Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom. J* Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50. GLASILO SLOVi SKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entere< * sercmd'Class rr. tter January 28, t910, at the post office at Chics.; 3, I I . ader th< ftct of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! “Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari do- Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov. J* Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. LETO—YEAR VI. Chicago» III.» 11. aprila (April) 1913. ŠTEV.—NUMBER 15. Na poti k zmagi. Hud je bil boj v westvirginj-skem okraju Paint Creek, ki ga je narava tako bogato obdarila z naravnimi zakladi. West Virginija je daleč naokrog slovela kot država stavkokazev. Za premogovniške barone je bila prava Meka. Bili so obsolutni gospodarji v državi. Ravnali so s svojimi delavci, kakor se jim je ljubilo. Na njih strani je bila državna in lokalna gosposka. Ako so rudarji le genili, so takoj najeli privatne četaše, ki so brezobzirno streljali na vsakega delavca, ki se ni pokoraval mogočnim premogovniškim magnatom, če pa slučajno niso bili najeti četaši kos svoji nalogi, jih je pa država podpirala z vsem svojim aparatom: poslala je milico v stavkovne okraje, proglasila je obsedno stanje itd. Zadnji štrajk v okraju v Paint Creek spada med najresnejše in najljutejše boje, kar se jih je do danes bojevalo v Ameriki med delavci in kapitalisti in zloglasno sodrgo, kakeršno- najemajo' kapitalisti v Ameriki, da. s- silo užene stavkujoče delavce. Občudovanja vredna je bila v tem boju vztrajnost štrajkujočih rudarjev. Nobeno kapitalistično nasilje ni moglo razredčiti njih vrste. Po dolgotrajnem boju so se najvplivnejši rudniški baroni izrekli za priznanje organizacije. Ta dolgotrajni boj nam odkriva, kakšne pravne razmere so v nekaterih državah Unije, ako je treba takih srditih bojev, da si delavci izvojujejo koalicijsko sivo bodo V nazadnjaški dr: -io'vota denarja, skupiček za vola in voz. Znani so kot izurjeni brin-ski tatovi. Kje so vola in voz prodali, se še ni dognalo. Majačiče so zaprli. — Tatica iz navade. (Izpred ljubljanskega sodišča). Pred ljubljanskim porotnim sodiščem je bila leta 1876 v Hieflauu rojena Julija Kamnik. Obtožena je bila tatvine. Habjanova je bila radi različnih tatvin že večkrat kaznovana. 9. januarja je bila po od-gonu odposlana v svojo domovino občino Kamnik. Prestala je pravkar dveletno kazen v Neudorfski kaznilnici. V Kamniku ni ostala dolgo, temveč je prišla kmalu iv Ljubljano in dobila zavetišče v azilu za služkinje. Dobila je kmalu službo, vrnila se je pa še enkrat v azil, da odnese svoje stvari. Pri tej priliki je izmaknila v azilu več predmetov, zlasti obleke. Pri preiskavi so našli ukradene stvari pri njej. Toženka je deloma priznala tatvino. Iz njenega življenja je pa razvidno, da krade vse, kar jej pride pod roke. Tatvina jej je že prešla v kri in meso. Porotniki so potrdili krivdo-rek glede tatvine soglasno, glede tatvine iz navade pa z osmimi proti štirimi glasovi. Habjanova je bila obsojena na pet let težke ječe. Ako bi bila bogata gospa, bi rekli, da boleha za kleptomanijo in porotniki bi jo oprostili. — Zažigalec. (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem je stal leta 1875, rojeni kajžar Janez Brvar iz Topol, sodnijski okraj Kamnik. 