KMETOVALEC. Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in ]5. vsaki mesec. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotienim podružnicam. Štev. 18. V Ljubljani, 15. novembra 1884. Leto I. Današnji številki pridjan je računski izkaz e. kr. kmetijske družbe Kranjske koncem leta 1884. Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Lescah na Gorenjskem. C. kr. kmetijska družba kranjska bode 20. novembra t. 1. dopoludne ob 9. uri v Lescah 3 plemenske junice in 2 telici rudečega belanskega plemena prodajala. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se proda tistemu, kdor največ za-njo da proti temu. da jo 1) koj plača in 2) se s pismom zaveže, jo najmanj dve leti za pleme obdržati. K tej dražbi se zato pripušajo samo kranjski živinorejci. Glavni odbor c. k r. družbe kmetijske v Ljubljani 10. novembra 1884. Kako naj se globoko oranje pravilno in koristno izvršuje. (Konce.) Tako zemljišče zboljša se s tem najgotoveje, da se izpod navadne prhalčaste plitve brazde z globokejim preoravanjem od časa do časa primerna plast spodnje nerodovitne zemlje (katera pa po razpadu in kemičnem naravnem razkroju tudi rodovitna postane) na njeno površje dovede; ker je ta zemlja bolj zvezana, sprejema tudi ložeje in v bolj obilni meri deževnico v-se, a pod taisto pa tudi drobna prhalica brez posebne suše — vlažna ostane, in to po — iz zemlje izpuhte-vajočih se soparih, kateri se ž njo družno spoje. Marsikoga utegnila bi pred globokejim preoravanjem svojih njiv in polja plašiti misel, da bode potem potreboval dosta več vprežnih moči pri oranji, nego je je do sedaj. Pa — ta bojazen bila bi le opravičena, ako bi se globokeje oranje nameravalo z najstarejšim neukretnim domačim plugom izvrševati, kateri je še tu in tam v okoženo-podedovani navadi in je tudi uže pri navadno-plitvem oranji za ubogo vprežno živino prava muka, bolje rečeno : živinska vica". — Ako si pa napredni kmetovalec za pretiravanje svojih zemljišč omisli lastnosti zemlje primerno novošegno oralo, pre-oraval bode ž njim svoja zemljišča se sedanjo navadno vprežno močjo ložeje in sigurneje, tudi globokeje, nego se to sedaj poleg starega neukretnega lesenega pluga ob plitvem oranji godi. Kakor more dandanašnji izurjeni rokodelec svoja dela s praktičnim in priročnim oiodjem bolje, gotoveje, točneje in sigurneje izvrševati, da splošni konkurenci ne podleže, ravno tako je tudi za domačega poljedelca uže skrajni čas, da za obdelovanje svoje kulturne zemlje staro, neukretno in slabo orodje popolno zavrže in je z boljem , naprednim in novošegnim zameni in nadomesti. Poleg dobrega praktičnega in primernega kmetijskega orodja gre tudi poljsko delo kmetovalcu poleg veliko manjšega truda in zamude dragega časa točneje in bolje izpod rok , ga obvaruje mnogoterih občutnih stroškov, ter mu pot, delo in davke z bogatejimi in boljšimi pridelki obilno povračuje. Mili slovenski poljedelci! Kolo časa se neprestano vrti, nobenemu ne prizanaša in vse, kar ni na-nj pripravljeno, neusmiljeno in brezobzirno pomandra; da pa tudi nas ta brezobzirna moč časa neusmiljeno p^d-se ne spravi in ne vniči, liapredujmo v vseli slojevih umnega kmetovanja brez obotavljanja, brez premislika, in to, kolikor mogoče, z združenimi močmi. Kar ni posamezniku doseči mogoče, doseže se lahko v združbi, v lepem bratskem sporazumljenji! Združena moč je zlati obroč, katerega tudi nobena peklenska sila razdreti in raztrgati več ne more, ako le vse prava prijateljska ljubezen in bratovska edinost nadvlada, edini, druži in veže. Kako naj se globoko oranje pravilno in koristno izvršuje. Gospod