli še podpredsednik
deželnega sveta FJK Igor Gabro-
vec, podpredsednik ZKB Drago-
tin Danev, predsednik društva
Karnival iz Sovodenj Luka Pisk
in podžupan Občine Sežana Ra-
do Pirjevec. Glavno besedo sta
seveda imela vaše veličanstvo
kralj Pekeč Suhi Teč in kraljica Pi-
ja, ki jo teran zvija.
Ob priložnosti smo režiserju Pe-
tru Verču postavili nekaj
vprašanj o dokumentarcu.
Kaj vam pomeni pust?
Ker sem mlada leta preživel v
predmestju, se nisem nalezel pu-
stnega virusa, ki se neuničljivo
širi po Krasu ali, recimo, v Mil-
jah. S sošolci in prijatel-
ji sem bil glede tega ne-
kako neuglašen. Pust
sem včasih doživljal ce-
lo kot nujno zlo. Danes
je nekoliko drugače, a
pustni fanatik najbrž ne
bom nikoli.
Kako ste si zamislili do-
kumentarec?
Prav je reči, da si je do-
kumentarec zamislil
Odbor Kraškega pusta.
Zamisel se je rodila tam
pred dvema letoma.
Meni so potem predla-
gali, naj izpeljem pro-
jekt. Kljub prej rečenemu sem
sprejel. Pač, novi izzivi so mi
všeč, takrat pa sem bil tudi brez
redne službe.
Koliko časa vam je to vzelo in
kako je potekalo delo?
S snemalcem in montažerjem
Aleksom Puričem sva šla prvič
na teren oktobra 2015. Delala
sva skoraj leto in pol. Glavni na-
men dokumentarca se v tem
času ni spremenil: prikazati lju-
dem, da se za veseljačenjem in
norenjem v sobotnem pustnem
sprevodu skriva večmesečno
trdo delo pustnih skupin in or-
ganizatorjev. Zato smo s kamero
sproti beležili razvoj dela po ne-
katerih vaseh od zgodnje jeseni
do pustnega časa. Obenem smo
tudi posneli daljše pogovore z
nekaterimi ključnimi pričevalci,
recimo, z Rudijem Wilhemom,
zadnjim iz skupine ustanovitel-
jev, ki žal ni dočakal predvajan-
ja.
Je bilo težko usklajevanje s
snemalcem?
Ne pretirano. Z Aleksovo prilago-
dljivostjo in delavnostjo sva bila
kos vsemu, četudi se je na naju v
tem času usulo marsikaj... Obe-
ma se je povečala družina, mene
pa je doletela še služba in nazad-
nje tudi nekaj zdravstvenih
nevšečnosti.
Kateri dogodek ali anekdota
se vam je vtisnila v spomin?
Najlepše anekdote so tiste, ki so
jih v kamero povedali pričevalci.
Dokumentarec je posvečen
“razpečevalcem dobre volje”.
Ste jih med snemanjem spoz-
nali veliko?
Seveda. A s posvetilom sem imel
v mislih tudi pokojne pustarje, o
katerih sem slišal ali prebral mar-
sikaj lepega. Rad bi omenil An-
dreja Križniča in Roberta Hlava-
tyja, ki sta bila med ustanovitelji
prireditve na Opčinah. Iz
pričevanj sem dojel, da sta vesel-
ju - pravilno! - dajala velik po-
men. In prav to cenim pri pustu,
čeprav nisem vnet pustar: trud,
da si vesel.
V katero pustno šemo ste se
nazadnje preoblekli?
Ne spomnim se. Ali pa se nočem
spomniti...
Kako ste se znašli v koži scena-
rista in režiserja?
Glede na to, da je šlo za prvo tako
izkušnjo, kar dobro. Lep del za-
sluge gre vsekakor Aleksu, ki je
bil izjemno dragocena opora. Si-
cer pa scenarija nisem napisal.
Veznega teksta namreč v doku-
mentarcu ni. Je le splet izjav več
kot 20 pričevalcev, splesti vse te
izjave v smiselno in izčrpno pri-
poved pa je bilo kar zahtevno de-
lo. Posvetil sem se mu čez celo
poletje.
MŠ
Dokumentarec “Pust je naš” ob 50. jubileju priljubljenega praznika
Filmska pripoved je posvečena
“razpečevalcem dobre volje”
Foto damj@n
Utrinek z letošnjega Kraškega pusta na Opčinah
Peter Verč
Tržaška 9. marca 2017 11
Obvestila
V knjigarni Lovat (vhod v Ul. Bat ti -
sti ali na Drevoredu XX. sep tembra
20, Trst) bo v petek, 10. marca
2017, ob 18. uri pred sta vi tev knjige
Autori sloveni in Italia, ki na podlagi
li terarnih kritik in ese jev prof. Mar -
tina Jevnikarja pred stavlja velik del
slovenskih avtorjev na Tržaš kem,
Goriškem in v Be ne čiji. Na pred -
stavitvi bodo o knjigi spregovorili
prof. Marija Pirjevec in prof. Elvio
Guagnini ter urednica Neva Zaghet.
Srečanje bo v ita lijanskem jeziku.
Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo,
12. marca, na zadnjo predstavo v
se zoni 2016/17. Igro SAPRA MI ŠKA
bo uprizorilo Lutkovno gleda li šče iz
Ljubljane. Prva predstava bo na spo -
re du ob 16. uri, druga ob 17.30. Za
ani macijo bo poskr belo društvo Me -
la nie Klein. V dvorani Marijinega do -
ma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
Mesečna maša v slovenskem je zi -
ku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v
torek, 14. marca (kot vsak drugi to -
rek v mesecu), ob 16.15 v cerkvi v
I. nad.  (z dvigalom na oddelek Mar -
ghe rita, nato levo); vabita Po dročni
svet Pastoralnega središča in Vin -
cencijeva konferenca.
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zborov – Gorica pripravljamo pro -
jekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse,
ki ste ga poznali, sodelovali z njim
pri katerem projektu ali zboru, na -
pro šamo, ali bi nam lahko posre do -
vali fotografije ali partiture in tako
pripomogli k boljši uresničitvi pro -
jek ta. Za dodatne infomacije:
048131817, zcpz. go@gmail. com.
  Finžgarjev dom
Večer slovenske pesmi 
in besede
OPČINE 
  petek, 3. marca 2017, je
na Opčinah Društvo
Finžgarjev dom v sodelo-
vanju s Cerkvenim pevskim zbo-
rom Sveti Jernej z Opčin prire-
dilo že tradicionalni Večer slo-
venske pesmi in besede. Vsako
leto namreč priredijo ob praz-
niku slovenske kulture večer,
ki je namenjen kulturnim
utrinkom, gre praktično za
zadnjo Prešernovo proslavo, ki
jo priredijo na Tržaškem.
Večer z naslovom “In spet
pomlad razklada svoja čuda”
si je zamislila Lučka Susič, ki
je napisala scenarij in tudi
prevzela režijo celotne prosla-
ve. Celotno prireditev je
prisrčno povezovala komaj de-
setletna Anja De Luisa, ki je na
oder vabila razne nastopajoče
in sodelujoče pevske skupine.
Pred polno dvorano Finžgarje-
vega doma so se v petek naj-
prej predstavili najmlajši.
Otroška vokalna skupina Vesela
pomlad je ljubko zapela tri pe-
smice na tematiko v zvezi z nara-
vo: ljudsko Komar pa z muho
pleše, Mavrico (Olivieri – Habe)
in Vasletovo Če bi se svet nazaj
vrtel. Nato so bile na vrsti pevke
Mladinskega pevskega zbora Ve-
V sela pomlad, ki so prav tako zeloubrano zapele tri pesmi, in sicerrezijansko ljudsko (v priredbi Pa-
vleta Merkuja) Čarni kus, ljudsko
pesem v priredbi Ignacija Ote, ki
jo je uglasbil Ivan Grbec Komar
se je oženu, in modernejšo sklad-
bo Veter, ki jo je napisala Brina
Jež Brezavšček. Oba zbora je su-
vereno vodila Andreja Štucin
Cergol, ki s skupinama tudi vadi
skozi celo leto.
Na večeru so nastopili tudi mlajši
člani gledališke skupine Tamara
Petaros, ki so prijetno in zbrano
podajali odlomke iz Prešernovih
pesmi, ki govorijo o naravi ali
opevajo njene lepote, po-
sebno mesto pa je imela re-
citacija Prešernovega Or-
glarja, ki so jo mladi recita-
torji podali v celoti. Pesmi
so recitirali Oliver Busan,
Francesca Colagiovanni,
Lorenzo Mezzavilla,
Boštjan Petaros, Mojca Pe-
taros, Martina Sosič in Lucija Žer-
jal.
Slavnostni govor je ob tej pri-
ložnosti podal profesor in filozof
mlajše generacije Jernej Šček.
Zahvalil se je organizatorjem za
zaupano priložnost in poslušalce
popeljal v svojevrsten svet filozo-
fije, ki jo je povezal z glavno te-
matiko večera. Na zanj značilen
način je govornik orisal odnos
človeštva in posa-
meznika do narave,
še posebno pa do
hoje. Podajanje mi-
sli je bilo tekoče in
razumljivo tudi ta-
kim, ki jim filozof-
ske razprave niso
ravno po godu.
Kulturni večer je za-
ključil nastop
mešanega cerkve-
nega pevskega zbo-
ra Sveti Jernej z
Opčin, ki je pod
vodstvom dirigenta
Janka Bana zapel tri
pesmi: Leži polje
ravno (Simon Jenko
– Benjamin Ipavec),
ljudsko v priredbi Brede Šček Sed-
ma ura in Merkujevo (na besedi-
lo pesnika Srečka Kosovela) Bori.
Po zaključku uradnega dela kul-
turne prireditve, kjer so se mladi
izvajalci (od pevcev do recitator-
jev) res izkazali, je bila seveda na
razpolago obložena zakuska. To
je bila odlična priložnost, da so
se nastopajoči in številna zbrana
publika ob prijetnem kramljanju
še dolgo časa ustavili v Finžgar-
jevem domu na Opčinah.
Urška Petaros
  sakoletna zborovska revi-
ja Primorska poje je ustal-
jena in priljubljena pobu-
da, ki iz leta v leto povezuje tako
pevke in pevce kot tudi številna
društva in ustanove, ki jo prire-
jajo. Tudi letos so JSKD s svojimi
krajevnimi izpostavami, Zveza
pevskih zborov Primorske,
Združenje slovenskih kulturnih
društev - Trst, Gorica, Videm,
Zveza slovenske katoliške pro-
svete iz Gorice in Zveza cerkve-
nih pevskih zborov iz Trsta po-
skrbele za organizacijo 32 kon-
certov, ki se od konca minulega
tedna do 23. aprila vrstijo v ra-
zličnih krajih od Trbiža do Por-
toroža in na katerih je oz. bo na-
stopilo skupno 210 zborov.
Letošnja Primorska poje se je de-
jansko začela v petek, 3. marca,
s tremi istočasnimi koncerti, ki
so jih izpeljali v grajski dvorani
na Dobrovem, v Kulturnem do-
mu v Postojni in v dvorani Mari-
jinega doma v ulici Risorta. Dru-
gi koncert v našem zamejskem
prostoru pa je bil v soboto, 4. t.
m., v župnijski cerkvi sv. Marije
V Magdalene v Bazovici. Oba je or-ganizirala tržaška ZCPZ, prvegav sodelovanju z zborom od No-
vega sv. Antona, drugega pa z ba-
zovsko župnijo in KD Lipa.
Tržaški koncert je oblikovalo se-
dem pevskih zborov. Uvedle so
ga pevke zbora Strmica, ki deluje
v društvu upokojencev iz Rožne
Doline, nakar je na oder stopil
ženski zbor Zveze društev upo-
kojencev mestne občine Koper.
