Poštnina plačuna v gotovini.
Posamezna številka 1 Din. Št. 32. — Leto XX. — Kranj, dne 8. avgusta 1936.
Uredništvo in uprava je t Kranju, Strossmajerjer trg št. 1. Telefon št. 73 .Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopis« sprejema uredništro do srede zvečer. Rokopisi se ic vračajo. Nefrankirenih pisem ne sprejemamo. — Naročnin« ta .Gorenjca", celuletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletc* 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Razlogi za komasacijo
(Nadal;
V katnstralni občini Rnpa se nahaja mestno posestvo „Prevola", ki je namenjeno za vojašnico. Ta se prične graditi po zagotovilu merodajnih faktorjev prihodnje leto. Čudno bi bilo. da bi se nahajala velika kranjska garnizija v tuji občini, posebno seda j, ko imamo z eno besedo priliko vključiti celo kata-stralno občino Kupa v kranjsko mesto. Še bolj čudno bi pa izgledalo, ako bi kranjska občina kasneje podvzemala korake, da bi se samo posestvo „Pre-vola" inkorporiralo h Kranju, ko je že danes mogoče to izvršiti na kratko.
Je pa še ena zadeva, ki govori odločno za priključitev in ki se je do sedaj še ni omenjalo nikjer. To je vprašanje našega vodovoda. Vsi vemo, da je naš vodovod v gotovih časih prešibek. V dnevih suše primanjkuje v Kranju vode. Med tem, ko je konsum vode v Kranju po večini reguliran, je ta zadeva čisto drugačna v vaseh, ki naj bi se priključile h Kranju. Uradne poizvedbe so ugotovile, da se ravno v teh krajih voda trosi brezvestno s škropljenjem vrtov. S priključitvijo pridejo vsi ti kraji pod neposredno kontrolo in oblast naše občine. Ta bo pač našla sredstva in pota, da se bo poraba vode spravila na pravo mero. Vrh tega dobi po priključitvi kranjska občina prevlada joč vpliv v vodovodnem odboru. Ne bo ji težavno uvesti v tej važni korporaciji gospodarstvo, ki bo zasi-guralo ravno iz rednega letnega konsu-ma vode sredstva za bodoče popravit-ve, za ojačitev in amortizacijo vodovoda.
V okoličanskih vaseh stanuje nad 23 upokojenih in 5 tam postavljenih aktivnih državnih uslužbencev. Pri tem nisem upošteval one nameščence, ki so še aktivni in vršijo službo v Kranju. Število teh je od dneva do dneva večje. Kot upokojenci bodo ostali v svojih hišah. Dokler ostanejo ti kraji zunaj Kranja, odmerjajo se jim osebne do-klade po ključu za 3 razred. Razlika znaša sedaj pri uradnikih 100 Din mesečno, pri nižjih uslužbencih pa 90 Din.
V poštev pride tudi dejstvo, da bi se po priključitvi krile meje kranjske občine in kranjske fare. Ta argument sicer ni bistvenega pomena, ker se občinske in farne meje ujemajo le redko. Nikakor ga pa ni zavreči, ko je dana možnost, da se ga uredi z eno besedo.
Kolikokrat sem že čul opazke zgražanja na kaotično zidavo novih hiš v naši okolici. Do sedaj se po večini niso vpoštevale ne estetične, ne higienske, ne prometne in ne regulacijske potrebe v naši okolici. Zidalo se je vse po-prek, kakor se je komu zljubilo. Tam imamo nered in zveriž, ki ga bo težko in s precejšnjimi žrtvami polagoma spraviti v red. Ta zveriž in nered bo postal tem večji, čim dalje bomo odlašali s priključitvijo. Ne vem, ali se v tej zadevi zavedajo odgovornosti oni, ki pravijo, priključitev se bo pač morala izvršiti, toda danes ni še čas za to.
Potrebe sedanje občine Primskovo znašajo po proračunu za 1. 1936/37 ca 120.000 Din. To se dajo skoraj v celoti kriti s 35% doklado na davčno osnovo in s trošarino, ne upoštevaje pri tem morebitnih drugih virov dohodkov. Povdariti moramo pri tem tudi dejstvo, da je davčna osnova v stalnem porastu, posebno pri zgradarini in pridobnini. Pod prvo padejo vse hiše, ki so zgra-darine proste, druga se bo pa po priključitvi odmerjala vsem obrtnikom individualno in ne pavšalno   kakor do
6e<*aJ- v .
Vsa dosedanja izvajanja kažejo, da priključitev ne bo prinesla posebnih finančnih bremen novi občini Veliki Kranj.
Pričakovati pa je bremen na socialnem polju. Nova občina Primskovo, ki obstoja komaj dva meseca, nima skoraj nobenih občinskih ubožcev. Ze v seji 29. oktobra 1935 sem poročal, da ima ta občina na svojih ramenih enega ubožca in dva otroka. To so zaenkrat
e vanje)
malenkostne obveze. Jasno je pa, da bodo take obveznosti postale v bodočnosti večje. Marsikateri delavec, ki pušča svojo delavno moč v Kranju in se tu izčrpava, bo omagal in padel enkrat občini v breme. Povsem pravično je potem, da skrbi ora občina za takega nesrečneža, kateri je onemogel in do-prinašal s svojim delom, da se je davčna moč občine večala. Toda kdor pozna in opazuje naše delavstvo, bo tudi uvidel, da bodo taki pojavi bolj izjema ali prav za prav le nesreča. Kajti komaj, da se pri nas delavec ustali, že misli na to, da si zgradi malo hišico, kjer živi mirno s svojo družini-co pod lastno streho. Redno varčuje in odplačuje svoj dom. Gleda pa tudi, da si prihrani kak dinar za črne dneve. Tako je prebivalstvo, ki tvori jedro naših okoličanov. Kar je pa drugačnih, ne ostanejo dolgo in se selijo iz kraja v kraj.
Tudi varnostna služba bo v Velikem Kranju zahtevala precejšnje izdatke, ki bodo dosedanje nekoliko povečali. Mislite pa pri tem na sebe.
Ko se bo varnostna služba novega Kranja raztezala tudi na okolico, bo s tem postala varnost v Kranju sama po sebi dosti večja. Sumljivi elementi, lci se krečejo sedaj po mestni periferiji, se bodo zatekli na novo periferijo.
Iznesel sem Vam glavne podatke o tej točki dnevnega reda. Na vas je, da jo rešite s svojim glasom. Poživljam vas, da se daste voditi le po razumu in vesti ter pustite vse drugo ob strani. Glasovanje naj izpade tako ali tako. Vprašanje je tu in se bo rešilo v smislu priključitve prej ali slej. Pred leti se je zavzel za to en in dva glasu. Če danes ne bo večine, izkazala se bo tako impozantna manjšina, da bo prihodnji občinski odbor, ki ga bomo volili v jeseni, gotovo rešil to vprašanje ugodno. Kakor nastane lavina iz mrvi-ce snega, ki jo je sprožil vetrič ali kak ptiček po strmem pobočju gore in zavzema vedno večjo obliko in silo, tako bo tudi stremljenje priključitve naših okoličanov h Kranju razbila nalik ple-zu vse ovire. Vprašanje socialne pravice mora zmagati in bo zmagalo.