6. junija 1912 se je vrnil obtoženec po desetletni kazni, ki jo je moral prestati zaradi ropa, iz kaznilnice v Gradiški. Njegova žena, Marija Brvar ga ni bila prav nič vesela, ko je prišel v Topole pri Moravčah. J. Brvar ni hotel delati, ko je prišel domov, temveč se je raje potikal po gostilnah. Večkrat je tudi dejal, da bo šel čimprej ko mogoče zopet v kaznilnico, kjer se mu je mnogo bolje godilo nego doma. Razmerje med možem in ženo je bilo zelo napeto in Janez Brvar je silno sovražil sivojo ženo. Poleg hiše je bil prizidan hlev in na podstrešju hleva je obtoženec imel svoje prenočišče. Žena pa je spala v kleti, ker je stanovala v edini sobi hišice njena mati, Neža Borštnar. 21. novembra je vzel Brvar, ko je šel spat, s seboj vžigalice in dežnik. Proti tretji uri zjutraj je zanazila tašča, da sta hiša in hlev v ognju. Družina se je rešila z največjo težavo življenje in sicer so odšli smrti v plamenih s tem, da so poskakali skozi okna. Ogenj je uničil vse: obleko in opravo. Janez Brvar izpove, da je zažgal iz jeze in namenoma, da uniči ogenj posest njegove žene. Takoj, ko ja zažgal, se je kesal, a ni mogel več pogasiti ognja. Porotniki so potrdili vprašanje o zažigu soglasno. J. Brvar je bil nato obsojen na desetletno težko ječo. — Vlomi v okolici Radovljice. V noči so tatovi vlomili v dveh gostilnah na Lancovem. Bili so zelo nredrzni. Vlomili so v gostilniške prostore pri županu Derni-ču, pobrali denar iz predalov in nato so šli na delo v gostilno k .Muleju. Tam so na poseben način vrgli iz okna železno omrežje, prišli v sobo in pobrali okrog 50 kron denarja in se dobro' založili s smotkami in cigaretami boljše vrste. Isto noč je bilo vlomljeno tudi iv Lescah v gostilni pri Le-gatu. Tam so revidirali gostilniško klet, izpili so zelo veliko piva, finejšega vina v buteljkah, posebno se jim je dopadel “vermut” in šampanjec. Po končani reviziji so izginili n do sedaj nimajo še nobenega sledu za njimi. Odkod so prišli in kam so izginili, je neznano. — Predrzn tat. V Radovlje! je Gregorjev semenj zelo dobro obiskan vsako leto. Enako je tudi letos prišlo iz okolice polno lju-dij. pri blagajni na kolodvoru je bila večkrat prav velika gnječa. To priliko je porabil zelo izurjeni žepni tat ter pri blagajni stoječemu možu prerezal notranji žep pri telovniku tako, da je dotične-mu padla iz žepa listnica, tat je hitro nanjo stopil ter jo pozneje, pobral in izginil. Možu, ki je menda doma iz Dupelj, je vzetega denarja 580 K. Tatu niso dobili. — Konj je ubil vojaka. Iz Ško-eijana pri Mokronogu poročajo: Pri tukajšnji žrebčarski postaji, ki je semkaj došla, da ostane ka-kor vsako leto štiri mesece tukaj, se je zgodila nesreča. Korporal Jožef Novak, doma iz Štajerske, je snažil in pometal okrog enega izmed žrebcev. Konj uzdigne nogo in ga udari v levo stran trebuha. Revež je takoj legel, a je drugi dan zjutraj še vstal, se sam o-pravil in šel na svoje delo. Toda obšle, so ga znova slabosti in ob 11. dopoldne je umrl. — Žrtev lahkovernosti. Na' Stanupri Mirni so prenočili trije cigani pri Franc Bregarju. V nedeljo zjutraj je bila gospodinja, sama doma. Drugi