dopisnik tega v 15. in 16. listu „Kmetovalca" objavljenega članka mi pač ne bode zameril, ako temu spisu nekoliko ugovarjam, kajti v to me le kliče in sili stališče moje! Spis je res po vsem lepo pisan in krat-kočasen — toda s tem še nismo nikakor zadovoljni, ako ga hočemo prištevati strokovnjaškim spisom. Gospod dopisnik opisuje v tem članku koristi glo-bokejšega oranja, katere so pa uže bile objavljene tudi v zadnjem časi v „Kmetovalcu". V nadaljevanji pripoveduje. kako se naj polagoma — ne naenkrat na vso glo-bokost — izpeljuje poglobljevanje stare plitve brazde. On priporoča kot edino pravo, napredno pravilo: „ Vsako leto naj se orje doticna njiva za 2 do 3 cen-trimetre globokeje." „Prav veliko napako bi pa oni sam v svojo lastno in večletno škodo zakrivil, kdor bi prec ob enem svoje njive za celih 8 do 11 centimatrov globokeje preoral. Tako bi si on za več let svoje njive glede pridelka totalno spridil; trud, delo, davki in seme bilo bi tako rekoč pri takem ,na vrat na nos' postopartji skoraj popolnem zavrženo.11 To, gosp. dopisnik, ni nikakor povsem istinito! Kaj tacega kot splošno pravo in napredno pravilo staviti in med svet širiti, ni umestno, ni podučljivo, ker krajevne razmere, v kojih gospodarijo kmetovalci, so kaj različne glede zemlje, nje lege itd. Tega del je v. tem oziru, ne le najtežje, marveč neizpeljivo podajati taka pravila za splošno vpeljavo ! Krajevne razmere prezirati se nikakor ne morejo in ne dajo in znanje teh je tako rekoč najvažnejši faktor umnega kmetovanja, kajti na one opira se vse! Globokeje oranje izvršuje se navadno za okopo-valne rastline in bi se to ponavljalo pri nas na istem polji razmerno, na pr. vsako četrto leto. V tem slučaji, to je, ako bi se splošno ravnali pod naprednem pravilu gosp. dopisnika, čakati bi morali do zaželenega cila — do prave stopnje koristi globokejega oranja nič manj kakor celih 9—13 let. Bi li ne bila morda velika zguba za nas, aki bi pri dobri zemlji z dobro spodnjo plastjo in ugodno lego toliko časa čakali na zaželeno stopinjo užitka, ako se ista v takem slučaji doseže lahko v nerazmerno krajšem, da kratkem časi z istim vspehom in se potem uživa ta korist v polni meri ostalo vrsto let V Iies je in skušena istina, da si vsled nerazumnega ravnanja pri globokejem oranji lahko jako čutno škodujemo za več let, ako za vzrejališče naših kulturnih rastlin čisto mrtvo spodnjo zemljo na površje spravimo, koja bi mogoče zraven tega tudi še fizično jakost zemlje, katera je bila prej ugodna, popolnoma pokvariti utegnila; tako, na pr., ako ima spodnja plast dosti železnega okiseca in njegovih soli, ali, ako je spodnja plast zemlje sama gruša, pesek in to sosebno na južnih legah ali pa, ako je spodnja plast revna, za vodo neprodrljiva (vode ne spušča), zgornja pa prodrljiva itd. Na takih zemljiščih opusti naj se čisto globokeje oranje; slednje bi ista tako spridilo , da bi nam nehala dajati za več let vsakošne obresti in le po dolgoletnem, nujnim obdelovanjem bilo bi nam mogoče poravnati storjeno napaKO. Ker so toraj razmere glede jakosti zemlje in nje lege razne, treba je jako pazljivo — umno postopati. Neobhodna potreba je, natančno preiskovati in presojati spodnjo, do sedaj še neporabljeno plast zemlje oziraje se pri tem na zgornjo plast in dotično lego. Le s takim postopanjem varovati se zamoremo pred nezgodami, pred škodo, katera bi nam pretila pri vsakem drugem početji! Kjer smo pa našli pri preiskovanji, da bi bila spodnja plast zemlje, v lastnostih, v jakosti enaka zgornji, ugodna in dobra za globokeje oranje, tam se naj prične isto polagoma v zvezi