Predlagam tedaj:
V smislu § 6 zakona o občinah se izreče občinski odbor za priključitev občine Primskovo in vasi Struževo občine Naklo k občini Kranj."
Tako g. Košnik. Priznati moramo, da se je g. Košnik mnogo potrudil in zbral mnogo tehtnih razlogov za umestnost komasacije. Ako smo v prejšnji številki navedli, da je podal izčrpne ir tehtne razloge, smo s tem hoteli le podčrtati veliko važnost priključitve ter odpreti predale našega lista vsakemu treznemu glasu, ki zagovarja to priključitev.
Priobčili pa smo govor g. Košnika brez vsake okrnitve, ne da bi s tem v celoti sprejeli vsa njegova izvajanja brez izjeme za brezhibne. Ker pa nismo samo vestni kronisti, ampak izražamo tudi javno mnenje, smo dolžni, da opozorimo na nekatere netočnosti. G. Košnik je izjavil, da gre zasluga, če bo njegov predlog propadel, onim krogom,^ ki stalno motijo redno poslovanje občinskega odbora in njegove uprave. G. Košnik je očividno meril na opozicijo v občinskem odboru, če ne še morda dalj. G. Košnik pa je ostal dolžan odgovora, s čim naj bi ta opozicija zakrivila, da njegov predlog ni uspel. Mnenja smo celo, da je bila ravno opozicija tista, ki je g. Košj niku predlog sploh omogočila, in največ delala na tem, da bi bil predlog sprejet.
G. Košnik je bil tudi mnenja, da je posestvo Prevola namenjeno za vojašnico, da se ta prične graditi po zagotovilu merodajnih faktorjev prihodnje leto. Nam ničesar ni znanega o kakem zagotovilu ter tudi ne vemo odkod je g. Košnik črpal te informacije. Mi nočemo prerokovati, zdi se nem pa, da usoda Prevole še danes ni odločena in da pred občinskimi volitvami tudi še ne bo odlo-
čena. Verjetno pa je, da bi sedanja večina občinskega odbora imela interes na tem, če bi se mogla usoda posestva Prevole odločiti na tak način, kakor je označil g. Košnik. Zato bi v tej stvari ravno pred občinskimi volitvami hoteli imeti več jasnosti.
Odločno prešibek pa je bil govor g. Košnika pri vprašanju važnosti kritja občinskih in župnijskih mej. G. Košnik ni vpošteval, da bo le tesnemu sodelovanju javnih oblasti in Cerkve uspelo zajeziti socialni in moralni razkroj na periferiji mesta. Med javnimi oblastmi pa je občina na prvem mestu. Uspeh te zajezitve socialnega   in moralnega
razkroja bi bil velikega pomena za razvoj mesta. Tem večjega pomena pa bi bila socialna in moralna ozdravitev periferije. Vse to sodelovanje pa je radi sedanje razkosanosti skrajno oteženo ter delo na tem polju nepregledno. Ako bi se meje župnije in občine krile, bi se stvorila duhovna enota. Z enotno kulturno usmerjenostjo bi se temeljito moglo skrbeti za vzgojo mladine in socialno skrbstvo sploh.
Ako se odštejejo vsi ti nedostatki, je bil govor g. Košnika vendarle tako pomemben, da je kljub napačni orientaciji večine sedanjega občinskega odbora napravil globok vtis.
Vas našega časa in mesto
To, kar je kmetu razen vere in jezika najdražje, je njegova zemlja. Sveta mu je ta zemlja, čeprav se z njo in za njo muči. Ze tradicija mu je v srce položila to brezmejno ljubezen do zemlje, še bolj pa je to ljubezen poglobilo življenje z zemljo, sredi nje in na njej. Skozi vse življenje je navezan na njo, na njej raste in diha in od nje živi. Od zore do mraka gara in se znoji ter bori z njo. Sredi zime, ko ždi in dela doma, ne misli na zemljo in ne dela za njo nič manj, kot poleti in spomladi, ko mahne z veseljem k prvim brazdam ali jeseni, ko odvaža domov, kar je s trudom izsesal in izvlekel iz rjave prsti.
Navadil se je poljskega dela, ki mu v mladosti da rast v krepko možatost sredi moških let, pa zaradi tega ne neha od tega dela. Sredi čistega zraka, proč od mestne zatohlosti in bolezni nosečega prahu ter pod žgočim soncem se trudi iz dneva v dan, da ima gospodinja kaj dati v lonec zanj, za otroke in posle. Kruha mu daje zemlja, zato jo ljubi in se z njo muči. Preko velikega trpljenja in velikih naporov gre kmetovo delo, njegovo življenje je najtežje med vsemi poklici, izpostavljeno vsem naravnim vihram. A vendar si zasluži, če mu je le nebo naklonjeno, sigurnega kruha. Nikdar ne bo stradal, če bo obdeloval zemljo. Kruha bo vedno imel, če bo delal.
Tak je pravi kmet, ki vzdrži vkljub velikim naporom na svoji zemlji, kjer je svoj gospod, kjer ne veljajo zanj pisani paragrafi, kjer se svobodno Ribi je.
Res je, da je kmet presežek svojih ljudi pošiljal v mesto in daleč v tujino. A danes, žal, opažamo nov pojav, da vse hoče in hiti v mesto. Zemlja doma ostaja brez delavcev, brez poslov, ostaja sama — bre/, kmetove ljubezni. Mesta pa se istočasno polnijo in rastejo. Polnijo se vedno bolj z ljudmi, ki ne najdejo v mestu kruha in ne zaposlitve. S kmetov prihajajo, da v mestih z industrijo večajo kader nesrečnih brezposelnih. Kaj so profitirali, ko so zbežali z dežele?
Beg z dežele v mesta je važen, je moderen, je težak socialen pojav. Kje je vzrok za to? Samo v lažnih predstavah, ki jih imajo o mestu in njegovem življenju. S poljskih razorov gledajo v mestu socialno zakonodajo z osem-urnim delavnikom, vidijo in slišijo o delavskem zavarovanju, po delu v tovarni se oblečeš v lepo obleko, zaslužiš nekaj denarja, v mestu najdeš mnogo zabave v kinu, gostilni, gledališču. Pa hajdi v mesto! A tu se začno kazati temne, črne strani tovarniškega življenja. Zaslužka je komaj toliko, da je za najnujnejši kruh za te. A kje je družinski? Revščina pricaplja v delavca in družino, v slabem, vlažnem, temnem in premajhnem stanovanju, telesna bolezen razjeda po nekoč zdravem in postavnem kmečkem telesu. Pridruži se pa še največje moralno zlo, da ne mara več nazaj na kmete nobeden, kdor je okusil mesto. Kdor se je odvadil kmečkega dela, ne bo nikdar več prijel zanj. Tak vaški begunec gre tedaj raje med brezposelne, ki formirajo in mečejo danes iz sebe cele vrste delomrznežev in nezadovoljnih prevratnikov.