so šli k maši. Stara ciganka jo pregovori, da si je dala “srečo” prerokovati. Zahtevala je ciganka, naj prinese ves svoj denar na mizo. Gospodinja je to tudi storila. Ko je ciganka nekaj časa osupnjeni gospodinji pripovedovala dogodke iz njene preteklosti, pride nenadoma njen mož domov od maše. Ciganka pobere hitro kvarte in denar v žep ter zapove ženi, da ne, sme štirinajst dni ničesar povedati o tem možu, ne nikomur drugemu, sicer ji hodo otroci pomrli, prešiči bodo pocrkali in druge nesreče jo bodo zadele. Žena je res molčala do večera. Zvečer je pa le povedala možu, ki je hitro obvestil orožnike na Mirni o tatvini ciganov. Cigani, starejša in mlajša ciganka in okoli 20 let stari cigan, se pišejo Skalar, kakor si je Bregar zapomnil iz njihovega potnega lista. — Iz strahu pred vojno je zblaznel. Tovarniški delavec na Jesenicah Jakob Zen je iz strahu pred vojno zblaznel in so ga oddali v deželno blaznico na Studencu pri Ljubljani. Zen je izdal vse svoje prihranke za nakup živil, da ne bi njegova družina stradala v vojnem času. O vsakem o-sobnem vlaku, ki je peljal skozi Jesenice, je menil, da je namenjen vojaškemu transportu. — Predrzna tatvina. V pisarno kamnoseškega mojstra Felixa Tomana na Resljevi cesti, se je vtihotapil neznan tat in ukradel iz mize dve glavni knjigi, potem troje starodavnih knjig, in sicer gotski abecednik, nemško srednjeve- ško in laško srednjeveško staiv-benstvo ter izpopolnjeno poštno nakaznico z dvema bankovcema po 50 K. Tat je knjige odnesel v rdečem namiznem prtu. — Laški goljuf prijet v Ljubljani. V Solnogradu se je pojavil 241etni laški akordant, kateri se je izdal za Petra Tramontina ter trgovcu Ivanu Kralju v AVerfenu pod pretvezo, da ima na postaji veliko množino cementa, izvabil 100 kron in odnesel zimski suknjič, vreden 30 kron. Pod enako pretvezo je dobil v Bischofhofnu od trgovca Franca Deverteka tudi 100 K. Nato se je. podal prekanjeni goljuf k zgradbi železnice na Dolenjskem, kjer mu je bilo odprto polje za uganjanje nadalj-nih goljufij in tam je razne trgov ce in gostilničarje ogoljufal s tem, da se je izdal za podjetnika pri železnici. Ko so mu v Metliki postala tla prevroča, se je podal na delo v Ljubljano. Meseca novembra je prišel k pekovskemu mojstru Ant. Cizeju v Zalokarjevi ulici v družbi nekega drugega moškega, kjer je rekel, da je akordant alpinske družbe in si nadel ime Peter Cedolini. Le-tu je naročil za delavce, za 80 kron kruha za drugi dan ter rekel, da bode sploh zanaprej tam naročeval kruh. Pri odhodu pa je izvabil od Cizeja 40 K., češ, da mu je zmanjkalo denarja in da bodeta potem poravnala pri računu. Po tej goljufiji je zopet izginil iz Ljubljane. Prišedši nazaj se je nekega popoldne pojavil v Schreyevi prodajalni na Bregu ter tam pustil po prodajalki poklicati k sebi g. Scheva, pri katerem je tudi zopet hotel naročiti kruh za delavce. Ko mu je pa ta dejal, da bode povprašal zaradi cene pri družbi, se pozneje ni več vrnil. Že drugi dan pa je na enak način preslepil pekarico Terezijo Bizjakovo s tem, da je naročil za delavce kruh in izvabil 40 K denarja in zopet izginil. Policija, ki je poizvedovala, da se ubegli goljuf zopet povrne, je njegov prihod nadzorovala in ga na glavni pošti, ko je dvignil