Oba zbora sta predstavila izrazito
ljudsko uglašen program. Pri-
sluhnili smo nato petju skupine
desetih pevcev zbora Triglav iz
Trente, ki so svoj nastop uvedli s
tolminsko ljudsko Tam, kjer lu-
nica. Programsko svežino je pri-
nesel mešani zbor župnije Zavra-
tec z odličnima solistoma in
smiselno izoblikovanim in v ce-
loto povezanim ter delno tudi
scensko razgibanim sporedom
pesmi, ki so govorile o ljubezni
do domovine in o slovesu od lju-
bljene osebe. Mešani zbor Mae-
stral iz Kopra pa se je odločil, da
za svoj nastop izbere štiri skladbe
Alojza Srebotnjaka, med kateri-
mi so bile kar tri na besedilo
Srečka Kosovela. Posebno
doživetje je bilo prisluhniti petju
mešanega zbora iz Senožeč, saj
so ob dveh priredbah slovenskih
ljudskih, pri katerih je ganljivo
lepo zapela slabovidna solistka
Zala, izbrali še priredbo instru-
metalne živahne Intrade, ki so
jo izvedli z vokalizmi ter Sepeto-
vo zimzeleno popevko Moje or-
glice. Tržaški večer je sklenil
moški zbor Pobje s Črnega Vrha,
ki je za rdečo nit svojega nastopa
izbral geslo Zavriskava in zapo-
jeva, da bo ljub'ca slišala. Niz lju-
bezenskih so zaključili z zanimi-
vo zborovsko priredbo pesmi
skupine Šank rock Metulj. Prisot-
ne pevce in pevke ter zbrano
občinstvo sta na začetku koncer-
ta, ki ga je povezovala Petra
Križmančič, nagovorila ravnatelj
Marijinega doma g. Franc
Vončina in v imenu tržaške
občinske uprave Igor Švab, na
koncu pa v imenu ZCPZ Marko
Tavčar.
Sobotni večer je tudi vabil na tri
koncerte, in sicer v cerkvi v Ba-
zovici, v Domu krajanov v Biljah
ter v osnovni šoli v Podbrdu.
Koncert v Bazovici je bil seveda
posvečen sakralnim skladbam. V
tem smislu je lepo spregovoril o
pomenu liturgičnega petja do-
mači župnik g. Žarko Škerlj, ki je
pojasnil vlogo in pomen cerkve-
nega petja v funkciji slavljenja
Gospoda.
Bil je bazovski koncert pravi ma-
raton in prav gotovo tudi lep
užitek za vse, ki imajo radi zbo-
rovsko petje. Nastopilo je nam-
reč kar osem pevskih zborov,
skupno pa več kot 200 pevcev.
Večer je kot gostitelj
uvedel Združeni
zbor ZCPZ, sledil je
nastop mešanega
zbora iz Zagreba, ki
se je tudi z izborom
pesmi poklonil An-
tonu Martinu
Slomšku, po kate-
rem nosi ime.
Openski Me CPZ Sv.
Jernej je svoj uglaje-
ni nastop posvetil
Lojzetu Bratužu, ki
mu je letošnja Pri-
morska poje tudi
posvečena ob obe-
leževanju 130.
obletnice rojstva
Zorka Prelovca in
70-letnice priključitve Primorske
matični domovini. Župnijski
zbor sv. Urbana iz Godoviča se je
predstavil z dobro naštudiranim
in zahtevnim programom, med
katerimi velja omeniti tudi Čopi-
jevo uglasbitev himne Tomaža
Akvinskega O salutaris hostia.
Lepo doživetje je bilo tudi pri-
sluhniti dovršenemu nastopu
MePZ Frančišek Lampe s Črnega
Vrha, ki se je tudi odločil za po-
klon Bratužu. Lep program sa-
kralne, a ne liturgične glasbe je
oblikoval Ženski pevski zbor kul-
turnega društva Korte. Izvajalsko
kar zahtevne pesmi pa je pred-
stavil MePZ Gallus iz Trsta, med
drugim tudi na pomembnih na-
tečajih nagrajeno himno sv. Am-
broža, ki jo je uglasbil Andrej
Makor O lux beata Trinitas.
Bazovski koncert, na drugi večer
Primorske poje v zamejstvu, ki
ga je lepo povezovala Petra
Križmančič, je sklenil MePZ Loj-
ze Bratuž iz Gorice, ki je seveda
svoj izbor pesmi povezal v
dovršen spominski šopek v po-
klon Lojzetu Bratužu ob 80.
obletnici nasilne smrti.
Še dva koncerta letošnje 48. re-
vije so izpeljali v nedeljo, 5. t. m.,
in sicer v Braniku in Gračišču v
Istri. V naslednjih tednih pa se
bo zvrstilo še 24 zborovskih kon-
certov. Ob upoštevanju stvarnih
razmer, v katerih različni pevski
zbori delujejo, lahko mirno trdi-
mo, da je Primorska poje izreden
odraz in potrditev kulturne in
socialne vloge, ki jo ima zborov-
stvo v našem prostoru na obeh
straneh meje, ki jo je Primorska
poje vedno presegala.
LT
48. zborovska revija Primorska poje
Naši zbori pomembni
protagonisti
Jernej Šček (foto MM)
Foto MM
Foto MM
Letošnja postna Katedra Sv. Justa
“Verujem v Cerkev!”
  etošnja postna Katedra Sv.
Justa se je začela v sredo, 8.
marca, s koncertom mla-
dinskega zbora San Giusto pod
vodstvom Jacopa Brusa z naslo-
vom Mysterium lunae. Umet-
nost, kultura in evangelij so bile
vezna nit pevksega večera, med
katerim so zadonele skladbe Puc-
cinija, Sibeliusa in Mendelssoh-
na. Ta glasbeni nivo so dopolnje-
vale recitacije iz Svetega pisma,
ki sta jih podala igralca Stefano
Vattovani in Fabiana Bisulli.
Moto tokratnih postnih kultur-
nih dogodkov, ki jih prireja
tržaška škofija, se glasi “Verujem
v Cerkev”. Po opravljeni sinodi o
veri in v znamenju prvega ob-
dobja škofovskih pastoralnih vi-
zitacij, bo tokratna katedra pri-
ložnost procesa duhovne rasti s
poglabljanjem v enega izmed
pravil vere Regula fidei: “Veru-
jem v eno sveto, katoliško in apo-
stolsko Cerkev”. Duhovne vaje
za laike, ki jih bo vodil nadškof
Crepaldi, se bodo zaključile z du-
hovnimi vajami za mladino.
Kdor bo želel podrobneje obrav-
navati vsebine letošnje postne
katedre, je toplo vabljen, naj to
stori v župnijski skupnosti ali v
pripadajoči laični realnosti.
L Nadškof Crepaldi toplo vabi vse,da bi se poglobili v vsebinskorazsežnost postnih kulturnih
srečanj, “saj nam tudi to družen-
je omogoča razvoj občutka pri-
padnosti Božjega ljudstva, ki je
zvest Kristusu v duhu prijatel-
jstva do človeštva, dobrodelnosti
in resnice”.
Prihodnje srečanje je na sporedu
v sredo, 15. marca, ko bo kardi-
nal Robert Sarah, prefekt Kon-
gregacije za bogoslužje in disci-
plino zakramentov, predaval na
temo Verujem v eno in sveto
Cerkev. Naslednje srečanje bo 22.
marca. Verniki bodo prisluhnili
razmišljanju kardinala Gerharda
Ludwiga Müllera, prefekta Kon-
gregacije za verski nauk, o Vero-
vanju v katoliško in apostolsko
Cerkev, ki bo predaval na temo,
na kateri sloni vsebinska zasnova
letošnje Katedre: Verujem v eno
in sveto Cerkev. Verujem v kato-
liško in apostolsko Cerkev. Zad-
nje srečanje bo na vrsti 29. mar-
ca, s posebnim večerom v obliki
rock-koncertnega pričevanja, ki
ga bo Daniele Ricci posvetil Ma-
riji Materi Cerkve.
Srečanja bodo vsako sredo v stol-
nici sv. Justa z začetkom ob
20.30.
Foto damj@n
Aktualno9. marca 201712
Ohranjeno narečje je tudi tržna niša turističnih kulturnih prireditev
Nagrajeno znanje in
ljubezen do narečij
  ija Bon je prejela
Prešernovo nagrado
Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani za študij-
sko leto 2015/2016,  (Oddelek
za slovenistiko, Mentor: doc.
dr. Matej Šekli) za diplomsko
delo Ledinska in hišna imena
v Bovcu. Podelitev je bila 9.
decembra 2016 na Univerzi v
Ljubljani. To pa je šele drobec
tega, v kar jo srčno vleče lju-
bezen do domače govorice
mnogih rodov, ki so to govor-
jeno lepoto
oblikovali iz
modrosti bi-
vanja v tem
prostoru.
Kot je o njeni
diplomski na-
logi zapisal
doc. Dr. Matej
Šekli, iz Oddel-
ka za slavistiko
na Filozofski
fakulteti Uni-
verze v Ljublja-
ni, je Mija Bon
v svojem na-
rečjeslovno-
imenoslovnem
jezikovnem di-
plomskem delu
predstavila
osnovne gla-
sovne značil-
nosti govora
kraja Bovec ter
dokumentirala in etimo-
loško, to je besedotvorno in
pomenskomotivacijsko, poja-
snila okrog 180 ledinskih
imen (vključno z njihovimi
neosnovnimi oblikami) ter
okrog 70 hišnih imen (skupaj
z njihovimi imenskimi
družinami). Pomembne pri-
loge diplome so Dodatek k
Slovarju bovškega govora, ki
dopolnjuje narečni slovar
Barbare Ivančič Kutin. “Le-
dinska imena v Bovcu in nje-
govi okolici”, to je letalski po-
snetek območja z vnesenimi
ledinskimi imeni, ter interak-
tivna domača stran www. bo-
vec-imena. com, na kateri so
tako ledinska kot hišna imena
podana na virtualnih zemlje-
vidih. Diplomsko delo je ka-
kovosten jezikoslovni znan-
stveni dosežek, ki posega na
področja narečjeslovja in zgo-
dovinske slovnice slovenske-
ga jezika ter imenoslovja in
etimologije, pomembno tako
za slovenistiko kot za primer-
jalno slovansko jezikoslovje.
Upati je, da bo kmalu obja-
vljeno tudi v obliki znastvene
M monografije.Ledinska in hišna imena vBovcu
Po tem pomembnem dogod-
ku za njeno strokovno napre-
dovanje, ki je obenem prido-
bitev za slovensko dialektolo-
gijo, je Mija Bon povedala, da
je tudi druga narečja še dodat-
no vzljubila med študijem.
“Poleg dialektologije pa je
moje področje zanimanja tu-
di zgodovinska slovnica slo-
venskega jezika, kar se v razi-
skovanju narečnega imeno-
slovja lepo povezuje. K sami
tematiki me je usmerjal tudi
mentor doc. dr. Matej Šekli.
Sprva sem k nalogi pristopila
zgolj kot k zaključnemu delu
dodiplomskega bolonjskega
študija enopredmetne slove-
nistike, a ker enostavno ne
morem iz svoje kože in si rada
zadam narediti nekaj več, je
nastalo diplomsko delo Le-
dinska in hišna imena v Bov-
cu, za katerega sem bila na-
grajena. To mi je v ponos,
hkrati pa spodbuda za nadal-
jevanje. Ker je bila diplomska
naloga napisana z ljubeznijo
do domačega kraja, narečja in
domačinov, upam, da jim bo
kmalu dostopna tudi v obliki
znanstvene monografije”.
Prav zato zatrdno ve, da se bo
k imenoslovju še vračala. Se-
daj dokumentirano gradivo je
le drobec, glede na celoten
obseg ledinskih in hišnih
imen v Bovcu, vendar je kljub
temu izrednega pomena, saj
živo opozarja na nekdanje
življenje v Bovcu. Srčno upa,
da bo uspela najti čas tudi za
druga poimenovanja, saj se s
starejšo generacijo izgubljajo
poimenovanja oz. spomin na
določena imena, ki niso več v
rabi, ker se spreminja način
življenja dela itd. Še naprej jo
privlači narečjeslovje in neke
vrste kulturna dediščina, to je
narečna frazeologija.
Vse več je tako imenovanih
študijskih domačinov in turi-
stov…
Da je tem smiselno ponuditi
nekaj poljubno opisanega, ji
je prišlo na mi-
sel že med pi-
sanjem di-
plomske nalo-
ge in že zdaj ni
pozabila nanje.