Naša vas ne sme umreti. Treba jo je ozdraviti, treba jo je popraviti in življenje na njej zboljšati. Tu pa je pomoč dvojna. Na eni strani se duhovnik, ki ima pri nas še največ vpliva na deželi, učitelj in kmetica. Šola mora spet najti pravega stika z življenjem. Lči-tel j mora kmetu odkrivati sončne in slabe strani mestnega življenja, 1 teoretski kmetu pomagati, da mu zemlja nudi čim več in da si tako svoj standard zboljša. Zato pa je učitelju samemu treba pomagati in mu vliti ljubezni do grude. Dokler bo vas v tretjem dragin jskem razredu, četudi je življenje v njej mnogo dražje kot v mestu, ne bo učitelj nikdar zadovoljen z deželo. — Na drugi strani pa mora svoje storiti tudi država, kar se tiče materialne plati. Kmet je steber naše države. Naša država, naš narod črpa svoje sile in zdravje iz zemlje, raste iz zemlje. Medtem ko so organizirani že vsi stanovi, naš kmet ne more priti do svojih kmetskih zbornic. Prav ie, da je zaščiten vsak stan. A vrzel bo trajala vse dotlej, dokler tudi kmet ne bo dobil svoje socialne zakonodaje, ki bo v resnici pomagala in varovala kmetske interese, ne samo na papirju.
Ko bodo dobili naši kmetje razen pametnega strokovnega pouka in pouka o ljubezni do grude tudi še koristne naredbe o materialnih prilikah, potem se ne bo več mogel zgoditi narodni škandal in zločin, kot se je pred kratkim časom dogodil pri sosedin Hrvatih.
Kot pravi Jugoslovenski Lovd, so v občini Začretm z 9000 prebivalcev v krapinskem okraju na občini sklenili, da dajo podjetniku, ki bi pri njih postavil tovarno tele ugodnosti: 1) Brezplačen gradbeni prostor ob železnici, ki je varen pred povodnjo, 2) 5000 ljudi bo brezplačno pomagalo graditi tovarno, s tisoč vozmi bodo zastonj dovažali gradbeni material in 3) bodo za 10 let ali še več. oprostili tovarno občinskih davščin. Tako torej! Tujemu podjetju je zastonj na razpolago svet, delavna moč, vprežna živina in še davčna prostost, samo da pride in izrabi ter iz-mozga domačo rajo, našo korenino. Stalno slišimo borbo proti tujemu kapitalu, na Hrvatskem pa se mu narod sam ponuja, da ga ožme! Ali naj bo ta neverjetna na rodim uslužnost in do-brotljivost tujemu kapitalu izi-az toliko naglašene hrvatske zavednosti? S takim klečeplastvom naj kmečki rod agrarne Jugoslavije pada pred bogatim tujcem ?
Priznamo, da je danes na vasi hudo. A s takimi brezglavastimi občinskimi sklepi in suženjskimi ponudbami kmetu ne bo pomagano. Na svetu namreč ni tako socialno čutečega kapitalista, ki bi „tako zavednemu" narodu šel „u susret" in mu delovno moč plačal z visokimi mezdami. Zadnji čas je, da naš kmet dobi svojo stanovsko zastopstvo, kot mu gre, ker le tu bo mogel pomagati sebi in državi, obenem pa sebe tako stanovsko zavedno vzgojiti, kjer še ni, da bo priznal tudi drugim stanovom člove-čanske pravice. Glave pokoncu, ne pa pred noge tujcu, ki bo na zapuščenih in propalih domačijah mesto lepega zaslužka pvstil izčrpanost, izmozganost, beračijo in bolezen. Kmet pri nas še nikdar ni stradal, tovarniški delavec pa že mnogokrat. — L —
STRAN 2 WBwwweaaMWww»wwwwMW*WB^
♦GORENJEC«
Gorenjski prosvetni tabor 30. avgusta na Jesenicah
Preteklo je precej let, kar je bil zadnji veliki tabor naših društev v Kranju. Velika vrzel je nastala vsled tega med nami, ker so se občutno zrahljali medsebojni stiki. Prosvetna zveza je določila, da se začne zopet z našimi tabori in sicer pričnemo letos na Jesenicah, ki praznujejo 40 letni jubilej Krekovega prosvetnega društva, 30 letni jubilej društva katoliških fantov, ki so s svojim vzletam osvojili sleherno naše 6elo, ne samo v Sloveniji, celo na Čeho-slovaško je poletelo naše ime. 25 letni jubilej praznuje tudi društvena godba, ki je tolikokrat nastopala na naših nastopih. Vsi ti jubileji nam jasno kažejo pot, da je potrebno začeti z novim vzletom. Zopet naj nastopi zlasti naša mladina kot enota. Skupna manifestacija na stadionu „Orlovsko", kakor imenujejo vsi prostor ob Krekovem domu na Jesenicah, naj vžge mlada srca, da se bodo združila zopet v enotno organizacijo. Fantovski in dekliški odseki naj se pripravijo v zmislu okrožnic, ki so jih prejela vsa društva. Odseki Kranjskega okrožja naj se glede nastopa obrnejo na fantovski odsek v Kranju, Tržiškega na odsek v Tržiču, Triglavskega na okrožni odbor na
iesenicah za informacije. Tečaj, ki je il 26. julija na Jesenicah, je dal smernice zgoraj imenovanim odsekom. Iz Gorenjske je izšel mladinski pokret, Gorenjska naj ga zopet obnovi. Narodna noša naj zakraljuje na dan tabora v delavskih Jesenicah, rdeč nagelj z rožmarinom na belih srajcah naj bo znak naše moči. Spored je sledeči:
SOBOTA 29. AVGUSTA:
Ob 19. uri uvodni koncert godbe Krekovega
prosvetnega društva, ob 20. uri iluminacija Krekovega doma, ob 20. in pol: misterij Slehernik na prostem. NEDELJA 30. AVGUSTA: Ob pol 6. uri fanfare,
ob prihodu prvih vlakov: sprejem gostov,
ob 9. uri: sprevod skozi Jesenice,
ob 10. uri: sv. maša z ljudskim petjem na
..Orlovskem", po sv. maši: Gorenjski prosvetni tabor, ob pol 15. uri: slovesne večernice z ljudskim
petjem,
ob pol 16. uri: slavnostna prireditev s sporedom:
1. Slavnostna  godbena uvertura.
2. Pesem proslave,  poje jeseniški zbor.
3. Kaj ti je, mojca? simbolične vaje.
4. Raj s škafci deklet v narodnih nošah.
5. Gimnustične vaje fantov in deklet.
6. Tekme v teku in metu krogle.
7. Tabor fantov in deklet.
8. Koncerti godb.
Ob pol 20. uri: Slovenska mati, alegorija.
Vsa društva, zlasti odseki fantov in deklet, se vabijo, da se pripravijo na to prireditev, ki je letošnji obvezni nastop Gorenjcev. Pošljite takoj prijave o udeležbi in sodelovanju. V nedeljo 9. avgusta se vrši tečaj za nastop fantov in deklet v Kranju, kamor naj pošljejo vsi fantovski odseki in dekliški krožki svoje delegate. Začetek tečaja ob pol 10. uri dopoldne v Ljudskem domu. Katoliški Gorenjci in Go-renjke, na skupnih taborih okrepimo svojo vzajemnost in moč! Bog živi! Priprav, odbor za Gorenjski tabor, Jesenice, Krekov dom.