neko pismo, aretirala. Tramontinija, ki je rojen in pristojen v Clauzetto v videmski provineiji, so izročili sodišču. — Uboj. Na Raki pri Krškem so se stepli med sčboj kmečki fantje. V pretepu je eden izmed fantov zabodel z nožem do smrti 171etnega sina gostilničarja in me sarja Hrastnika na Raki, Alojzija Hrastnika. Ubijalca so zaprli. — Nesreča na žagi. 33 let starega žagarskega pomočnika Ant. Šorla v Zapužah je pri delu zgrabil valjar na žagi in ga zavrtel s tabo silo, da mu je zdrobil prsni koš. — Mrtvega našli. Na Vačah so pred Kristanovo prodajalno našli mrtvega posestnika Janeza Pirca s Tolstega vrha, ki je služil za hlapca pri Kristanu na Vačah. Bil je strasten ipijanec, vsled česar je bil tudi pod kuratelo. Govori se, da se je na nekem lesu spodtaknil ,in padel s sencem na kamen ter se ubil. Uvedena je preiskava. ' _____ — Nevarna eksplodija in ogenj v prodajalni v Novem mestu. V Novem mestu je v prodajalni, o-ziroma iv delavnici urarja g. Retza pri nažiganju svetilke eksplodiral bencin, vsled česar je bil ves lokal naenkrat v plamenu. Eksplozija je bila tako silna, da je puli razbil močno šipo na vratih ter jo zagnal daleč čez cesto, seveda razbito na drobne kosce. Čudovito srečo pri tej nesreči so imeli vsi, ki so bili tedaj v trgovini, posebno pa g. Reitz sam. ki je bil bencin nalival, pa se ni prav nič poškodoval. ŠTAJERSKO. — Starostna oskrba na Avstrijskem. K poglavju starostne oskrbe na Avstrijskem poroča graški “Arbeiterwille” sledeče: V Wein-bergu pri Fehringu, enem od naj-čmejših gnezd tega črnega okraja je umrl pred kratkim star užit-kar. Kakor vsi ljudje njegove vrste bi bil moral hoditi od hiše do hiše in po vrsti hiš. številk je bil vsak dan v drugi hiši nepovabljen gost. Takih nepovabljenih gostov nikjer ne sprejemajo z veseljem in pičlo odmerjeno jed jim navadno zabelijo z očitki in neprijaznimi besedami. Čim črnejše je gnezdu, tem pogostejši so tako zabeljeni obedi. Stari mož se je hotel ogniti' neprijaznim sprejemom in je zato prinašal jed sam v napol podrto kolibo, ki je v o-nem kraju zavetišče za užitkarje. Pred nedavnim časom je starec zbolel, ali nihče ga ni pogrešal. Kmetje, ki bi mu bili morali dajati jed, so bili povsem zadovoljni, ko ni prihajal starec več in nihče se ni zmenil za ubogo- paro-, čez osem dni se je vendar nekdo domislil starca in pogledal v kočo, kaj da pravzaprav dela starec. Grozen prizor! Ob ognjišču je sedel starec v lastnem blatu ves v nesnagi in mrtev. Prebivališče samo na sebi je bilo strašno, stene in tla so bila čez in čez pokrita z nesnago. Da bi mrliškemu ogledu prikrili ta svinjak, so truplo odneisli in z lopatami in krampi so pričeli cediti “stanovanje”. Tako se je zgodilo v letu 1913 v enem najbolj “krščanskih” krajev na Štajerskem in sicer ne v prvič. Pred dvemi leti se je zgodil enak slučaj v prav tem svinjaku. Če bi kdo očital starčkoma, da nista dovolj snažila koče, bi jima delal krivico. Oba sta bila tako stara in onemogla, da sta bi-la za vsako delo nezmožna. — Samomor starčka. Na Stari gori pri Šent liju v Slovenskih goricah je izvršil samomor 771et-ni Karol Štingl. Revežu, ki je od svoje mladosti bil skoraj vedno v postelji, se je najbrž omračil um, ker zadnji čas sploh ni mogel' več iz