se krepkim. močnim gnojenjem. Orje se lahko dotična njiva vsakikrat za oko-povalne rastline (razmerno na pr. vsako 4. leto) za kake 4 centimetre (1 '/2 palec) globokeje in se to ponavlja tako dolgo, dokler ne pridemo do zahtevanega, zaželenega cilja — do prave globokosti brazde, koja zamore 22—23 centimetrov in še bolj globoKa biti. TaKo na pr. zamoremo globosežno, ne prezvezno, toraj bolj lahko zemljo, koja ima dosti sprstenine, tem lažje glo-bokejši orati, čemveč gnoja imamo v to svrho za pripo- moček, nasprotno pa tem bolj previdno, tem bolj polagoma poglobljevati, čem manj gnoja imamo. Ako je pa spodnja plast boljša, kakor zgornja, tako na pr., ako imamo globokosežno, bolj frišno glinasto zemljo in tej je v spodnji plasti primešano apno ali lapor, ali če imamo globoko plast bolj rahle sprstenin-ske zemlje — izvršuje se lahko takoj, 'na enkrat globoko oranje, se ve da zopet le v zvezi z umnim gnojenjem; gnoj je namreč, kateri pospešuje razpad in razkroj do sedaj še surove spodnje plasti, on pripomore izdatno, da se ista tako rekoč razkrije — da postane sposobna za vzrejališče naših kulturnih rastlin. Zraven tega omenjam, da je za ilovno, pa tudi za vse druge zemlje, kojim je obilno primešan železni okis zraven hlevskega guoja neobhodno gnojilo apno, ako jih hočemo polagoma poglobljevati. Kjer bi nam presajanje jakosti spodnje do sedaj še ne porabljene plasti, preglavico delalo, tam začnimo najprvo s poskusi na malih prostorih — po očividno dobrem vspehu pa splošno na polji. Toraj počasi in pazljivo! Gosp. dopisnik nadaljuje: „Globokeje preoravane njive gnoje se pa s zadostnim gnojem lahko uže pred oranjem tako, da se ob enem gnoj precej podorje." rS'toraj in gotovo še boljše, nego gnoj prec podoravati, bilo bi pa, da, se v to odločena njiva precej v jeseni 2'jQ — 5 centimetrov (uže 5 cm.! opazka pisatelja) globokeje orje, dobro pobrana (oho! op. pis.) se v teku zime na-njo zadosti dobrega in močnega gnoja naoozi, kateri s« po nji lepo in enakomerno razgrne ali kakor pravimo: raztrosi. Na tako pripravljen svet je najboljše v prihodnji spomladi krompir saditi.1-'' Tej metodi, ki se je v najnovejšem času izcimila, ugovarjati moram sledeče: Gledati nam je pred vsem, da vsled globokejšega oranja na površje spravljeno surovo spodnjo plast razpostavimo kolikor mogoče vplivu zime, da jo mraz, voda, zrak itd. dobro prešine in razkroji, da postane godna za vzrejališče naših kulturnih rastlin. Eminentne, da neobhodne važnosti je toraj. da pustimo tako zemljišče čez zimo v surovih brazdah , da ima zemljišče kolikor mogoče največje površje, da je vstop in učinek mraza, zraku itd. kolikor mogoče neoviran, kajti mraz učini vendar-le naj izdatnejšo, najcenejšo in najhitrejšo raz-krojitev. Kar $se gnojenja tiče, se ono skupno z obdelova-_ njem tacega globokeje oranega zemljišča ravna tudi po rastlini, kojo hočemo sejati v spomladi na dotično zemljišče. Vsled globokejega oranja pride , kakor je znano, prejšnja zgornja plast navzdol in surova spodnja navzgor — na površje. Sejati moramo toraj rastline, katere tako stajališče prenašajo in to so one. koje indijo globokosežne, močne korenine, s kojiini lahko rabijo spodnjo plast za vzrejališče. Z najboljšim vspehom se je sejala do sedaj na taka zemljišča v normalnih razmerah, kakor skušnje v ozbilji povsodi pričajo pesa, v drugi vrsti krompir. Ker je pa krompir naša glavna okopovalua rastlina in ker jo je tudi gosp. dopisnik omenil, v to svrho saditi ga hočemo na globokeje preorano zemljišče. Krompir prenaša skoraj vsako gnojilo, vendar mu stara gnojilna moč najbolj ugaja; vsled