Tedenske novice
KRANJ
Društvo J. O. vabi vse obrtnike in njihove prijatelje na svojo veselico, ki bo v nedeljo 9. avgusta v JLajhu" pod mestom na vrtu Polakove tovarn«. Vabijo se tudi prijatelji rokodelstva na to zabavo, znano po svoji domačnosti. Vstopnine ni. Vrši se ob vsakem vremenu. Odbor.
Potek invalidske veselice na Laborah. V nedeljo je kranjsko invalidno udruženje prire-
dilo na Laborah svojo veselico, da bi s tem pridobilo nekaj sredstev za preživljanje naj-bednejših. Udeležba je bila zadovoljiva. Opazili pa smo, da tisti, ki je sam pomoči potreben da rad za svojega soirpina, tisti pa, ki živi v izobiljiu nima čuta usmiljenja. Na veselici smo pogrešali kranjsko inteligenco, ki se drugače vedno rada pokaže na raznih drugih veselicah. Vsem udeležencem, ki so s svojo udeležbo mnogo pomagali našemu udru-
ženju se prav iz srca zahvaljujemo. Apeliramo pa na tiste, ki jih na naših prireditvah dosedaj nismo videli, da se v bodoče radi odzovejo našim vabilom. — Odbor U. V. I. K.
Kranjska strokovna skupina delavcev in nameščencev J. S. Z. v Kranju priredi dne 16. avgusta 1936. vrtno veselico v gostilniških prostorih g. Mihe Drakslerja na Laborah. Prijatelje poštene zabave vabi v J. S. Z. organizirano delavstvo, da se te veselice polnoštevilno udeleže.
Dne 6. septembra 1956. se vrši na sv. Joštu delavski tabor za vso Gorenjsko, združen z odkritjem spominske plošče rajnemu dr. Janezu Evan. Kreku. Vse delavno ljudstvo naše Gorenjske se vabi, da se tega tabora udeleži. Pokažimo vsej slovenski javnosti koliko cenimo dr. Kreka, ki je vse svoje življenje žrtvoval v prid in prospeh delavnega ljudstva. Zato na dan, vsi na Sv. Jošt! — J. S. Z.
Častni jubilej veletrgovine Anton Adamič v Kranju. Te dni je poteklo 30 let odkar je
položil mladi in podjetni trgovski pomočnik Anton Adamič s skromnimi sredstvi in s pomočjo svoje mlade soproge temelj sedanji veletrgovini. To s kraja šibko podjetje se je zbog vztrajne marljivosti in solidnosti lastnika začelo    kaj kmalu
razvijati na domačem tržišču ter je uživalo trdni sloves sirom Kranjske že leta 1914, ko je moral agilni mož pod orožje. Vodstvo trgovine je prešlo na go. Maro Adamič, ki je z umnim, smotrnim delom obvladala vse težkoče vojne vihre. Po preobratu je firmant zopet posvetil vse sile trgovini, katera se je nato v kratkem času povzpela do sedanje višine. Leta 1923 pa je g. Adamič vsled sousta-novitve pletilne tovarne ponovno odložil vodstvo te trgovine v preiskušene roke svoje soproge, sam pa je žel z napredkom tovarne nove uspehe.
Današnja veletrgovina Anton Adamič zaposluje lepo število nameščencev, uživa povsod dober ugled in velja za eno prvih podjetij svoje stroke na Gorenjskem. Jubilantoma želimo tudi nadaljini procvh tega vele-podjetja, njima v prospeh, trgovskemu stanu pa v čast in ponos. 32-1
Vlom v kranjsko gimnazijo. V letošnjem le-lu so naši učni zavodi po širni očetnjavi dobili mnogo novih prijateljev. Kakor povsod raste zdaj število otrok po šolah, tako letos kar naenkrat moramo zaznamovati nove simpati-zerje, ki so se navdušili za vse vrste šol. Medtem ko študentje delajo med šolskim letom, se je ta vrsta „ukaželj:nih" ljudi vrgla na delo v počitnicah, ko delajo za šolo največ in navadno samo tisti, pri katerih ni bilo med letom vse v redu. Tako je tudi s tatovi po šol-lah, ki so si izbrali počitnice za napad na učne zavode. Kakih deset takih vlomov je bilo že izvršenih v letošnjih počitnicah, o katerih so poročali časopisi, ki izhajajo sirom naše države.
Tudi kranjski gimnaziji ni bilo v tem ozi-ru prizanešeno. Od nedelje na ponedeljek je nekdo vlomil v njene uradne prostore. Ker ponoči nihče ni mogel priti „do znanja", je stikal in iskal povsod materielnih zakladov. Vse akte je razmetal in papirje po uradnih sobah. Velik nered jp pustil za seboj. Z denarjem se menda ni okoristil. Kuko je bil vlom izvršen, doslej ne vemo. Po poročilih v „Slo-vencu" z dne 5. t. m. pa se zdi, da je ta napad na našo gimnazijo zelo podoben ljubljanskemu vlomu v šolo na Prulah in morda zveza med obema ni izključena. Jasno je, da se je v našo okolico zateklo spet nekaj prijateljev tuje lastnine, pred katerimi je bilo vsaj nekaj časa mir, ker so bila tla prevroča radi prejšnjih tatvin in barbarskih pohodov po o-kolici. Treba bo spet skrbneje nastopiti.
Dve znani kranjski hiši sta izmenjali gospodarja. Jegličevo gostilno pri Novi pošti poleg Savnika je kupil tovarnar g. Fock Maks. G. Batistič iz Stražišča, trgovec s kožami je kupil znano Volčičevo hišo pod mestom, kjer se je svoj čas nahajala usnjarna.
Fantovski odsek prosvetnega društva vabi vse fante, da se v ponedeljek zvečer ob pol devetih udeleže skupne vaje za nastop na Jesenicah.
Nesreča. Hudo se je ponesrečil dne 5. t. m.-popoldan g. Fister Alojzij, doma iz Jamnika. Po kosilu je šel med staro železo iskat nekih žebljev, ki jih je potreboval. Pri tem pa ni opazil, da se med železom nahajajo patroni. Slučaj je hotel, da so patroni eksplodirali in nesrečneža močno poškodovali. Na levi roki so mu odtrgali vse prste do prvih členkov, delec patrone ga je zadel tudi v glavo tik nad očesom, nekaj drobcev pa ga je ranilo po o-stalem telesu. Vsega okrvavljenega je kranjska rešilna postaja pripeljala k g. dr. Novo-selskemu, ki mu je nudil prvo pomoč. Odre-
Ob koncu sezone
vsemu letnemu blagu
Velika izbira ostankov 1
globoko znižane
cene!