“Kljub temu da
gre za znan-
stveno delo,
menim, da je
privlačno tudi
za manj zahtev-
nega bralca, saj
vsebuje števil-
ne (ljudem bolj
ali manj znane)
zgodovinske
podatke,
življenjske
zgodbe, anek-
dote in fotogra-
fije. Zapisi
zgodb so prila-
gojeni bralcu
tudi tako, da je
poleg strokovnega fonetične-
ga zapisa tudi prevod v poe-
nostavljen zapis. V kolikor bi
dobila možnost za objavo, bi
bile potrebne še določene
predelave in oblikovna
dovršenost, pri čemer bi se
trudila čim bolj zadovoljiti
nestrokovnega bralca. Verja-
mem, da bi bila tematika za-
nimiva tako za domačine kot
za turiste. Želja po izdaji dela
v knjižni obliki je velika, ven-
dar so za to potrebne finance.
Nekaj financiranja lahko pri-
dobim od fakultete, veliko pa
bi mi pomenila tudi podpora
domačega kraja.
V naši okolici imamo že kar
nekaj študij, npr. v Livku z
okolico, Kanalski dolini, Ter-
ski dolini. Bovec ima še
ogromno gradiva, ki še ni po-
pisano in bi se mu rada po-
svetila, zanimalo pa bi me tu-
di proučevanje sosednjih kra-
jev in vasi na zahodu. Naj-
večji izziv predstavljajo pose-
bej tisti konci, ki nimajo več
veliko narečnih govorcev, in
to je zagotovo v Benečiji”.
Miran Mihelič
Internet je lahko izjemno nevaren
Pri objavah fotografij otrok 
na spletu potrebna previdnost
  vetovni trendi glede zaščite
otrok pred spletnimi spol-
nimi zlorabami kažejo, da
storilci izkoriščajo nevednost in
naivnost otrok ter staršev. Na po-
snetkih so vse mlajši otroci,
večina prijavljenih zadev pa je na
tujih strežnikih. Preventiva se
začne pri objavi fotografij na
spletu, pri čemer strokovnjak
Gorazd Božič svetuje zdravo me-
ro skepse.
Prijavna točka Spletno oko je la-
ni prejela 565 prijav posnetkov
domnevnih spolnih zlorab
otrok, 61 so jih posredovali poli-
ciji, od domnevno nezakonitih
se jih je večina nahajala na tujih
strežnikih.
Policija je sicer lani zaradi kazni-
vega dejanja prikazovanja, izde-
lave, posesti in posredovanja
pornografskega gradiva podala
skupno 72 kazenskih ovadb. Ob
tem še 110 ovadb za spolni na-
pad na osebo mlajšo od 15 let in
eno ovadbo za pridobivanje
oseb, mlajših od 15 let, za spolne
namene.
Po podatkih prijavne točke Splet-
no oko so tipične žrtve spletnih
spolnih zlorab dekleta, stara
med 11 in 15 let, prevladujejo pa
posnetki, ki prikazujejo otroke v
erotičnih položajih. Lani so bile
žrtve v sedmih odstotkih stare
od 16 do 18 let, v 39 odstotkih
od 11 do 15 let, v 31 od sedem
do deset let in v kar 23 odstotkih
do šest let. Posebej zaskrbljujoč
je zadnji podatek, saj je bilo leta
2014 takšnih žrtev en odstotek.
Na prijavni točki so v devetih le-
tih delovanja obravnavali 4915
prijav posnetkov spolnih zlorab
otrok. V 1354 primerih so podat-
ke posredovali policiji. Največ
prijav je bilo leta 2012, in sicer
1127.
Spolne zlorabe na spletu global-
na kazniva dejanja
Policija po oceni, da gre za po-
snetke oz. fotografije spolnih
zlorab otrok, v večini prijav po-
datke posreduje tujim varno-
stnim organom, saj se IP naslov
v času pregleda nahaja na tujem
strežniku, so pojasnili za STA. V
primeru spolnih zlorab na spletu
gre tako po njihovih navedbah
za "globalna" kazniva dejanja,
za preiskovanje katerih je nujno
mednarodno sodelovanje prei-
skovalnih organov.
Če ugotovijo, da je bilo kaznivo
dejanje izvršeno v Sloveniji,
začnejo s predkazenskim postop-
kom in postopki za identifikacijo
žrtev. Cilj namreč ni le odkritje
storilcev, ampak predvsem
zaščita otrok. Ob tem na policiji
poudarjajo, da lahko pri enem
kaznivem dejanju odkrijejo več
sto ali več stotisoč posnetkov, tu-
di z različnimi vsebinami. Pri eni
S izmed osumljenih oseb so, deni-mo, našli preko milijon posnet-kov spolno zlorabljenih otrok.
Storilci izkoriščajo naivnost
otrok in staršev
Svetovni trendi s področja
zaščite otrok pred internetnim
spolnim izkoriščanjem po na-
vedbah policije kažejo, da storilci
za svoje patološke seksualne po-
trebe, tudi v skritih, zasebnih
omrežjih za medsebojno izmen-
javo posnetkov, izkoriščajo ne-
vednost, naivnost in neiz-
kušenost otrok, pa tudi njihovih
staršev, ko jim nenadzorovano
dopuščajo brezbrižno rabo inter-
neta.
Nekateri storilci prodajajo ilegal-
ne posnetke ali posnamejo svoja
seksualna izživljanja nad otroki
kot vstopnico za vstope v ilegal-
ne internetne forume. Takšnim
posnetkom po navedbah policije
storilci zlorab pravijo “trofeje”,
na forumih pa se nahaja še več
“svežega” gradiva.
Tudi vodja nacionalnega odziv-
nega centra za obravnavo inci-
dentov s področja varnosti elek-
tronskih omrežij in informacij
SI-CERT Gorazd Božič je v izjavi
za STA poudaril, da se spletne
spolne zlorabe otrok ne dogajajo
odprto na spletu, pač pa v za-
prtih združbah, ki si te informa-
cije izmenjujejo na prikritih fo-
rumih in omrežjih. Prav zato je
v te kroge težko prodreti in izko-
reniniti tak kriminal.
Na policiji so spomnili še, da za-
radi razširjenosti mobilnih na-
prav in interneta otroci veliko
časa namenijo navezovanju sti-
kov. Objavljajo fotografije in
osebne podatke, kar pa nekdo
lahko izkoristi.
Pogosta oblika spolnega izko-
riščanja je namreč t. i. izsiljevan-
je s posnetki. “Prijateljevanje” se
prične tako, da žrtev pošlje in-
timno fotografijo. Storilec v za-
meno, da fotografije ne objavi,
zahteva denar, ali pa še več foto-
grafij oz. posnetkov intimnih de-
lov telesa žrtve. Ti pogosto pri-
stanejo v pornografski industriji
ali pa na platformah, ki jih upo-
rabljajo storilci spolnih zlorab
otrok.
Preventiva se začne pri objavah
fotografij
Preventiva se po mnenju policije
zato začne pri objavah fotografij
otrok na družabnih omrežjih.
Tudi fotografije, ki jih objavijo
starši, ker se jim zdijo zabavne,
lahko nekdo izkoristi.
Na policiji opozarjajo, da na sple-
tu objavljena fotografija tam za
vedno ostane in lastnik nad njo
nima več nadzora. Poudarjajo še
opozorila otrokom
k previdnosti pri
objavah in ravnan-
ju na spletu ter po-
men učinkovite na-
cionalne zakonoda-
je in drugih inštru-
mentov, ki onemo-
gočajo razširjanje
fotografij in posnet-
kov spolnih zlorab.
Božič je ocenil, da
večina staršev obja-
ve otrok na interne-
tu “malo prelahko
jemlje” in se ne za-
vedajo, da lahko ze-
lo hitro postanejo
javne. Če se starši
tega zavedajo in je objava na-
menjena le ozkemu krogu prija-
teljev, to ni tako kritično. “Druga
stvar pa je, če brez premisleka
javno objavljajo fotografije
otrok”, je povedal Božič in izpo-
stavil zlasti nevarnost med polet-
nimi počitnicami, ko objavljajo
fotografije s plaže, v kopalkah in
podobno. Takšne fotografije po
njegovem mnenju lahko pridejo
v zaprte skupine storilcev spol-
nih zlorab otrok.
Reči, da se ničesar ne sme obja-
vljati, bi bilo po Božičevem
mnenju preveč radikalno, zdra-
vo mero skepse pa je dobro ime-
ti. Po njegovih besedah je pred
objavo treba vedno razmisliti, ali
bi to fotografijo izobesili tudi na
neko oglasno desko ali ne. “Če
vam ob tej misli ni prijetno, se je
boljše zadržati in je na internetu
oz. družabnih omrežjih ne obja-
viti”, svetuje.
Tako kot nam je internet omo-
gočil vsakodnevno lažjo komu-
nikacijo, je namreč olajšal ko-
munikacijo v kriminalne name-
ne. Tudi pri spletnih zlorabah
otrok je omogočil bolj preprosto
izmenjavo materiala v kriminal-
nih združbah, ki se s tem ukvar-
jajo, je pojasnil Božič.
“Nož lahko uporabljate v kuhinji
ali pa z njim tudi nekoga ubijete.
To torej ne pomeni, da je nož
sam po sebi slab in da je treba
vse nože prepovedati”, je pona-
zoril uporabo interneta.
Z 9. strani
G. A. Stasi ...
  otrebno bi bilo torej na-
tančnejše poznanje te
zanimive in dragocene
krajevne zgodovine, da bi
lahko s tem vedenjem razu-
meli posledice določenih
odločitev, sedanjega stanja in
mogoče celo spoznali smer,
kam vse to vodi.
Iz Stasijevega izvajanja je bilo
jasno, da bi kazalo ozavestiti
ljudi o bogati in raznoliki
preteklosti same Gorice in
njenega naravnega zaledja,
saj se na tem ozemlju preple-
tajo različni jezikovni in kul-
P turni svetovi, ki so prav zara-di tega še posebej zanimivi.Veliko je namreč različnih
zgodovinskih, arhitekturnih
a tudi nesnovnih spomeni-
kov, ki raznamujejo ta pro-
stor in ki bi jim morali poz-
nati, da bi nam poznavanje
preteklosti omogačalo ja-
snejši pogled v prihodnost,
obenem pa nam mogoče ce-
lo nakazalo nekatere razvoj-
ne možnosti. V tem smislu je
prav gotovo t. i. zgodovinski
turizem vse bolj zanimiva po-
nudba tudi za ljudi, ki priha-
jajo od daleč, predvsem pa iz
bivših avstroogrskih dežel,
saj je Gorica še vedno v zgo-
dovinskem spominu mesto,
ki ima za nemški svet pose-
ben čar. Po drugi strani je
marsikdaj jasno, da se neka-
teri ljudje premalo zavedajo
koristi poznavanja zgodovin-
ske preteklosti mesta, v kate-
rem živijo. Brez nekih kore-
nin in brez zavesti o tej potre-
bi pa ni možnosti, da bi znali
to preteklost ovrednotiti in in
jo primerno izkoristiti za na-
predek družbenega, gospo-
darskega, političnega in du-
hovnega stanja Gorice in Go-
riške nasploh, je med drugim
ugotavljal g. Stasi v svojem
predavanju.
Slovenija 9. marca 2017 13
Judovsko pokopališče v Rožni Dolini pri Novi Gorici je
edinstven spomenik judovske kulturne dediščine na
Slovenskem. K pokopališču sodi tudi manjša stavba, ki
je nekoč služila kot mrliška vežica; danes je obnovljena
in v lasti Krajevne skupnosti Rožna Dolina. Ta jo je
oddajala za gostinski lokal, zdaj pa bi radi našli drugo
vsebino.
Krajevna skupnost Rožna Dolina skupaj z Mestno občino
Nova Gorica in Zavodom za zaščito kulturne dediščine
tako išče primerno dejavnost za stavbo. V javni razpravi,
ki so jo v Krajevni skupnosti Rožna Dolina pripravili v
sredo zvečer, so zbrani krajani menili, da je oddaja v
najem edina možnost, da dobijo dovolj sredstev za njeno
vzdrževanje.