one je krompir okusnejši pa tudi manj gujilobi podvržen. Gledati nam je toraj na eni. strani, da kolikor mogoče zgodaj podorjemo gnoj, na drugi strani pa, da pustimo globokeje oreorano zemljišče v surovih brazdah čez zimo. Priporočljiv je v tej zadevi sledeči način, o kojem sem se imel priložnost sam prepričati na naprednih kmetijah: Strnišče dotičnega polja, kojega hočemo globokeje orati, uaj se plitvo podorje in na to plitvo podorano strnišče zadostno krepkega, močnega gnoja navozi. Ta gnoj se takoj enakomerno raztrosi in tako pognojeno polje še pred zimo (najbolje pa takoj) globokeje preorje in pusti potem čez zimo v surovih brazdah do spomladi. G-noj se lahko tudi takoj na strnišče navozi, dobro raztrosi in tako pognojeno strnišče pred zimo globokeje preorje, a pusti v surovih brazdah čez zimo. Kjer je pa globokejše oranje uže udomačeno, tam pa postopajo tako, da po končani zimski setvi strnišče globoko preorjejo, enkrat povlečejo (da se gnoj ložje raztrosi in v spomladi ložje podorje) v teku zime na isto gnoja navozijo (navadno, ker je v to svrho pozimi največ priložnega časa) gnoj dobro, enakomerno raztrosijo, spomladi pa zgodaj podorjejo. Kjer imamo več zvezne zemlje in mrzle, priporočljiv bi bil tudi ta način, da se v teku zime na surove brazde globokeje preoranega zemljišča gnoj navozi, dobro raztrosi in zgodaj spomladi podorje. V. Rohrmann, pristav deželne vinarske šole na Slapu. 0 naši živinoreji. Spisuje Gustav Pire, I. Dandanes, ko se preobrat v vseh strokah človeškega podvzetja tako hitro vrši, da je komaj še slediti vsem novim iznajdbam, zadevajočim eno ali drugo obrt ter le z največo silo mogoče tekmovati, ni čuda, da je ravno taka osoda zadela tudi kmetijsko obrt. Splošnemu preobratu v Kmetijstvu ni le vzrok hrepenenje po največjih dohodkih iz zemlje, ampak na-nj so tudi vplivale kupčijsko-politične razmere, kakor tudi olajšano in ceneje prevaževanje blaga, kar je nasledek novošegnih prevaževalnih sredstev, to je, železnic, parobrodov itd. Konservativni kmetovalec, sosebno manjši, ni mogel ali pa ni hotel opaziti prememb, koje so se pred njegovimi očmi godile, ter se vidi kar na mah postavljenega pred nove, po vsem predrugačene razmere. Izmed treh glavnih namer kmetijstva, to je: 1. pridelovanje žita, 2. pridelovanje kupčijskih rastlin in 3. živinoreje, je bilo dosedaj pri nas prvo najvažneje in tudi tam, koder je vinarstvo glavna stroka, je bilo pridelovanje kupčijskih rastlin in ravno tako živinoreja prav po ma-čehino v kot potisneno. Pri nepravilnem obdelovanji zemlje, pri slabem ravnanji z gnojem in njega pomanjkanji so pri nas žetve vedno slabeje in slabeje postajale; drage delalne moči pri vednem preziranji dobička, kojega dajejo kmetijski stroji porabljeni na pravem mestu in ob pravem času so naredile, da naši gospodarji z današnjo ceno žita, katero amerikanska, ruska, ogerska in v zadnjem času celo indiška konkurenca vedno bolj pritiska, ne morejo več izhajati. V največih okrajih Kranjske znal bi se vsak gospodar sam prepričati, da mu mora ceneje priti kupljeno žito kot pa doma pridelano, in k večem tam, kodar je pridelovanje žita intenzivno, koder so stroški in dohodki najrazumnejše uredjeui, koder vlada največa varčnost, tam je morebiti mogoče, da se zamore pridelati doma žito po taisti ceni, po kateri se zamore na trgu kupiti. Ali pa je gospodarsko razumno za tak dobiček kmetovati ? Odgovor prepuščam vsakemu samemu. Gori navedene razmere silijo nas nehote misliti na preobrat v našem kmetijstvu, in ni nam treba dosto misliti, o načinu, kako ga izvesti. Delavske in kupčijske razmere