Ivan Savnik, Kranj
Sksrbeč Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Na kolodvoru v Belgradu je zopet čakala tropa agentov in žandarj^v nla nas. V čakalnici se zamudimo kake pol ure, nato pa v spremstvu o-borožene 6ile ven na kolodvor. Tam je čakal velik polici jski avto, zaprt in zamrežen, kakor kakšen kurnik. Hitro nas zbašejo v avto, z nami par detektivov in z naglico zdrdramo po trgu pred kolodvorom proti klancu in ulici, ki pelje na Te-razijo. Kar naenkrat drrrrr rruk! Pošteno se nagnemo in pretresemo!
Kaj pa je? Kaj pa te?!
Zandar odpre vrata avtomobila in takrat vidim, kako leti zadnje avtomobilov© kolo po trgu nazaj proti kolodvoru. Velika senzacija! Ljudje drve skupaj od vseh strani in radovedno opazujejo našo skupino v avtomobilu. Pa kmalu nas zapro pred radovednimi očmi množice in tako čakamo precej časa, da pridrvi drug, manjši policijski avto po nas. Ta sprejme le one štiri, ki smo sedeli zadaj, drugi so še ostali v zvrnjenem avtomobilu brez zadnjega kolesa. Tako so nas ločiU v dve skupini in tako 6mo prišli tudi v dve različni ječi.
Govorica o naši nezgodi z avtomobilom se je razširila hitro po Belgradu in tudi doma. Nastala je celo govorica, da se je avto užgal in da smo zgoreli. Seveda je pri domačih to povzročilo mnogo strahu in skrbi.
Z manjšim avtom smo se odpeljali: Godina, Umnik, Vombergar in moja malenkost. Avto se je ustavil na Aleksandrovi cesti. Tam so nas izlo-žili in peljali skozi ozke hodnike okrožnega so-
dišča čez malo dvorišče do visokega in umazanega zidu, v katerem so bila mala vrata. Detektivi potrkajo, vrata se odpre in sprejme nas žandar z nasajenim bajonetom pri vratih. Znašli smo se na temnem, ozkem dvorišču, pred nami visoka stavba z malimi in zamreženimi okni.
„Katolički popi"', je nekdo zaklical in naenkrat so bila okna polna obrazov. Vse je zrlo v nas, kakor V neko svetovno čudo!
Malo nerodno mi je bilo, ko smo stali sredi dvorišča, iz vseh oken velike stavbe pa so bulili v nas razni jetniki in nas „občudovali".
„Katolički popi! To je bila za vse senzaci-
ja!"
Nehote sem se pri tej priliki spomnil na dogodek, ki sem ga doživel v Belgradu 1. 1919. Tja 6em šel posredovat v neki zadevi. Takrat je bil ves Belgrad velika podrta vas. Napol evropsko, napol azijatsko mesto. Ulice tlakovane z velikimi kamni, da si se lahko ubil na ulici. Male hišice s kamnitimi ograjami, v predmestjih pa bajte, kakršnih ne vidiš niti v najbolj zanikrni vasi v Sloveniji. Med tem časom pa je postal Belgrad veliko in moderno mesto. Saj se stekajo vse vode tja doli . . . !
Ko sem torej 1. 1919. iskal v hotelu prenočišča, ni bilo moči najti tam nikake posielje! Vratar me pošlje prenočevat v neko privatno hišo. Bil sem oblečen v duhovniško obleko, kakor navadno; v salonski temni suknji s kolarjem. Ko zjutraj vstanem, me gospodinja prav radovedno ogleduje od vseh strani. Končno pa se ojunači in me vpraša:
„Šta ste vi?"
„Zupnik."
„Šta je to?" „Sveštenik!" „Neznam, št a je to!"
Zadaj je stal mož, in ta se oglasi: „Eno, katolički pop je!"
»Katoliški pop? A, vi ste takav pop, koji ne-sme, da se ženi?"
„Da!"
To je bila senzacija! Z rokami je ploskala in jih sklepala nad glavo ter me ogledovala od nog do glave, spredaj in zadaj, ker še nikdar ni videla „popa, koji nesme, da se ženi".
Podobna senzacija je bila tudi po vsem zaporu na okrožnem sodišču v Belgradu.
»Katoliški popi su došli u aps!"
Bilo mi je nerodno. Vedno ves čas romanja po zaporih sem principielno nosil duhovniško o-bleko! Mislil sem si: „Mene ni treba biti sram, če sem po krivici zaprt, oni naj se sramujejo, ki so me tako zaprli! Kaj si bodo pač mislili pravoslavni Srbi o katoliških duhovnikih, ki jih gonijo po zaporih? Tako bo morda trpel ugled katoliškega duhovnika pri njih, sem si mislil. Pa me je kmalu nato potolažil odličen pravoslavni Srb rekoč:
..Nikar se ne sramujte! To pri nas štejejo v veliko odliko, če je kdo zaprt radi politike Pri nas uživajo največji ugled taki, ki so v politični borbi koga ubili in nato pobegnili v šumo med hajduke, ali pa, če so bili vsaj zaprti radi politike. To, da ste zaprti radi politike, vam naši ljudje štejejo v zaslugo in s tem ste pri njih mnogo pridobili."
Te besede so me zelo pomirile in kasneje sem res videl da so nas pravoslavni jetniki vedno gledali s spoštovanjem.
^GORENJEC«
STRAN 3
«lista
.dil je tudi takojšnji prevoz v ljubljansko bolnico.
Društveni ielet. V zadnji številki smo poročali, da bo v slučajni lepega vremenu priredilo kranjsko prosvetno društvo družabni izlet k Sv. Križu nau Jesenice. V*e člane društva kn-kor tudi prijatelje vabimo, da se JUleia udeleže. Skupno sv. malo bomo imeli pri Sv, Križu p« prihodu. le Kranja gremo z vlakom, ob »/« n» 8. Pridite točno na kolodvor. Izleta se u-deležrte v velikem številu, da poživimo bratsko skupnost. Bog živil
V Stično! V našem list*, kakor tudi v Kranjskem zvonu ste brali vabilo škofa, ki poziva vso ljubljansko škofijo, da se v častnem številu udeleži proslave obletnice evharističnega kongresa v Stični. Opozarjamo vse, *}n se pravočasno zglase v naši upravi radi znakov. Vabljene so posebno narodne noše. Iz Kranja gremo na praznik Marijinega Vnebovzetja ob pol dvanajstih in pridemo v Stično ob pol štirih popoldan. Cena vožnji sem in tja 24.— Din. Zahtevajte nedeljsko karto!
STRAŽIŠCE
G«. Frančiška šifrer-jeva je poklonila dobrodelnemu odseku Din 100.— mesto venca na grob pokojne Frančiške Lebar. Iskrena hvala!
LEŠE
Zadnji članek v ..Gorenjcu" z dne 18. juliju 1936 je i*ekatere precej razburil. Ne zanikajo sicer dejstev, vendar jim ni prav, da pošten pretep pride v časopis, Pravijo, da bodo uredništvo podkupili s petimi kovači, da jim izda dopisnika. Le!
Da nas ne bo kdo imel za ostale, povemo, da se v našem kotu zanimamo tudi za svetovno politiko. Špansko revolucijo nekateri prav pridno zasledujejo. Posebno jim je všoč, da se v njej udejstvujejo ženske. Neki hudomušnež je pripomnil, da je pri nas podobno. Uh, ti jeziki!