Krajevna skupnost Rožna Dolina upa, da bo v stavbi lahko
obdržala prostor zase, kot je bilo to doslej. Vsekakor pa
v njem ne bo več igralnice, ki je vseh 15 let delovanja
povzročala spore. Večina je namreč menila, da igralniška
dejavnost ni primerna v stavbi, ki je nekdaj služila kot
mrliška vežica. Kasneje je v njej deloval gostinski lokal,
ki je za nekatere krajane še danes sprejemljiva dejavnost.
Do stavbe, ki je bila leta 1985 zaščitena kot kulturni
spomenik lokalnega pomena, je Krajevna skupnost prišla
z darilno pogodbo. Poklonila jim jo je judovska skupnost
v zameno za vzdrževanje pokopališča ob mrliški vežici.
Pokopališče je zapuščeno, zadnji pokop na njem je bil
leta 1947.
Zaradi pomena stavbe si nekateri v njej zamišljajo manjši
muzej ali vsaj sobo v spomin na nekdanjo judovsko
skupnost v sosednji Gorici, ki je danes skorajda ni več.
Kot možnost omenjajo tudi, da bi v njej uredili prostore
za turistično dejavnost, ne nazadnje bi lahko tu dobil
prostor zavod za turizem, katerega ustanovitev načrtujejo
na Goriškem, je v razpravi spomnila mestna svetnica
Damjana Pavlica.
Pokopališče v Rožni Dolini je največje ohranjeno judovsko
pokopališče v Slovenij i ,  je pojasnil  zgodovinar in
raziskovalec judovske dediščine na Goriškem Renato
Podbersič. Sodi tudi med bolje ohranjena v srednji Evropi.
Skupaj s sinagogo iz sredine 18. stoletja v italijanski
Gorici predstavlja edini ostanek nepremične kulturne
dediščine, ki je nekdaj pripadal zaokroženi judovski
skupnosti v Gorici, danes pa je razdeljen med dve državi,
članici Evropske unije.
V času soške fronte med prvo svetovno vojno se je
pokopališče po padcu Gorice in pomiku fronte proti
vzhodu jeseni leta 1916 znašlo na sami frontni črti. Na
tedanjih vojaških zemljevidih je videti, da so imele avstro-
ogrske enote svoje pr ve položaje na vzhodnem,
italijanske pa na zahodnem delu pokopališča. Obe vojski
sta se trudili spoštovati pokopališče, judovska mrliška
vež ica pa je  b i la  po besedah Podbers iča zaradi
obstreljevanja uničena.
Krajani Rožne Doline iščejo vsebino za
stavbo nekdanje judovske mrliške vežice
V postnem času se spomnimo tudi trpljenja in smrti naših vojakov na soški fronti v prvi svetovni vojni
Zaskrbljenost, kam bodo Slovenijo
uvrstili v prenovljeni EU
  ostni čas z odrekanji, razni-
mi samoomejevanji, zbi-
ranjem in razdeljevanjem
pomoči revnim in ponižanim lju-
dem, je zagotovo najbolj koristen
in human proces, ki zdaj poteka
v Sloveniji. Vanj sodi tudi Akcija
z naslovom 40 dni brez alkohola.
Naslov te teme je Izberi prav, Bodi
z mano. Po podatkih Nacionalne-
ga inštituta za javno zdravje se v
Sloveniji zaradi alkohola vsak dan
v bolnišnicah zdravi 10
oseb, umreta pa dve. Zaradi
prometnih nesreč, ki so jih
povzročile opite osebe, vsa-
ko leto umre 75 ljudi. Če vse
posledice seštejemo ugotovi-
mo, da vsako leto v pov-
prečju umre 900 Slovencev
zaradi alkohola. K sodelo-
vanju v akciji 40 dni brez al-
kohola je pozvala tudi Slo-
venska karitas. V njej meni-
jo, “da lahko občasno zmo-
limo za božje usmiljenje do
alkoholikov, lahko jim po-
nudimo svoj topli pogled,
lahko prisluhnemo njihovi
stiski, da na primer ne zmo-
rejo poti k ozdravitvi, lahko
jih celo zaščitimo v javnosti.
Vsekakor pa v postnem času,
približevanju Velike noči, ne
uživajmo in ne ponujajmo alko-
hola”.
Andrej Praznik je v Naši družini,
mesečni prilogi tednika Družina,
zapisal, “da si tudi trpljenje naših
prednikov, vojakov na soški fron-
ti, med prvo svetovno vojno, za-
služi, da si ga v postnem času
spomnimo v molitvi. Morda na
Mengorah, kjer je najstarejša
božjepotna cerkev na Tolmin-
skem, pod njo pa eden najlepših
križevih potov v Sloveniji. Andrej
Praznik zatrjuje, “da se na Men-
gorah lahko kaj naučimo, razmi-
slimo o življenju, in se morda za
korak ali dva približamo Bogu”.
Obdobje molitve za nerojene
otroke, ki je tudi del postnega
obredja, se je začelo 1. marca, in
P bo trajalo do 9. aprila. V tem časuprostovoljci vsak dan od 9. do 12.ure molijo in miroljubno bdijo v
bližini Ginekološke klinike v Lju-
bljani.
Med političnimi dogodki v
prejšnjih dneh je zagotovo bil
najpomembnejši obisk dveh vo-
dilnih osebnosti evropske pove-
zave, predsednika evropske komi-
sije (vlade) Jeana-Claudia Jun-
ckerja, in Antonia Tajanija, nove-
ga predsednika evropskega parla-
menta. Našim oblastnikom sta
predstavila t. i. Belo knjigo s pre-
dlogi prihodnje organizacije in
usmeritve EU. Najprej je kazalo,
da bo njun obisk le pretežno for-
malne in protokolarne narave, to-
da zaradi vztrajanja slovenskih so-
govornikov, sta se obvezala, da bo
Evropska komisija ponovno
obravnavala status terana, kot iz-
virnega slovenskega vina in bla-
govne znamke, in poudarila, da
bi morali obe državi, Slovenija in
Hrvaška, sprejeti odločitev arbi-
tražnega sodišča o meji med
državama. Takšno prepričanje vi-
sokih evropskih politikov, je takoj
povzročilo proteste in tudi žaljive
odmeve vlade in celotne politike
na Hrvaškem. Med največjimi
protestniki je bila nekdanja
hrvaška premierka Jadranka Ko-
sor, ki se ji je naš državni poglavar
Borut Pahor v obdobju njenega
vladanja, tako rad dobrikal. Na
Hrvaškem sicer nenehno pona-
vljajo, da razsodbe o meji med
državama ne bodo sprejeli in
upoštevali.
Predsednik Republike Borut Pa-
hor je bil s predlogi v Beli knjigi
o reformi EU razočaran, “ker je
pričakoval več”. Kot je znano on
predlaga, da bi evropsko poveza-
vo preoblikovali v nekakšne
Združene države Evrope. Vendar
zdaj poudarja, da je zanj in za ce-
lotno Slovenijo, ne gledo na to,
kako kdo ocenjuje podrobnosti,
EU pomembna, “ker pomeni več
miru, več varnosti, več blaginje”.
Gostoma iz Bruslja je naš državni
poglavar predstavil tudi t. i. Lju-
bljansko pobudo za novo evrop-
sko ustavo, a o njej, tako kaže, se
predsednika evropske komisije
oz. parlamenta, nista izrekla. Pač
pa se zdi tehtno mnenje, ki ga je
o evropski povezavi zapisal aka-
demik Tine Hribar. Naslednje je
zapisal v sobotni prilogi časnika
Delo, 4. marca: “Pred tridesetimi
leti smo se v 57. številki Nove re-
vije zavzeli za osamosvojitev Slo-
venije, zdaj pa je čas, da se zavza-
memo za osamosvojitev, za neod-
visnost in samostojnost Evrope
oz. Evropske unije. Če ne, bo Slo-
venija ostala brez zaščite”.
O preobrazbi EU nekateri v Slo-
veniji menijo, da bo najbolj ver-
jetno nastala t. i. Evropa več hi-
trosti. Ta naj bi pomenila edino
možnost, da se povezava sploh
lahko nadaljuje. Evropo več hitro-
sti naj bi sestavljala
manjša skupina naj-
večjih in najbolj raz-
vitih držav, druge pa
bi ostale na obrobju
oz. na periferiji pove-
zave. Najbolj pomem-
bne evropske države
bi v EU bile Nemčija,
Francija in tudi Italija,
v njihov krog pa bi se
rada uvrstila tudi Slo-
venija, za kar se pogo-
sto zavzema zlasti
predsednik Borut Pa-
hor. Toda o mestu
Slovenije v spremen-
jeni EU ne bo
odločala Slovenija,
ker bodo za to pristoj-
ne vse članice poveza-
ve, zlasti pa največje med njimi.
Zaradi tega se zdaj vsi pri nas, po-
litiki in javnost, soočajo z
vprašanjem, kam bo v reformira-
ni EU Slovenija uvrščena.
V razmerju med Slovenijo in EU
obstaja še en pomemben dejav-
nik, z razsežnostmi v domači in
mednarodni politiki. To so osta-
line nekdanje totalitarne države
in oblasti, ki upravljajo sedanjo
Slovenijo in povzročajo sum-
ničenja in nelagodja v mednarod-
ni politiki, tudi v EU in Zvezi Na-
to. To je bilo znova ugotovljeno
na posvetu ob 30. obletnici izida
znamenite 57. številke Nove revi-
je, ki ga je pred nekaj dnevi prire-
dila Slovenska akademija znano-
sti in umetnosti. Akademik dr.
Stane Granda je v tedniku Demo-
Mirenski Grad
Doživeto srečanje za zakonce 
ob prazniku sv. Valentina
  ožjega blagoslova, ki ga
je podelil koprski škof
msgr. Jurij Bizjak, so bi-
li deležni številni zakonci, ki
so se odzvali vabilu in ob pri-
ložnosti sv. Valentina obiska-
li Mirenski Grad. Duhovniki
iz goriškega pastoralnega
okrožja so organizirali
srečanje za zakonce, pare in
zaljubljence, ki je vključevalo
pričevanje zakon-
cev Stantič iz Kom-
na in sveto mašo s
posamičnim blago-
slovom.
Mitja in Martina
Stantič iz Komna
sta udeležence na-
govorila pod naslo-
vom Najina ljube-
zen ni slučaj.
Spomnila sta na
prve strani Svetega
pisma in sporočilo,
da je vsak človek
ustvarjen po božji
podobi ter da sta
mož in žena pokli-
cana, da bi s svojim
B življenjem to božjo podoboodsevala. Poudarila sta, da stazakonca drug drugemu velik
dar, darilo iz rok popolnega
darovalca in da je ta dar po-
trebno negovati (prim. “Do-
ber dar in popolno darilo pri-
haja od zgoraj, od Očeta
luči... ”). Bog je moža in ženo
poklical tudi k rodovitnosti,
da bi bila starša in nosilca
vzgoje in bi svojim otrokom
in bližnjim gradila “de-
diščino, ki nikoli ne mine”.
Prisotni so lahko utrdili zau-
panje v božji načrt, ki ga ima
Bog za vsak par, ter prisluh-
nili, kako ga lahko ob Svetem
pismu zakonca živita. Velja
spomniti na vrstice, da bo
mož zapustil starše in se pri-
družil svoji ženi, da bosta eno
mesto. Za srečen zakon se je
potrebno finančno in čustve-
no na spoštljiv način osamo-
svojiti od staršev.
Stantičeva sta dolgoletna
pričevalca na seminarjih gi-
banja Družina in Življenje.
Kot pričevalski par sodelujeta
tudi po župnijah in pomaga-
ta pri odpiranju novih zakon-
skih skupin. Zakonska skupi-
na je po njunem mnenju
odlična priložnost za rast od-
nosa med možem in ženo, je
učilnica življenja, kjer zakon-
ski pari spoznavajo božji
načrt in pridobivajo prak-
tične veščine za gradnjo od-
nosa.
Bogoslužje, pri katerem je
s slavilno pesmijo sodelo-
val domač ansambel iz
Mirenskega Gradu, je vo-
dil koprski škof Jurij. V na-
govoru se je naslonil na
nedeljsko božjo besedo in
jih opogumil za zvestobo.