naše dežele so take, da tudi na vspešno pridelo- vanje kupčijskih in obrtnijskih rastlin ni misliti in da nam slednjič le še ostane živinoreja. Živinoreja ima biti sredstvo, s kojim je kranjskemu kmetovalcu dana prilika, si zboljšati svoj gmoten stan in na njeni podlagi on mora prestrojiti vse svoje kmetijsko delovanje. Razmere, katere so v tem in predzadnjem desetletji storile živinorejo dobičkanosnejo mimo dru-zih kmetijskih strok v naši deželi, so take, da smemo popolno zaupanje imeti v njihovo stalnost, Dovoljujem si celo trditi, da bode cena živine poprej viša postajala kot pa padala. Uže s tem , da je vlada zaprla mejo proti Ruski in Rumuuiji, ter s tem primorala dunajski živinski trg preskrbljevati se z domačo živino, je cena živine preskočila, ob enem pa živinorejo sigurnejo storila, ker se nam sedaj ni vedno bati okuženja po vedno bolni ruski kakor tudi rumunski govedi. Letos prišel je pa kot nov srečen laktor, kateri nas po vsi pravici še bolj k razširjevanji domače živinoreje sme siliti, in kateri bode še bolj pripomogel k vtrjenju sedanjih dobičkonosnih razmer pri živinoreji, to je, odprtje železnice čez arelsko goro. Z otvorenjem te železnice odprla se je nova izvaževalna proga za Avstrijo, sosebno za južne, planinske provincije našega cesarstva. Kakor bode ta železnica splošno dobrodejno uplivala na kupčijo , tako bode imelo kmetijstvo velik delež na dobičku, ki ga nam ima ta železnica prinašati. (Dalje prihodnjič.) Kmetijske novice in izkušnje. Nov način pokončevanje trtne uši. Mimo brezštevilnih sredstev za pokončevanje trtne uši se je v zadnjem času priporočevalo ugonobljenje zimskega jajca uši ter tako mislilo zapreči plodenje tega mrčesa. Tako sredstvo izumil je Francoz Mire-pose, ter obstoji v tem, da se trte poškropijo z gorko vodo. To delo izvrši se z parno brizgalnico, katera se štirimi konjskimi silami po dolgih kavčukovih cevih vročo vodo brizga. Balbiani, kateri je take poskuse priredil, najdel je, da je uspeh izvrsten — pa — stroški so tako visoki, da na ta novi način, trtno uš pokonče-vati, niti misliti ni. Samo stroj stane 2500 frankov in škropljenje pa za vsacih 1000 trt še 5 frankov posebej. Vodje vinarskih šol na Ogerskem imeli so 6. okt. shod, pri katerem so se posvetovali o raznih vinarskih razmerah na Ogerskem, posebno pa z ozirom na trtno uš. Kar se tiče požlahnjevanja arnerikanskih, trtni uši zo-pernih trt, z našimi trtami, izrekli so soglasno, da so izvrstne vspehe dosegli. Oni so se izrekli o najboljšem načinu, kako požlahnjevati; skušnja jih uči, da je najboljši čas za to mesec inarcij in april. Navzoči so se razšli s trdnim prepričanjem, da če tudi se trtna uš po celi Ogerski razširi,'je vendar ogersko vinarstvo na trdnih nogah, kajti amerikanske podlage so se kot dobro sredstvo proti preteči nevarnosti izkazale. Vsaj pa naši vinogradniki ne morejo tako mirno na prihodnost misliti, ker merodajui krogi naši še niso ali pa nočejo položaja spoznati. * Stroški za uničevanje trtne uši znašajo za politični okraj Brežice na Štajarskem 25.160 gold. Okuženih je v tem okraji 376'53 ha., toraj ni težko izračunati , koliko goldinarjev odpade na en hektar. Ko bi bil ta znesek tudi desetkrat veči, bi to ne storilo nič, le da bi bil namen, trtno uš pokončati, dosežen. Trtna uš se. pa ne zmeni ne za žvepljeni oglenec, kakor tudi za nobeno drugo sredstvo, ona se razširja z vedno večjo hitrostjo, tako da je štajarski deželni zbor sklenil, iz deželnega zaklada h tem stroškim nič več doplačevati. Iz stališča davkaplačevalcev je ta sklep 1h za odobravati. Kaj bode pa pri nas na Kranjskem, l