Pa še nekaj. V občinskem zastopstvu sede po zadnjih volitvah možje, ki smo jih svobodno izbrali, da nas branijo in zastopajo naše koristi. Pripominjamo, naj se vsaj malo zanimajo za občinska pota. Vsak hvali našo kotlinco, zraven pa žalostno vzdihuje, kadar mu noga sredi poti uide v grapo. Z majhnim denarjem, bi mogli vzdrževati vaškega cestarja, ki bi izčistil kanale in od časa do časa malo posipal pota. Peska imamo dovolj, samo dobre volje jte treba in nekaj denarja, pa bi šlo. Poskusite! Potem bodo tudi nasprotniki morali priznati, da skrbite za dobrobit svoje vasi! —
TR2IC
V Stični bodo letos v Velikem Šmarnu (15. in 16. avg.) velike cerkvene slovesnosti v spomin na to, da so cisterjunci že 800 let na slovenskih tleh. Obenem bo s tem samostanskem jubilejem združena tudi slovesna obletnica lanskega jugoslovanskega evha-rističnega kongresa v Ljubljani. Če so na to slavje vabljeni drugi slovenski kraji velja to vabilo veliko bolj še naši tržiški fari. Saj so stiski menihi nekoč čuvali naš Ljubelj. Program slovesnosti je bil že objavljen v Gorenjcu, kar se pa tiče vožnje, se vsakdo lahko po-služi polovične železniške karte, ki velja za nedelje in praznike. Na razpolago bo tudi avtobus. Kolikor smo poučeni, vemo, da avtobusno podjetje Jos. Goričan razglaša, da bo takrat tudi avtobusna zveza. Interesenti naj se kar pri njem oglasijo.
V večnost se je preselila ga. Marija Dor-nig. Dopolnila je 74 let svojega življenja in je 47 let živela v srečnem zakonu s svojim soprogom Josipom Dornigom, znanim gasilskim delavcem. Čez tri leta bi praznovala zlato poroko. Bolehala je že več let. Zdaj jo je rešila smrt. Kako je bila priljubljena rajna gospa je pokazal njen pogreb. Naj v min: počiva!
ŠKOFJA LOKA
Obrtna razstava v Skofji Loki zadovolji brez dvoma vsokogar, kdor jo je videl. Toliko gradiva je zbranega na njej, kot ga še ni pokazala nobena druga razstava. V prvi vrati pokaže človeku dela Ločana in okoličana v Selški in Poljanski dolini, kakor jih najdemo skoro povsod drugod po naši zemlji: mizarska, kolarska, kovaška, mlinska itd. A v Škofji Loki je vse to tako lepo in pestro razvrščeno, da se oko nikakor ne utrudi in ne naveliča. Kamor se ozreš, povsod se prijetno in vedno ugodno na novo presenečen. Razpo-rejevalcem je treba odkrito priznati fini čut okusa, če o kakovosti in cenenosti razstavljenih izdelkov to pot ne govorimo, kar jie posebno poglavje, ki bo temu kotu prej ali slej pomagalo in mora prinesti še številnejša za-
NA GORENJSKEM!
največja izbira otroških globokih in športnih vozičkov
Športni: D 185.-, 225.-,
■550.-, ISO.-Globoki: D 395... 458..,
m-, m-
Najnovejši, avto oblika: Din 75«.-, 8».-, 1.175.-
IVAN 8AVMUC - KRANJ
{ioslenja in dobitke. Ločanom bi samo svetovali, da še bolj nnglasijo nizke cene dobrih izdelkov, kar so (doslej ob razstavi morda še promalo povdarili. Monotonosti, ki je tolikokrat znak podeželskih razsiuv, so se v Skofji Loki izognili ne mimo z lepo razvrstitvijo in r.iesinjem posameraih  strok,  ampak    tudi s
Olrtia milici
tem, da „*o vsem priključili oddelek s tujskim prometom, kar celoten vtis močno poživi. Misel je zelo posrečena, gaj tu kos naše zemlje popolnoma zasluži mnogo večjo pažnjo in pokornost tujica in turistov. Kdor še ni bil v obeh dolinah ki izhajata iz Loke, mu bodo veliki fotografski posnetki potrdili vso lepoto idiličnih krajev proti Selcmu in Poljanam.
Mtienje o tej loški razstavi bi pa bilo nepopolno, če ne hi posebej opozorili na izdelke, ki jih je razstavila uršulinska ženska meščanska šolu v Skofji Loki. Ni namreč to običajna in oficielna ruzsta.va, ki jih iz leta v loto gledamo po naših šolah in ki so za šolske zavode pTedpisane. Ni to v naglici skupaj zmetano, ni to plod zadnjega meseca pred tem, ko se take razstave odpro. Vsi razstavljeni predmeti kažejo na resno in vztrajno ter sistematično delo, k: ga ta šola vrši v teku celegu leta in celega tečaja. Uršulinska meščanska šola je s tem podvzela, da -»asluži vso podporo loške javnosti in merodajinih javnih činiteljev.
Mnogo ljudi je zadnje ča*e prišlo in obiskalo Skofjo Loko. Če je pretežno obdržala značaj  starega  škofovskega  mesta  iz srednjega
veka, je njena lega vendar zelo simpatična, okolica pa divna in za tujce privlačna. Zato nič ne dvomimo da Ločani ne bi storili svoje dolžnosti, ki jo imajo, ako mislijo usmeriti tujski promet v ta svoj kraj. Ni kaj strašnega je namreč iti po cesti s postaje v mesto. Če bi po nesreči zajindrnl v cestni prah, potem si bolj bel od mlinarja. Pa se ti ni treba spotakniti. Ako lepo marširaš ob cesti in ako te takrat na njej zaloti kak avto ali avtobus, je po tebi. Ni ti za dobro loško kuhinjo, ker si se prej do sita najedel prahu. Menda imajo v loški .,vasi" nekak škropilni voz, ki pa bolj sliči mi vaški   gnojni voz kot na škropilni
v Lajhu
avto. Prepričani smo, da bodo sedanji vodilni ljudje čim prej rešili tudi to pereče vprašanje. Zaman je vsa reklama in vsaka iluzija o teh idiličnih krajih, če ti pa vsaj prvi vtis na poti vse na mah pokvari.
Škof Baraga in Loka. Pri pregledovanju starih zapiskov o Škofji Loki nam je prišla pod roke tudi uršulinska ..Pensionatschronik". Po teh podatkih je škof Baraga eden največjih mož našega naroda in očak naših misijonarjev, leta 1854. je obiskal tudi Skofjo Loko, s katero je imel ožje stike kot kaplan v Šmart-nu pri Kranju. Kot poroča takratna „Zgodnja Danica" so ga pri drugem povratku v domovino kot škofa sprejeli nad vse svečano. O njegovem dvodnevnem bivanju v Loki pravi gornja kronika takole: ,.18. marca 1854. je prevzv. škof počastil s svojim obiskom tudi
1906
30
1936
NAZNANILO!