Ob koncu se je z vsakim
parom osebno srečal in
jih blagoslovil. Duhovno
bogat dogodek je tako pri-
speval k vrednotenju
krščanskih zakoncev in
vrednot, kot so ljubezen,
družina, zvestoba, odnos,
da bi jim še naprej vztraj-
no sledili.
Jba
kracija zapisal, “da bi posvet mo-
ral spodbuditi zresnjenje, priz-
nanje napak in še bolj poman-
jkljivosti. Iz posipanja s pepelom
bi morala vznikniti trdnejša in
odločnejša vera v naše državljan-
sko in narodno vstajenje. Spod-
buditi bi morala občutek odgo-
vornosti slovenskih državljanov
do lastne države. Te, ki prvi pogoj
uresničitve naših pričakovanj,
nam bolj manjka kot vse drugo”.
Akademik dr. Stane Granda je za-
radi stanja in razmer v Sloveniji
prepričan, “da se je France Bučar
z razglasitvijo konca državljanske
vojne v naši državi zmotil. Sled-
nja namreč še poteka, v novi obli-
ki in vsebini. Opozicija, kraljica
demokracije, je obravnavana kot
sovražnik države. Žrtve nadalje-
vanja državljanske vojne so po-
manjkanje demokracije, pravna
država, ki jo duši sodstvo, ki je v
začetku 50-let kot udarna pest re-
volucije zamenjalo množično po-
licijsko represijo. Vse to pa občuti
tudi zgodovinopisje”. Najvišji
predstavniki EU sicer zatrjujejo,
da nimajo pristojnosti za ocenje-
vanje stanja in razmer v državah
članicah povezave, kljub temu pa
ne more biti slučajno, da Slove-
nijo pogosto omenjajo kot spor-
no državo v evropski povezavi. Bi-
la naj bi tudi edina socialistična
država, ki se je še ohranila v Evro-
pi.
Med aktualnimi dogodki, ki jih
obravnavajo v vladi in politiki, je
tudi predlog stranke DESUS o po-
novni uvedbi obveznega služenja
v vojski. Predsednik države Borut
Pahor, ki je po ustavi tudi vrhovni
poveljnik oboroženih sil, se je
opredelil zoper obvezno služenje
vojske.
Vlada in sindikat zdravnikov in
zobozdravnikov, Fides, sta dose-
gla delni dogovor o gmotnih in
drugih zahtevah zdravstva, zaradi
česar je Fides možnost stavke pre-
ložil za naslednjih šest mesecev.
Marijan Drobež
Jeana-Claude Juncker in Antonio Tajani
Aktualno9. marca 201714
NATUROPATSKI NASVETI (145)Erika Brajnik
NATUROPATIJA JE POGLED
V PRIHODNOST
Človek kot celota se med naturopatskim pregle-
dom sestavi. Najprej naturopat opazuje dele tele-
sa, vsak mu nekaj govori, fizično in emocional-
no, potem naturopat to govorico delov telesa se-
stavi skupaj in ugotovi, da vsak del odgovarja na-
slednjemu. Človek je sestavljanka različnih de-
lov, ki tvorijo celoto in spadajo skupaj. Celota
priča o eni in isti težavi, ki se zrcali fizično, psi-
hično in emocionalno.
Ko naturopat to dojame, spozna, kje tiči pravi
primarni vzrok določene
težave.
Sledijo napotki, ki so vedno
celostni, kako si lahko doma
pomagamo, da vzrok vseh
težav odpravimo. Napotki
so vezani na prehrano, pi-
jačo, samomasažo, oblive,
kopeli, floriterapijo, telesno
vadbo itd. Vedno so celostni
in vključujejo celo telo in
emocionalni svet, predvsem
za odpravljanje blokad.
Sledi učenje; naloga naturo-
pata je namreč tudi ta, da
uči posameznika, kako se
opazovati, kako spoznati svoje šibke točke in jih
preventivno obvladovati.
Človek postane manager svojega telesa, pridobi
na samozavesti in zaupanju vase, saj končno ima
lastno telo pod nadzorom, končno ve, zakaj se
mu določene stvari dogajajo in kako jih lahko
obvlada.
Nekaj nazornih primerov:
1) Do mene je prišla gospa, ki je imela težave s
ščitnico, hipotirozo, imela je mastne lase, tožila
je, da je nervozna, nepotrpežljiva, da trpi za sin-
dromom nemirnih nog, si od otroštva grize noh-
te, da se ji solzi desno oko, se večkrat čez dan ze-
lo razjezi in ima občutek, da je nihče ne upošte-
va.
Vprašala sem jo, kako ji je bilo v otroštvu. Odgo-
vorila je, da so bili njeni starši sicer prisotni, da je
bila navidezno lepa družina, vendar je bil oče ze-
lo strog in je ni nikdar pohvalil, da ni bila nikoli
dovolj dobra. Njena mama je bila zelo stroga in
natančna ženska, ki je ljubila red v hiši. Nikoli
niso imeli pomanjkanja in že kot otrok je tudi ve-
liko potovala.
Pregledala sem njeno telo. Vsak del njenega tele-
sa je govoril o deficitu jeter z veliko temnimi hra-
pavimi pikami po telesu, njen vrat je bil gubast,
kot bi jo nekaj dušilo, da noče ven, njena koža je
bila temne barve, bila je suhe koščene postave,
lasje mršavi, mastni, po-
gled jezen in žalosten.
Bila je jezna na cel svet.
Povedala sem ji, da je
ponosna, a občutljiva
oseba, ki bi rada vsem
ugajala, a vendar ni uga-
jala tistemu, ki se mu je
najbolj želela približati –
očetu. Zato je prevzela
nase strogost do same
sebe. Grizla si je nohte
kot akt samopoškodo-
vanja, ker je okolica ne
odobrava, je ne sliši od
vedno!
Fizični znaki nemirnih nog so tesno povezani z
deficitom jeter.
Gospa je prejela jetrni jedilnik, ki se ga je držala
100 % 6 mesecev. Izvajala je kopeli iz njivske pre-
slice 1-krat na teden. Dala sem ji tudi Bachove
kapljice za odpravo vseh blokad iz otroštva, da bi
našla odobravanje in gotovost v sebi.
Po 10 mesecih se je gospa vrnila na kontrolo
spremenjena, mirna, vesela, nohtov si ne grize
več, nemir je zapustil njeno telo. Česa se mora
paziti? Deficita jeter, skratka živil, ki energetsko
obremenijo jetra. Njihovo količino je postavila
na spodnjo mejo, uživa jih občasno.
/ dalje
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 7. marca, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (51) Mariza Perat
LORETO
Je zelo priljubljen in tudi zelo obiskovana Marijina
božja pot. Mnogi Loreto imenujejo tudi Italijanski
Lurd, ker sem, podobno kot v Lurd, prihajajo vlaki
z bolniki. Večkrat se tudi tu zgodijo čudeži.
Loreto stoji na griču v bližini Jadranskega morja v
pokrajini Ancona. Slovi po svoji veličastni baziliki,
v kateri je ohranjena “Nazareška hišica”.
Marijino svetišče v Loretu ni nastalo na podlagi
prikazovanj kot večina drugih svetišč. V Loretu se
češčenje Božje Matere istoveti z oznanjenjem nje-
nega Božjega materinstva, ki se je uresničilo prav
v nazareški hišici. Veličina lavretanskega svetišča
izhaja zato iz svete hišice, kjer je Devici Mariji po
angelu Gabrijelu bilo oznanjeno, da bo postala
Božja Mati. Zato je lavretansko svetišče najtesneje
povezano z Nazaretom oziroma s Sveto deželo, saj
se v njegovem osrčju hrani prostor, v katerem je
od svojega tridesetega leta starosti bival Božji Sin
sam. Lahko zato po pravici rečemo, da je lavre-
tansko svetišče krona vseh ostalih Marijinih sve-
tišč.
Po Marijinem Vnebovzetju so apostoli nazareško
hišico spremenili v kapelo. V 4. stol. je Sveto
deželo obiskala cesarica sv. Helena in tu dala zgra-
diti več bazilik, med temi
tudi baziliko na kraju Go-
spodovega učlovečenja. O
nazareški hišici imamo po-
ročila tudi pozneje. Okrog
leta 670 je v Nazaret poro-
mal francoski škof Arkulf.
Njegovo romanje je opisal
opat Adaman, ki pravi:
“Sredi Nazareta stoji velika
cerkev, v kateri je bil odvo-
jen Zveličar”.
Ko so ob koncu X. stol. v
Sveto deželo prišli križarji,
je ta cerkev zelo verjetno
bila porušena, zato so
križarji zgradili novo.
Leta 1106 in 1107 je Svete
kraje obiskal ruski iguman Danijel, pravoslavni
predstojnik samostana, ki zelo podrobno opisuje
nazareško hišico in baziliko nad njo. Zgodovinsko
je dokazano, da so v času, ko je hišica izginila iz
Nazareta, muslimani mesto zavzeli in porušili tu-
di cerkev Gospodovega učlovečenja. Takrat, leta
1291, je nazareška hišica bila čudežno prenesena
iz Nazareta. Splošno mnenje je, da so jo prenesli
angeli. Vsekakor je zanimivo, da vsi romarji, ki so
Nazaret obiskali pred omenjenim datumom,
omenjajo nazareško hišico, medtem ko po letu
1291 o tej nihče več ne govori.
Iz Nazareta je hišica bila prenesena na Trsat nad
Reko. Da je hišica pristala na Trsatu, o tem so si
edini vsi zgodovinarji. Trsat namreč omenjajo kot
kraj v “Iliriji” nad mestom Reko.
Kot piše p. Hajnšek, je zgodovinsko dokazano, da
leta 1288 na Trsatu Marijine cerkve še ni bilo, am-
pak je tu bila samo župnijska cerkev sv. Jurija. Leta
1420, piše še p. Hajnšek, pa je papež Martin V.
(1417-1431) podelil posebne odpustke vsem ver-
nikom, ki bodo na obletnico posvečenja v njej
molili in prispevali za popravila in vzdrževanje
“Marijine cerkve na Trsatu”. To pomeni, da je tu,
poleg župnijske
cerkve sv. Jurija,
bila pozneje
zgrajena še cer-
kev, posvečena
Materi Božji.
Omenjena cer-
kev je torej leta
1420 bila že sta-
ra, če jo je bilo
treba popravljati.
Iz tega lahko
sklepamo, še
pravi p. Hajnšek,
da je cerkev bila
zgrajena vsaj do-
brih sto let po-
prej, torej kmalu
po prenosu Marijine hišice na Trsat.
Kako pa bi bilo, ko je hišica prispela na Trsat?
Dne 10. maja 1291, bila je sobota, so drvarji v do-
lini Dolač, na vrtu vdove Agate, opazili hišico, ki
je do takrat še nikoli niso videli. Presenečeno so
ugotovili, da hišica stoji na tleh brez kakšnega te-
melja ali podstavka. Vstopili so vanjo in takrat so
opazili, da je hišica pravzaprav kapelica. V njej sta
bila lesen križ ter oltar, na oltarju pa Marijin kip
z Detetom. Drvarji so v pobožni molitvi poklek-
nili, zatem pa odhiteli k sosedom ter jim povedali
o nenavadni hišici, ki se je tako nenadoma znašla
pri njih. Seveda so vsi takoj pohiteli v dolinico,
da bi tudi sami videli skrivnostno hišico. Kmalu
so se tudi oni prepričali, da hišica stoji na tleh ta-
ko, kot bi jo bil nekdo postavil tja. Toda kdo?
Odpravili so se k domačemu župniku, ki je že tri
leta ležal bolan brez upanja na ozdravljenje in mu
hiteli pripovedovati o neznani hišici, ki se je tako
nenadoma znašla pri njih. Župnik, Aleksander
Žorževič, pa se njihovemu pripovedovanju niti
najmanj ni začudil, ampak je presenečenim
župljanom izjavil, da je to Marijina hišica, ki so jo
angeli iz Nazareta prinesli na Trsat. Ljudje so se
spogledali. Prepričani so namreč bili, da se bol-
nemu župniku blede.
/ dalje
Loreto
Trsat
Z 8. strani
Letos nagrajeni ...
  filmu o Srebrenici iz leta
2015 je objavil srhljiva
pričevanja tistih, ki so
ušli iz brezen, v katerih je
končalo na tisoče pobitih
Bošnjakov. Leta 2016 je objavil
film z naslovom Skrivni načrti
Radovana Karadžića, v katerem
so bili prvič objavljeni tajni po-
snetki pogovorov Karadžića z
Miloševićem in poveljniki JLA,
ki so načrtovali in izvedli et-
nično čiščenje v Bosni in Herce-
govini. Film je doživel izjemen
odziv zlasti v BiH, kjer si ga je
ogledalo več deset tisoč gledal-
cev, o njem pa so veliko poročali
tudi bosanski mediji. V lanskem
letu je objavil odmeven doku-
mentarni film o JLA, v katerem
je razkril počelo in neslaven pro-
pad vojske komunistične Jugo-
slavije ob razpadu države. Areh
se je v svojih dokumentarnih de-
lih o tragediji v Srebrenici in o
odgovornosti Radavana Ka-
radžića izkazal s poglobljenim
razumevanjem obravnavane te-
me. Podobno je bilo ob doku-
mentarcu o JLA, le da se je tu
znašel pod plazom napadov do-
ločenih političnih grupacij, ki
jih moti avtorska kritika komu-
nističnega režima in njegove voj-
ske. Predvsem zato, ker so se v
njem znašli tudi nekateri sloven-
ski partijski veljaki iz časov nek-
danje Jugoslavije in njihova ne-
slavna vloga zoper slovensko de-
mokratizacijo in osamosvojitev.
Napadi na film so predvsem po-
kazatelj, kako močni in vplivni
skušajo biti nosilci nekdanjega
nedemokratičnega režima”.
Martin Brecelj je tudi prejemnik
priznanja in o njem so med ute-
meljitvijo med drugim povedali:
“V Buenos Airesu rojeni filozof
in zamejski javni delavec Martin
V Brecelj (1953) se je že kot dolgo-letni novinar in urednik na Pri-morskem dnevniku podrobno
zanimal za dogodek, ki ga je
izčrpno zgodovinsko raziskal, le-
ta 2016 pa rezultate svojega dela
javnosti predstavil v knjigi Ana-
tomija političnega zločina, ki je
izšla pri Založbi Mladika.
Brecelj je preučil številne arhiv-
ske dokumente in osebna
pričevanja o umoru mladih za-
koncev dr. Stanka Vuka in Dani-
ce Tomažič ter njunega znanca
iz Ljubljane dr. Draga Zajca mar-
ca 1944 v Trstu. Dogodek je de-
setletja buril duhove, saj njegove
okoliščine nikoli niso bile poja-
snjene. Breclja so gnale naspro-
tujoče si ugotovitve preiskoval-
nega sodnika, ki je menil, da je
šlo za rop, izsledki policijske
preiskave, ki so to ugotovitev de-
mantirali, in politično nastroje-
ne javne izjave po dogodku.
Avtor v prvem delu knjige pred-
stavi izsledke policijske in sodne
preiskave, predstavi življenje
žrtev in odziv javnosti na zločin.
V drugem delu kritično pretresa
dozdajšnjo najbolj razširjeno ra-
zlago, da so umor zagrešili na-
sprotniki Osvobodilne fronte
(OF), torej slovenski četniki ali
domobranci, v tretjem delu pa
prek obsežnega arhivskega gra-
diva iz fondov Komunistične
partije Slovenije (KPS), OF in
Varnostno-obveščevalne službe
(VOS), medijskih objav ter oseb-
nih pričevanj postreže z rekon-
strukcijo dogodka, v skladu s ka-
tero so trojico umorili pri-
padniki VOS.
Brecelj ugotavlja, da so ko-
munisti umor izvršili zato,
ker so se žrtve pripravljale
na odhod v partizane. Na-
vaja, da bi lahko zlasti Vu-
kov vstop v OF “načel poli-
tični monopol KPS nad
osvobodilnim gibanjem, saj
bi z njim prišel v partizane
politično ambiciozen člo-
vek, ki je užival široko pod-
poro v krščansko-socialnih
krogih na Primorskem in ki
si ni pomišljal odpirati
občutljivih vprašanj, kakor
je bila likvidacija 14 Cerklja-
nov na začetku februarja
1944, po krivem obsojenih,
da so izdali partijsko šolo v
Cerknem. To pa se je očitno
križalo s komunističnim
načrtom revolucionarnega prev-
zema oblasti”.
Knjigo poleg predstavljenega ob-
sežnega arhivskega gradiva – po-
licijskih zapisnikov, skic, poročil,
fotografij – odlikuje poglobljeno
avtorjevo razumevanje tistega
časa, odnosov in okoliščin, v ka-
terih je bil umor izveden, ter sin-
teza, ki pomembno osvetljuje
dogodek, način delovanja vple-
tenih in takratnega političnega
sistema... ”
Vsem trem nagrajencem iskreno
čestitamo!
Valentin Areh
Aktualno 9. marca 2017 15
  olina Idrije je radodarna do po-
hodnikov, popotnikov in vseh
tistih, ki ljubijo tišino in poti,
tudi take, ki so včasih brez cilja. Na ita-
lijanskem bregu jih je kar nekaj, ki se
vijejo po sončnih in s kostanji po-
raščenih pobočjih do Stare Gore, nato
pa naprej proti Humu, Tarbiju, pa do
Klobučarjev in Solarij. Glede Klobučar-
jev, vasi Benečani pravijo tudi Brieg,
sem kar dolgo, brezuspešno iskala, od
kod to nenavadno ime. Težko si namreč
predstavljam, da bi, v tej osamljeni vasi
sredi gora, ki je nekdaj po vsej verjet-
nosti premogla kar lepo število obdela-
nih površin in živine, kdorkoli izdelo-
val klobuke. Morda pa vendar.... slam-
nate.
Dva bregova, dva svetova, pravijo. V
našem primeru celo dve državi. In dru-
gačni običaji, navade, čisto drug
življenjski standard. Levi breg umira.
Neustavljivo, brezupno umira. Dokler
se ob Idriji prideluje vinska trta, je še
nekaj življenja. Pravzaprav bogastva.
Hiše so lepe, velike in udobno grajene,
pa čeprav se že na veliko govori o krizi
in mnogo pridelovalcev že prodaja svo-
je vinograde. Prihajajo Kitajci, Japonci,
celo iz Tajske prihajajo in kupujejo. Ku-
pujejo predvsem ljudje, ki ne živijo tu,
ki bodo samo izkoriščali zemljo in
služili dobičku. Dobiček za vsako ceno.
Vinska industrija. Za denar, za prekleti
denar. In narava se nekako spreminja v
tovarno, v proizvodni obrat. Ravno
pred meseci nas je prijatelj Moreno raz-
veselil z novico, da bo družina z otroki
baje kupila zapuščeni agriturizem v
naši vasi, da bo tam prebivala. Z možem
sva se razveselila, otroci, smeh, veselje,
petje, življenje. Vsega tega pri nas pri-
manjkuje, tišina in ropot traktorjev nas
dušijo. Nazadnje niso kupili. Zaradi
škropiv. Stavba je ostala prazna, kot je
praznih več kot polovica hiš v naši vasi.
Nekatere so zaprte, nekatere propadajo,
nekatere služijo le avgusta, ko pridejo
vikendaši. In je mesec dni glasno in ve-
selo. Potem spet
tišina, ki s temo
in mrazom po-
stane vse bolj
moreča. Baje je
imel prav moj
prijatelj Jurij, ki
mi je govoril, da
sem veseljak, da
ljubim ljudi in
nisem za te kra-
je. Rovte jim pra-
vi on.
Čim globlje greš
proti izviru hu-
dournika, tem
slabše je. Ograde
in polja, ki so bi-
la nekdaj obde-
lana, zarašča ro-
bida. Vse več je
je, tako da se
naši prijatelji iz
Trsta veselijo, ka-
ko bodo nabrali polno košaro robidnic.
In potem doma kuhali marmelado. Ro-
bidnic v mestih primanjkuje, namreč.
Ampak robida je rakova tvorba teh do-
lin, je bolezen, ki ubija, ki uničuje, ki
pustoši. Na teh terasah je rasla nekdaj
zelenjava. fižol, krompir. Ljudje so žive-
li od teh pridelkov. V vaseh je bilo ve-
selo. Življenje je bilo trdo. A vseeno,
živelo se je.
Od Praprotnega naprej gre asfaltna ce-
sta proti Podarskiji (Podresca). Ob njej
dvoje naselji, Bodigoji in Kras (Cras),
vsaka vas ima dve hiši, no re-
cimo tri, čeprav niso vse
obljudene. Sprašujem se, ka-
ko to, da sta ti dve naselji ta-
ko majhni in tako blizu dru-
go drugemu. Saj bi lahko bi-
la ena sama vas, z enim samim ime-
nom. Skregali so se, pripovedujejo kra-
jani. Tiste, ki so prebivali spodaj, ob ce-
sti, je bilo sram imena Kras in so se zato
odločili za Bodigoje. Ne vem, zakaj naj
bi bilo ime Kras sramotno, bojim pa se,
da bo čez nekaj desetletij to vprašanje
čisto brez pomena. Od Bodigojev in
Krasa bodo ostale samo ruševine. Ob
strmi cesti, ki je občina že leta ne
vzdržuje več. Dvoje vasi, ki sta bili med
seboj skregani. Pot, ozka in ob robeh
zaraščena, se zajeda v dolino, Korada se
dviguje strmo na desnem bregu, nekje
nad nami je slutnja Stare Gore. Po nekaj
kilometrih smo v Podarskiji, Podresca
v italijanščini. Teh nekaj hiš je zares le-
po obnovljenih, videti je, da tu gradbe-
niki niso štedili z denarjem. Zlata tabla
nosi napis Centro studi Podresca. Sko-
raj nihče od krajanov točno ne ve, za
kaj gre. Baje je organizacija članica Une-
sca in je deležna vseh vrst državnih pri-
spevkov. Nekje na spletu piše, da se uk-
varja z vzgojo, družino in medčloveški-
mi odnosi. Člani zagovarjajo vrnitev k
naravi, k biološkemu kmetijstvu in si
želijo ohraniti krajevno arhitekturo. Kaj
naj rečem. Pohvale vredna načela, ko
bi vse skupaj ne bilo zaprto za visokimi
zidovi, ki, vsaj po mojem skromnem
mnenju, nimajo
nikakršnega
stičišča s tistimi
zdesetkanimi
prebivalci, ki še
živijo na teh po-
bočjih. Ustanova,
ki je namen sama
sebi, veliki, pre-
stižni avtomobi-
li, ki se prerivajo
po ozki cesti ob
Idriji vsak vi-
kend. In dolina,
ki umira. Kljub
organizaciji, ki
naj bi bila včlan-
jena v Unesco. In
prazne besede o
bio kmetovanju,
medtem ko škro-
piva polnijo zrak
in vodo.
Od glavne ceste,
če jo že tako imenujemo, ki se vije med
gosto rastjo, pod neskončno zelenimi
pobočji, ki na prvi pogled nimajo kon-
ca, in reko, ki teče globoko v objemu
travnikov in skal, gre navkreber kar ve-
liko poti, največ asfaltnih, nekaj celo
makadamskih. Nad dolino, na travna-
tih terasah in na strminah, samevajo
vasi. Od nekaterih so ostale samo raz-
valine, drugod životarijo starejši posa-
mezniki. Po dva prebivalca največ, pa
les in kamenje, ki počasi propada. In
robida. Čez nekaj let, ko tudi teh po-
gumnih, trdnih korenin ne bo več, bo
zelenje preraslo zidove in počasi bo ko-
nec. Vsega.
Prepotišče ali Muči, je skoraj neoblju-
dena vas nekaj korakov pod Staro Goro.