Za 30 - obletnico ustanovitve
Veletrgovine z norimberškim, galanterijskim modnim in drobnim blagom
Anton Adamič
v Kranju
nudim v detajlni prodaji vsem svojim cenj. odjemalcem v času od 10. do 30. avgusta
posebni 10% popust
na običajne konkurenčne cene. Ob tej priliki se istočasno zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi za bodoče.
Anton Adamič, trg. v Kranju
Obrtno-indua tiljska razstava v Škofji Loki
Obiski na obrtni razstavi. Dotok obiskovalcev je še vedno nezmanjšan. Vsak dan si ogleda razstavo okrog 100 ljudi iz raznih krajev. Do sedaj jih je bilo že če^ 7000. Te dni si je ogledal razstavo minister dr. Krek, ki je že v predpripravah izdatno pomagal razstavnemu odboru, dalje dvorna damu gospa Šver-ljuga in njeu soprog. Kmetijska šola iz Slavonske Požege, gospodinjska šola iz Ljubljane pod vodstvom ing. Podgornika itd.
Razstavne prireditve. Vseh obiskovalcev „škofjeloškego pasijona" je bilo nad 4000. Vsi gledalci so polni navdušenja izražali željo, nuj se Pasijon še parkrat predstavlja. To la ker ima razstavni odbor na programu še druge prireditve, tej želji ni mogel ustreči. Glavna prireditev v okviru razstave bo vse-kakor velika tombola ki se bo vršila v nede-
ljo 9. avgusta ob 2. uri popoldne na Mestnem trgu. Izklicane številke in navodila bo razglašal ojačevalec, de se bo slišalo po vsem »rgu-Komisija bo čakala, dokler se ne bo javil zadnji dqbitnik. Glavni dobitek znaša .0.000.-Din. Kot tombolski dobitki so pripravljeni še drugi visoko cenjeni predmeti n. pr. moderna spalnica iz trdega lesa, voz za par konj, mlin za sadje, kotel za žganjekuho, moška obleka po meri, rudio aparat, kuhmjska oprava, vreča bele moke itd., poleg tombol pa še 150 dobitkov za činkvin in 400 za terne. Za to prireditev se zanima vsa Gorenjska. Iz Kamniku so sami zahtevali tablice. Prodajalci jih laz-pečavajo po raznih krajih. Če bo nedelja lepa, se lahko zgodi, da zaloga tablic poide že pred pričetkom.
naš (uršulinski) samostan in stanoval dva dni v prostorih našega duhovnega očeta. Svečano zvonenje ga je sprejelo ob prihodu, ljudje so ga veselo pozdravljali. Po blagoslovu, ki ga je dal v samostanski cerkvi, so prevzv. gosta pogostili in poslušali besede tega apostola. Naslednjega dne je daroval sv. mašo v župni cerkvi, popoldne pa tako pobožno v samostanu opravil litanije, da so bili vsi ginjeni. Priredili so mu še interno akademijo, kjer sta ga gojenki pozdravili z deklamacijami. Po tem se je ta navdušeni misijonar in škof poslovil."
SLOVENSKI KOZJEREJO PRIREDE SVOJO
1. RAZSTAVO KOZJE PLEMENSKE ŽIVINE!
Slovenski kozjereje! so združeni v svoji or* gunizaciji, katere sedež, je Mengeš, delokrog pa se razsteza na vso Slovenijo. Društvo deluje strokovno na ta način, da potom predavanj, tečajev in svojega glasila: Rejicc malih živali poučuje svoje članstvo o umni in
Točil se bo pristna Kerinov cviček iz Gadove peči.
dobičkanosni kozjereji. V socialnem oziru pa se udejstvuje društvo na ta način, da deli brezplačne živali med svoje člane kot prvo pomoč za nadaljno rejsko udejstvovanje.
V dneh 16. in 17. avgusta priredi ta organizacija troje gospodarskih prireditev v Mengšu v gospodarskih prostorih ge. Kralj in sicer:
16. avg. ob 8. uri zjutraj je otvorite> i. razstave koz kozjierejcev iz vse Slovenije, obenem pa je tudi otvoritev I. kozierejskegu zborovanje s sledečim dttevnim redom: i. Pozdrav
2. Plemenska odbira in vzreja kozje živine (ref. g. Hladnik) 3. Higijena in prva pomoč pri kozji živini (ref. g. dr. Kolenko) 4. Organizacija, sredstvo za pospeševanje umne kozjereje (ref. g. Inkret) 5. Predlogi in slučajnosti.
Ob 10. uri dop. je ocenjevanje razstavljenih živali po posebni komisiji, ki jo tvorijo kmetijski strokovnjaki, veterinar in zastopniki kozjerejcev. Ob 18. uri je razdelitev denarnih nagrad, naklonjenih po kr. benski upravi v Ljubljani. Na tej razstavi razstavljajo le člani ko-zjerejskega društva. Živali morajo imeti točne rodovne podatke in navedbe o kontroli molže. Razstavljajo se lahko bele samske in rjave domače, toda oboje brez rog.
V ponedeljek, dne 17. avgusta 1956 se vrši tudi v Mengšu plemenski kozji sejem, kamor prižene lahko vsak kozjerejec svoje živali na prodaj. Živali bodo tudi najpreji pregledane po že omenjeni komisiji in izbrane kupljene v plemenske svrhe. Interesentov za nakup je okoli 160.
Te prireditve se vesele brezdvomno vsi kozjereje!, ker se bo na tem zborovanju postavil temelj nadaljbim rejskim smernicam v naši kozjereji, ki je tudi vaina gospodarska panoga, predvsem za našega malega človeka.
Prva največja urarska in zjatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiran 5 let. Popravila nrarska ia zlatarska se edino ia strokovno popravijo pod garancijo.
Oglejte si krasno izložbo!
Kupvjem staro zlato in srebro.
Ivan Levlčntk, - urar
KRANJ     - JESENICE
ŠPORT
Strelska družina v Kranju, katera praznuje dne 15. do 18. t m. svoj« 10 letnico ustanovitve, se neumorno pripravlja za čim dostoj-nejšo proslavo te obletnice. Celotni odbor s predsednikom g. Mohorjem je ukrenil že vse potrebno, tako, da je pričakovati brezhibne organizacije celotnega programa in svečanosti. Pričakovati je, da se bo tukajišno meščanstvo radevolje odzvalo vabilom družine za udeležbo k proslavi in tekmovanjem na strelišču. Razpošiljala se hodu še posebna vabila na posameznike. Pričelo se bo pobiranje prostovoljnih prispevkov po gospodični Grabnerjevi in od odbornikov, ki bodo za to še določeni, ter se občinstvo prosi, da jih blagohotno sprejme. Vsako tudi najmanjše darilo bodisi v denarju ali v predmetih, bo družina s hvaležnostjo sprejela. Vodstvo tekme namerava ob svoji 10 letnici pa zaključnem tekmovanju obdariti prav vse rekmovalce-strelce, zato se ho letos rabilo nekaj več darov, kot običajno. Ruzen tega bi družina rada letos poslala svoje dobre strelce rja drž. tekmovanj« ali vsaj na okrožno tekme. Ker pa sama nima nika-kih finančnih sredstev, se pač mora obrniti na družini naklonjene dobrotnike, da ji pri-
3980
STRAN 4
»GORENJEC«
i Lepe poročne prstane, krasna darila za ! vse prilike dobiš le v prvi zlatarski de-j lavnici na Gorenjskem. Vsa popravila I zlatnine, nr in očal izvršim točno, strokovno in s primerno garancijo.
| Nakup starega zlata, srebra in denarja po največji dnevni ceni.