Hiše, ki razpadajo, ograja s prašiči. Ene-
ga zadnjih prebivalcev, ki je z jato gosi
živel na robu vasi, sva z možem spoz-
nala prvo leto, ko sva se preselila sem,
na rob Benečije. Rešil naju je pred na-
padalno gosjo toplo in naju prijazno
ogovoril. Kmalu potem sva izvedela, da
je umrl. Sam, v družbi svojih gosi. Nje-
govega nečaka sva spoznala čisto slučaj-
no v Julijcih. Gorski reševalec, alpinist,
nekdaj zaposlen v belopeški tovarni ve-
rig. Njegova mama, baje izredno lepa
rdečelaska, ki je na teh pobočjih lomila
srca, je Benečijo zapustila v mladih letih
in se poročila v dolino Dunje. Ko naju
je vprašal, od kod prihajava, in sva rekla
Cladrecis, Seuca, naju je pogledal z
otožnostjo. Poznam te kraje, tam je
živel moj stric, najlepša dolina na svetu.
In žalostno dodal, da bi se vrnil tja, ka-
darkoli, samo, da bi imel kje živeti. Spo-
mini na otroštvo so tisti, ki nam ne dajo
miru. K stricu je zahajal kot otrok. V sa-
moten objemkostanjevih gozdov, nad
reko, ki ob neurjih buči. Z možem
molčiva, ne vem, ali bi se znašel,
družabnež drugače, sredi brezpotij in
robide. Samota včasih boli. Ko si prisil-
jen vanjo. Ko ni izbira, ampak realnost.
Hiša njegovega strica zdaj sameva in
razpada. Dediči se kot vedno ne morejo
zediniti in revna razvalina je vse bolj
podobna kupu kamenja. Kot večina
zgradb na teh pobočjih, ki jih zarašča
bršljan, tramovi se počasi lomijo, zidovi
se krušijo, tišina pa duši in ubija vsako
slo po življenju. Tišina in samota sta le-
pi, bogastvo sta. Tu v Idrijski dolini pa
je drugače. Tu ju je enostavno preveč.
Občutek imam, da ubijata misli in ve-
selje do življenja. Da, življenja, kajti rav-
no življenje je tisto, kar tu najbolj po-
grešam.
Suzi Pertot
D
Jadranje
Jaš in Simon napovedala slovo
  a sestavek bo v bistvu
sinteza vsega tega, kar
smo v letih preko teh
stolpcev napisali na račun ja-
dralskega dvojca Jaš Farneti –
Simon Sivitz Košuta. Vrhunska
športnika sta namreč v tednu,
ki je za nami, napovedala ko-
nec svoje tekmovalne poti v ja-
dranju. Brez primernega zago-
tovljenega finančnega kritja bi
še en štiriletni ciklus naskako-
vanja olimpijskih igrah pred-
stavljal zanju skok v neznano.
Te negotovosti si med 26.  (ko-
likor sta stara danes) in 30. le-
tom člana sesljanske Čupe eno-
stavno ne moreta privoščiti.
Zato sta ne brez grenkobe skle-
nila, da se po skoraj 20 letih ka-
riere in 10 sezonah skupnega
nastopanja in treniranja odpo-
vesta sanjam o Tokiu 2020.
Naj osvežimo, kateri so bili
njuni rezultati, preko katerih
sta prijadrala v sam svetovni
vrh, čisto na prag Rio de Janei-
ra. V razredu 470 sta bila mla-
dinska evropska in svetovna
prvaka, med člani pa sta bila
lani, po spodletelem pohodu
na Igre, bronasta na evrop-
skem prvenstvu na Mallorci.
Mednarodnih dosežkov imata
T za več strani zvezka, med dru-gim sta bila na svetovnemprvenstvu najviše 19., da o
državnih naslovih, tudi član-
skih, nazadnje v letu 2016,
sploh ne govorimo.
Vrhunski šport je pač zelo krut
svet. Do špice se prebije le
peščica. V jadranju je to še to-
liko bolj poudarjeno. V vsaki
klasi ima lahko vsaka država
na OI le po eno posadko, če jo
sploh ima. Jaš se je prejšnji te-
den sestal s predsednikom ita-
lijanske vsedržavne jadralne
zveze in mu očitno predstavil
pogoje, pod katerimi bi bila s
Simonom pripravljena zagra-
biti za novo olimpijsko akcijo.
Predvsem je tu odločilen fi-
nančni načrt, saj sesljanski
klub nima proračuna, ki bi lah-
ko pokril njuno dejavnost, po-
dobno velja za ZSŠDI, sponzor-
jev ni dovolj, družini sta se v
letih že zelo izpostavili. Odgo-
vor rimskih vrhov para ni za-
dovoljil, tako da sta fanta
odločila, da »zapreta barako«.
V življenju so pač tudi drugi iz-
zivi, kaže pa, da bosta ostala v
svetu jadranja, Sivitz Košuta
kot trener, Farneti pa menda
kot član večjih posadk. Če bi se
ponudila kaka izredna pri-
ložnost, si morda še letos ali
prihodnje leto premislita…
Odzivov v medijih je bilo veli-
ko. Sklep zlatega dvojca v bi-
stvu vsi razumejo, tu pa bi do-
dali, da razumemo tudi držo
federacije, ki je na udaru kriti-
ke (zlasti trenerjev Matjaža An-
tonaca, ki je bil kot tehnik tvo-
rec njunih uspehov, in olimpij-
ca z Obale Tomaža Čopija).
Navsezadnje je parov, kot sta
Jaš in Simon, v razredu 470 po
rezultatih sodeč recimo pet,
mesto pa je samo za enega. Ta-
ko da je normalno, da pogoje
postavlja zveza. Manj razumljiv
nam je ključ, po katerem špor-
tnike zaposlujejo v vojaške ro-
dove. Že v preteklosti nekate-
rim našim odličnim športni-
cam ni bil priznan ta status, po
drugi strani pa so vsi Južni Ti-
rolci iz zimskih športov kara-
binjerji, v finančni ali gozdni
straži… Škoda, saj bi imela naša
jadralca z zajamčeno eksisten-
co (torej z dostojno plačo) še
dovolj časa, energij, znanja,
volje in izkušenj, da bi nadal-
jevala s stoodstotno vnemo in
bi najbrž naposled tudi uspela.
HC
Čaroben, a samoten kraj   
V dolini Idrije (Judrio) (2)
Jaš Farneti – Simon Sivitz Košuta
  Žalna seja
V spomin na Rema Devetaka
SOVODNJE OB SOČI 
  emo Devetak, ki je
umrl 24. februarja,
je veliko naredil za
dobro skupnosti vse
občine Sovodnje ob Soči
in zapustil dragoceno de-
diščino. Na žalni seji v
Kulturnem domu Jožef
Češčut so se ga 2. marca s
hvaležnostjo spomnili in
poudarili, da je njegovo
delo pomembno ohrani-
ti.
Julijan Čavdek, pokrajin-
ski tajnik Slovenske skup-
nosti, ki je organizirala
srečanje v sodelovanju s
krajevnim kulturnim
društvom, je obudil nekaj spominov na Devetaka, s
katerim se je redno srečeval po maši pred cerkvijo ali
v domačem “bunkerju”, kjer je hranil svoj bogati ar-
hiv in kjer sta razpravljala o politiki in aktualnih te-
mah. Brez njega si sovodenjske sekcije stranke ni mo-
goče predstavljati! Bil je prepričan v vrednote demo-
kracije, slovenstva in politične avtonomije. V spomi-
nu ga bo Čavdek ohranil kot “preprostega človeka,
ki se je s trdim delom in s tipično vrhovsko trmo
izučil najprej v vestnega in pokončnega družbeno-
političnega delavca, nato pa še v podrobnega zbira-
telja naše krajevne in širše stvarnosti”. Erik Figelj je
kot nekdanji predsednik kulturnega društva omenil
pokojnikovo vztrajnost, smisel za arhiviranje in po-
končno držo. Županja Alenka Florenin je povedala,
da je Remu Devetaku v imenu občine že izrazila zah-
valo z občinskim priznanjem: to mu je veliko pome-
nilo, saj je hkrati pomenilo “normalizacijo v odnosih
med politično različno usmerjenimi Slovenci”, ki so
v preteklosti ustvarjali tudi nemalo zamer. Oba sta
razumela, da si tekmovalnosti in nesložnosti kot
manjšina ne moremo več privoščiti in si ju niti ne
želimo. Kljub razlikam je skupno delo v korist narod-
ne skupnosti edina pot za dosego ciljev, ki so za obstoj
in razvoj naše manjšine ne le nujni, marveč življen-
jski. “Naj vam bo lahka domača, vrhovska, naša,
občinska zemlja”, je sklenila županja. Nečakinja Ne-
rina Devetak se je stricu zahvalila v imenu vrhovske
župnijske skupnosti, saj je bil leta 1971 med pobud-
niki za nov zvonik, po 10 letih je pomagal pri obnovi
cerkve in se na Vrh vedno rad vračal, sploh pa je ved-
no bil zgled vernega, poštenega in zavednega Sloven-
ca. V imenu “časnikarske bratovščine” se je pokojnika
spomnil Marko Tavčar. Devetak je bil namreč tudi
publicist, ki je o upravnih zadevah in kulturnih pri-
reditvah poročal za Katoliški glas, Novi list in Novi
glas. V imenu PD Vrh Sv. Mihaela, ki je pred 25 leti
nastalo tudi po zaslugi pokojnega Rema, je predsed-
nica Karen Ulian povedala, da je društvo nastalo iz
ljubezni do otrok, slovenskega jezika in domačih tal,
pa tudi, da bi novim rodovom posredovali vrednote
in ljubezen do kulture. “Ponosna sem, da izhajam iz
take družine, kjer sta slovenska kultura in narodna
zavest tako pomembni”, je dejal. Žalno sejo, ki so se
je udeležili tudi deželni tajnik SSk Igor Gabrovec,
županja občine Števerjan Franca Padova in nekaj dru-
gih politikov SSk, je sklenila hčerka Doriana z zahvalo
vsem, ki so očeta spremljali v času bolezni in na zad-
nji poti.
Pogreb je bil dan prej v sovodenjski župni cerkvi.
Obred je vodil msgr. Renato Podbersič, somaševala
sta škofov vikar Karel Bolčina in dekan Marijan Mar-
kežič. Pokopali so ga na vrhovskem pokopališču. V
imenu Čotovih je Avguštin Devetak ob odprtem gro-
bu obudil nekaj osebnih spominov na strica, velikega
narodnjaka. V imenu sovodenjske sekcije SSk je Peter
Černic poudaril tri posebne vrline “nunca Remota”:
pokočnost, vztrajnost in zanos. V slovo je nato izzve-
nela Lipa zelenela je, ki so jo s srcem odpela dekleta
iz Čotove družine. / DD
R
Doriana Devetak na žalni seji v Sovodnjah
Aktualno9. marca 201716
   a pesem je spreme-
nila moje življenje”,
je dejal pevec na
odru. In večtisočglavi množici
je zastal dih... v pričakovanju.
V tihem pričakovanju na enega
najlepših oksimoronov svetov-
ne glasbene zakladnice. Tiho
pričakovanje na zven tišine. Be-
sedna igra, ki ima v zadnjih 50
letih čarobni prizvok akustične
kitare, čistega dvoglasja in iz-
jemne pripovedne moči. Zven
tišine ljudi, ki govorijo, ne da
bi kaj povedali. Ljudi, ki po-
slušajo, ne da bi kaj slišali. Lju-
di, ki pišejo pesmi, ne da bi jih
kdo širil.
Pripovedno moč teh verzov so
pred kakim tednom čakali tudi
poslušalke in poslušalci v Trstu,
v polnem gledališču Rossetti.
Prinesel jih je eden od dveh av-
torjev in izvajalcev, Art Garfun-
kel. Morda manj znani član
dvojca Simon&Garfunkel, ki pa
je kljub temu zvezda svetovne-
ga formata tudi 50 let po izidu
največjega hita. Art Garfunkel
je v Trst prišel v sklopu turneje
Close up. Gre za gledališko tur-
nejo v njegovem slogu. Aku-
stična kitara, klavir in njegov
glas. Garfunkel se je res posta-
ral, danes je star 76 let. Njegov
glas pa je kljub vsemu še vedno
“T nekaj izjemnega. Priznal je si-cer, da si ne drzne več izposta-vljati se previsokim falzetom in
da je zato nekoliko bolj pozo-
ren pri izboru pesmi, a brez naj-
večjih uspešnic seveda nikakor
ne gre. To je rdeča nit celotne
turneje in to je bilo v ospredju
tudi v Trstu. Občinstvo so sesta-
vljali nekoli-
ko starejši
poslušalci in
nostalgiki,
veliko pa je
bilo tudi ta-
kih, ki so
ameriški
dvojec spoz-
navali s po-
močjo
zgoščenk,
mp3 formata
in spotifyja.
Skratka, pa-
leta različnih
starosti.
Koncert pa je
seveda bil
vsebinsko
razdeljen.
Pesmi, ki so
izhajale iz obdobja dvojca Si-
mon&Garfunekl, in vse ostale
pesmi. Ene in druge pesmi so
se skozi koncert prepletale, pu-
blika je seveda z večjim zano-
som čakala na pesmi iz prvega
sklopa, ki so v šestdesetih do-
segle svetovno slavo. Recept je
na prvi pogled dokaj preprost,
Garfunkel ga je ohranil vse do
danes. V šestdesetih, ko so
svetovno glasbeno sceno prev-
zemali Beatlesi z rockabilly rit-
mi in Rolling Stonesi z blues
rock ritmi, sta bila Simon&Gar-
funkel dejansko že nekoliko
staromodna. Akustična kitara
in ritmi folk popevk bi lahko
kvečjemu spominjali na Boba
Dylana. A to ni bilo isto: Dylan
se je vedno kitil z mesijanskim
sijem in prispodobo družbeno-
političnega trubadurja. Si-
mon&Garfunkel sta bila izva-
jalca baladnih akustičnih nape-
  ako je pred kratkim
izjavil slovenski
raziskovalec in
naravovarstvenik Anton
Komat, ko so ga na
slovenski televiziji pobarali,
kaj bi naredil, če bi imel
denar. Danes
multinacionalke srkajo v
svoje mreže vire vode,
pridelavo hrane in snujejo
prehranske verige, ki
človeka odrivajo od virov za
preživetja; obdelovalna
zemlja in gozdovi kopnijo.
Na drugi strani pa so mlade
generacije vse bolj odtujene
od zemlje in starejših
generacij ter vseh znanj,
potrebnih za preživetje.
Tradicionalna obdelava,
predmeti, naprave in objekti
pa stara znanja o delu
izginjajo iz uporabe. In prav
to želi pokriti 'istrski park',
ki nastaja ob poti od Loparja
proti vasi Zabavlje, pod
zabavsko Vardo. Od prvih
načrtov je že dolgo, nastaja
T počasi, korak po koraku, zlastnimi močmi, stran odvelikih besed in javnih
projektov. Mnoga znanja so
že pozabljena in se dela po
spominu. Zato, zaradi novih
izzivov in zaradi
pomanjkanja moške
delovne sile je veliko
poizkušanja. Zato se je
posestva oprijel tudi
vzdevek 'izkustveno',
eksperimentalno. Gre tudi
za združevanje starih in
sodobnih, naravi prijaznih
praks. Izkustveno pa
je tudi zato, ker
obiskovalec lahko
izkusi, doživi stik z
zemljo, njeno težo,
silo vode, dežnim
nalivom, burjo,
nočjo – če se le ustavi
dovolj dolgo. Pa tudi
čudež brstenja,
hvaležnost
okopanega stebla ali
pognojene češnje, ki
smo jo rešili oklepa
srobota in napada
bolezni.
Park sredozemskih
rastlin
“Pod Vardo
zabavsko” je projekt
oblikovanja posestva
s sredozemskimi
samoniklimi
rastlinami in
gojenimi starimi
sortami dreves in dišavnic.
Med samoniklimi rastlinami
najdemo najpogostejša
drevesa, kot so hrast, jesen,
gaber, brest, topol, dren,
klen, bukva, črni in beli trn,
brek, uškurša. Grmovnicam,
kot so brin, češmin, ruj,
šipek, se pridružujejo
različne plezalke in
zajedalke, kot je bask ali
omela. Na obronkih se
travniškim rastlinam
pridružujejo gozdne s
svojimi užitnimi poganjki.
Med travniške rastline so se
vrnile kukavice, pekovice,
tavžentrože in mnoštvo v
ljudski kulturi
neimenovanih trav in
cvetlic. V bližini se nahaja
nekaj kolonij laškega
jesenčka, divjih perunik in
šćepončkov. Potem so tu
preostala sadna drevesa in
trte, ki so preživela obdobje
zapuščenosti in zarasti.
Preživele oljke so pognale
podmladke, ki so bili
razsajeni, fige očiščene in
razmnožene, nekatere trte
Art Garfunkel v Trstu 
Utrinek brezčasja
vov. A njun pristop je nazadnje
prodrl: akustična kitara že, a tu-
kaj je bilo predvsem najbrž na-
jlepše in najčistejše dvoglasje v
zgodovini lahke glasbe.
No, danes tega dvoglasja ni
mogoče več slišati. Njuna pot
se je ločila pred skoraj 45 leti.
Garfunkel je od takrat ustvaril
veliko, pri ljudeh pa je neizbri-
sno povezan s prejšnjim ob-
dobjem. In to se pozna tudi na
sporedu vsakega koncerta. Se-
veda, čudežnega dvoglasja ni
več, a glas Arta Garfunkla je še
vedno vreden karte. Melo-
dičnost in spevnost ter predv-
sem bistrost in svežina glasu
ohranjata Garfunklovo petje
podobno pomladnemu žgo-
lenju slavčka. Koncert je tako
tekel po že omenjenih tirnicah.
Pripovednost pesmi o malem
revnem dečku “The boxer”, kot
bi prebirali novodobnega Oli-
verja Twista. Melanholija nape-
va “Scarabough fair”, ki o izgu-
bljeni ljubezni pripoveduje sko-
zi vonj zelenih gozdov in
dišečih rastlin. Ali domotožje o
večnem vračanju domov skozi
melodijo “Homeward bound”.
Garfunkel je vsekakor pri tem
šel še nekoliko dlje in na spored
uvrstil tudi niz pesmi, ki jih je
obdelal v svojem
“folk” ritmu, pa
čeprav spadajo v ra-
zlične kontekste.
Predstavil je glasbo, s
katero je sam odraščal
in jo “poosebil” v pe-
smi Let it be me, ki so
jo izvorno peli Everly
brothers. Na odru so
zazveneli tudi George
Gershwin, Randy
Newman in Mike
Batt. Večji del koncer-
ta, v katerem ni pre-
peval pesmi iz časov
zasedbe Simon&Gar-
funkel, pa je posvetil
skladbam, ki jih je
“osovraženi prijatelj”
Paul Simon napisal in
izvajal v solistični ka-
rieri. Nekoliko nenavadno je
bilo pri tem poslušati Garfun-
klova pojasnila, pred čisto vsa-
ko pesmijo, kako je Paul Simon
njegov veliki prijatelj. Zvenela
so neiskreno, če že ne nekoliko
zlagano.
(Jasno pa je. Mit se mora
ohranjati)
No... in ko smo že pri tem, še
opomba... da ne bo zapis mo-
noliten slavospev. Ko se je kon-
cert nagibal h koncu, je le prišel
tisti trenutek. “Ta pesem je
spremenila moje življenje” in
čakanje polne dvorane z zasta-
lim dihom in zven tišine..., a
tokrat, nekoliko drugače. Če ste
navajeni na tradicionalni “The
sound of silence”, je bil tokrat-
na, tržaška različica precej dru-
gačna. Žal. Garfunkel se je
odločil za hitrejši tempo. Pa tu-
di tradicionalnega božanja me-
lodije z “arpeggiom” akustične
kitare ni bilo, kitarist se je
odločil za zelo ritmične akorde,
kot bi šlo za nadomestek tolkal.
In sredi teh ritmičnih poudar-
kov je, o moj Bog, publika
začela ritmično ploskati. Kot bi
v musicvereinu poslušala Ra-
detzky marš na novoletni dan.
Škoda.
Garfunkel je koncert sklenil z
drugo veliko uspešnico, “saj če
te ne bom zaigral, me ne boste
spustili ven”. Bridge over trou-
bled water je ob sklepu zazve-
nela v nekoliko okrnjeni obliki.
Šlo je za preblisk. Celoten večer
je bil nostalgičen preblisk. Utri-
nek nekega brezčasja, za kate-
rega je lahko vsakdo v dvorani,
ne glede na starost, sam pri sebi
zamrmral: “Kako lepo”.
kil
Predstavitev parka “Pod Vardo zabavsko” na Dnevih kmetijstva Slovenske Istre v Kopru oktobra
lani. Park je zasnovala Vita, zavod za kulturo in izobraževanje iz Kopra leta 2000, v okviru
projekta Phare. Program povezave z ljudsko kulturo pa je od leta 2007 potekal preko študijskih
krožkov “Etnobotanika - ljudsko znanje o rastlinah” in “Istrski park” (Foto Milena Piciga, 2016).
Na sliki trta, ki je po 50 letih zarasti našla svoj življenjski prostor na drevesu in stebla siline, nekdanjega izvora naravne
indigo modre barve.  (Foto Leda Dobrinja, 2011 in Ennio Orfano, 2014)
“Ko bi imel denar, bi kupil zemljo” 
Istrski park “Pod Vardo zabavsko”
pa so življenjski prostor
našle na drevesu. To
spominja na pripovedovanje
o prvobitnem načinu
obdelovanja trt, na brajde.
Ema od Bardinca me je
peljala na Pulje in pokazala
klen - drevo, h kateremu naj
bi včasih posadili trto, da bi
ji dajala oporo. Včasih pa so
oboje posadili kar hkrati.
Temu nasadu so rekli
brajde, kar je danes ledinsko
ime. Na to spominja tu pa
tam vzpenjajoča se trta na
jesenu, uškurši ali brestu. Po
karonah so grmi rožmarina,
lovora, žajblja in sivke, po
robovih nepogrešljiva
menta, ruda ali hermelika.
Med gojenimi rastlinami pa
lahko vidimo izginulo
staroveško rastlino za
pridelovanje naravne indigo
barve.
Mesto srečanja z ljudsko kul-
turo
Park je tudi mesto srečanja z
istrsko ljudsko kulturo in s
starimi znanji o
gospodarjenju in bivanju z
zemljo. Ta del programa se
oblikuje preko študijskih
krožkov na temo 'ljudskega
znanja o rastlinah', ki tečejo
pod okriljem Andragoškega
centra Slovenije že od leta
2007. Namen dela je
ohranjanje, zapisovanje in
prenašanje starih
poimenovanj za prostore,
rastline, predmete in delo.
Poleg jezika se prenašajo
tudi stara znanja, med njimi
je veliko takih, ki se
domačinom zdijo
samoumevna, za sodobnega
človeka pa so nekaj
nenavadnega in
eksotičnega. Stari ljudje so
vedeli vse: kako njivo, teraso
izklesati iz strmega,
zaraščenega hriba, kako jo
zavarovati pred odnašanjem
zemlje, znali so izbrati in
ohraniti prave sorte semen
in cepičev, vedeli so, kako
priti do vode in jo shraniti,
kako z njo štediti. Znali so
gospodariti z obdelovalno
zemljo. Premislili so, kam
naj zasadijo češnjo, figo ali
hruško, da bo zasedla
najmanj njivske zemlje.
Vedeli so, kdaj je njivska
hišica, kažeta, potrebna in
kje ji je stati. Vedeli so, kako
obrniti hišo, da se odpre
svetlobi in se zavaruje pred
vetrom, znali so uporabiti
materiale iz narave in
poznali načine izrabe
odpadkov. Mnoga znanja, ki
jih stroka danes odkriva in
kupuje v tujini, se nahaja v
naši tisočletni kulturni in
tehnični dediščini. Prav na
to želi opozoriti krožek na
temo ljudskega znanja in
projekt istrskega parka.
/ dalje
Leda Dobrinja
Pod Vardo zabavsko,
sečan/svečan, 2017.
Na sliki vezanje z beko in kosir – najbolj tipični pripomoček istrskega kmeta; za kosirjem vidimo užitne plodove breka, ki so
včasih razveseljevali otroke na jesenski paši (Foto Milena Piciga, 2015).