B. Rangus
zlatar in sodni cenilec v KRANJU
V zalogi imam veliko izbiro vsakovrstnih ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očal toplomerov, barometrov itd. Prepričajte se pred nakupom o ceni in kvaliteti. Kupujem vse starinske predmete; ure, slike, okraske, stvari za narodne noše itd.
/HI kupujemo poceni In dobro blago!
Otroške letne nogavice par Ženske nogavice, kratke par Podkolenke svilene par
Flor nogavice par
Pri Hinkotu
Din 61-
Din 1-50 Din 2-50 Din 8-50 10'—, 13-—.
Pri Hinkotu
Moške nogavice tri pare za Din 8-50
Boljše tri pare za D. 12, 15, 19. Nogavice za pumparce 8, 11, 15. Srajce, kravate, kapo, klobuki!
pri Hinkotu
Kombineže
D. 16, 19, 27. Svilene hlačke D. 15, 18, 25. Moderčki po D.
5-50, 11. 15. Mrežaste nogavice, kar jih je še na zalogi, par D. 7,15,19.
Ta mlad trgovec postreže vsakogar res dobro, solidno in pocenil Nova modna trgovina Hinko Podjavoršek, Kranj, pri farni cerkvi!
Siaroznana gostilna
.JEREB1 na Gorenji Savi
se vljudno priporoča cenjenemu občinstvu za obisk. H Točim prvovrstna štajerska, dolenjska in dalma-|* tinska vina ter vedno sveže pivo v vrčkih. Pripravljena so vedno topla in mrzla jedila. Priporočata se
A IN FRANC SMOLE
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v hiši „Pri Puščavniku", Prešernova ulica štev. 15
higienski brivski in česalni salon
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela kakor: trajno, vodno in železno ondu-lacijo ter manicure itd. po najnižji ceni. Solidno delo in dobra postrežba je moja reklama. — — — Cenjenim damam in gospodom se priporoča za naklonjenost
Kunstelj Stanko, damski in brivski salon
skočijo na pomoč. Natančnejši program proslave bo objavljen v prihodnjem ..Gorenjcu" nakar opozarjamo vse čitatelje tega lista.
Strelska ekipa tuk. družine ima letos v svoji sredini odlične strelce, ki naše mesto nad vse častno zastopajo. Pri nedeljski tržiški tekmi je s 508 točkami (dosegljivih 750) že v drugo priborila srebrni prehodni pokal. Posamezni strelci naše družine so se plasirali na vsa prva mesta. Med drugim je poznani strelec Ločniškar odnesel obe nagradi na 100 m t. j. na vojaško tarčo s 49 točkami (50 dosegljivih) in na tarčo ..Srnjak" vseh 50 dosegljivih točk. Dobil je srebrni prehodni pokal tržiške predilnice. Košnik Stanko je priboril I. mesto na 200 m, s 63 točkami 90 (dosegljivih točk) a Rozman Franc II. mesto s 57 točkami. Na tekmovanju strel, družine v Mekinjah dne 21. 6. t. 1. je dosegel Ločniškar s 104 točkami I. mesto, a 26. 7. .t 1. v Domžalah s 108 točkami zopet prvo mesto. Za nagrado je dobil krasne bronaste kipe zmagovalcev. Tu razveseljiv pojav je pripisovati temu, da naši strelci marljivo trenirajo ob nedeljah na strelišču pri Siruževem. Zato priporočamo vsem. ki imajo veselje do streljanja, da se pridružijo strelskim vrstam in dobijo potrebno rutino v orožju, ker le vaja in vztrajnost prinese zaželjeni cilj.
Samo nekaj časa I
Vsak, ki se v* mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogledal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno.
Fotograf JUG - Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnik)
4 legitimacije samo Din 25.., amaterske kopije komad Din 1.-.
Vina
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Gospodinje - kuharice
NEKAJ ZA VAS
Meljem kavo na posebnem električnem mlinu v vsaki debelosti tudi za kuhanje »turške" kave
Kava vedno sveža — pražena. 8PECERIJA - KOLONIALE
Na zalogi vedno sveže blago. Nizke cene — solidna postrežba.
Anton Vreček, trgovec Kranj i (poleg pekarne Bučar).
Zastonj dobite vozni red za vse vlake na Gorenjskem ako pišete dopisnico na naslov:
Hinko Podjavoršek, Kranj
Kdor je varčen
gleda, da štedi pri vsakem dinarju, a to je le mogoče če
kupuje pri trgovcu,
ki je dobro sortiran in kjer so cene skrajno nizke. Svetujemo Vam poizkusite pri
P. Majdič ..MERKUR"- Kranj
HI H L I OGLRSl
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce! Otomane, spalne di-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetni k, poleg Stare pošte, Kranj.
Štiritedenski kuharski tečaj s poukom trikrat na teden se prične '.8. avgusta v Narodnem domu, od 8. do 11. ure zvečer. Poučevala se bo rusko - francoska - poljska kuhinja. Din 300.— se plača v naprej, v tem je vračunana večerja, vse potrebščine in pouk. Vse informacije in prijave pri g. Rešu Narodni dom.
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Dobro ohranjeno sobno opravo prodam. Kupec lahko dobi istotam stanovanje (soba, kuhinja s pritiklinami) I. nadstropje Mestni trg 8t. 17 T. Lukež.
Kočija enovprežna malo rabljena se proda ali zamenja za seno in les. Mohar, Primskovo.
Služkinjo za hišna in kmečka dela sprejme le iz Marijine družbe župnišče Kranj.
Dve dijakinji sprejme  na  zdravo  hrano in
stanovanje   Torkar Kranj,   Cojzova 22 —
bližina gimnazije. Na razpolago kopalnica in pianino. Cena ugodna.
Kot pomoč v gospodinjstvu se išče za čez dan pošteno dekle, ki je vajeno tudi otrok. Nastop takoj. Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze sočutja in iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadni in težki izgubi naše  iskreno ljubljene mame, stare mame, gospe
Marije Rakove roj. Močnik
vdove po trgovcu z usnjem
se vsem iskreno zahvaljujemo. Srčna hvala vsem darovalcem cvetja.
Zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, udeležencem pogreba iz Sp. in Zg. Dupelj, Tržiča in ostalih krajev, Gasilski četi Kranj in kranjski godbi. Vsem tem in Vam, ki ste prihiteli, da spremite našo blagopokojno na njeni zadnji poti — naša najsrčnejša hvala.
Sv. maša za pokoj njene duše se bo brala v soboto dne 8. avgusta ob pol osmih v farni cerkvi v Kranju.
Kranj, 7. avgusta 1936.
Žalujoča Rudolf in Pavla Rakove z otroci.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kerl Eržen ▼ Kranju. Tiska Tukarna Tiskovnega društva v Kranj«, predstavnik France Uhernik.