postelje. Pred 14 dnevi je umrl njegov nekaj let mlajši brat Jakob, kmet- v Dobrenju. Bratova smrt in neozdravljiva bolezen sta gnala starega moža v smrt. — Detomor. Iz Kozjega poročajo ,da so aretirali delavko Jožefo Blakšieevo. Sumijo jo, da je umorila svojega eno leto starega, sinčka. — Umor v Studenicah pri Mariboru. Svoj čas smo že poročali, da je umoril v Studenicah -pri Mariboru 381etni dninar Ivan Reiter svojo ženo, ki je bila nepobolšlji-va pijanka. Zdaj je stal Reiter pred mariborsko1 poroto. Razprava je razkrila silno' žalostno družinsko življenje, Reiterjeva žena je zanemarjala gospodinjstvo in prodajala obleko, čevlje, samo da je imela denar za žganje. Vlačila se je okolo z žganjarji in dostikrat je ni bilo domu po cele dni in noči. Mož je malokdaj dobil kuhano jed, če mu je pa skuhala, je bila jed bolj za prešiče nego za človeka. Zadnji dan tega groznega družinskega življenja je kupila ženska pri konjskem mesarju ostudno juho od kuhanih klobas, nadrobila vanjo nekaj kruha in je dala možu za obed. Nič čudnega. ni torej, da je postal mož, ki je bil znan kot delaven in dostojen človek, tudi pijanec. 15 januarja sta se selila. Reiter je dal ženi tri krone, da najame delavca, ki bi pomagal pri selitvi. Ona je pa nosila nekaj oprave sama, denar je pa zapravila po različnih žganjarnah. 0'b osmih zvečer je1 bila tako pijana, da je obležala pred zganjamo. Dva moža sta jo privlekla domu, tukaj pa je obležala na tleh. Reiter, ki je ta dan spil devet šestnajstink žganja, je' prišel ob pol desetih zvečer domu in prinesel s seboj hleb kruha. Sosedi sta mu čez nekaj časa prinesli v stanovanje svetilko.; Reiter je sedel na tnali in bridko jokal ter tožil sosedama svojo nesrečo in dejal, da mu ne preostaja. nič druzega, nego da umori svojo ženo, sam da se pa obesi, čez nekaj časa so zaslišali stanovalci silen ropot iz Relterejevega stanovanja. Prihodnje jutro, ko je ostalo dolgo časa vse mirno v Reiterjevem stanovanju, so šli sosedje gledat in našli Reiterjevo mrtvo, pokrito s staro obleko. Reiter je najprej z jermenom tol-; kel svojo ženo, potem jo pa ubil na ta način, da jo je suval s svojimi močno okovanimi čevlji. Reiter je odšel po umoru iz stanovanja, dopoldne je pil, nato pa šel k svoji materi, kjer so ga aretirali. Reiter je bil obsojen na šest let težke ječe. — Otrok se je opekel. Dveletni deček čevljarja Vincenca Oberč-kala v Got «vi j ah se je oblil z vrelo kavo, ki je stala na ognjišču. Otrok je dobil težke poškodbe po hrbtu. — Žena je zgorela. Posestnik Gajšek iz Liboj je požigal nad svojim vinogradom gozd. Ogenj se je razširjal hitro vsled silne suše in. objel sosedna posestva. Ko je videla njegova žena, sivolasa starka, da preti nevarnost, je šla gasit. Prišla je pa v dotiko z ognjem in se ji je vnela obleka. Smrad goreče obleke je opozoril kopače, ki so kopali v vinogradu. Hiteli so gledat kaj da je. Našli so ženo popolnoma obžgano, da jo ni bilo več spoznati. Ko so poklicali moža, je bil ves iz sebe in je dejal: “Kakršne smrti je umrla moja žena, takšne naj umrem tudi jaz.” In skočil je v ogenj, ki se je vedno bolj širil. Le s silo so ga oteli iz ognja. Dobil je hude poškodbe. — Sin je ustrelil mater. Na Štajerskem se je 151etni posestnikov sin Janez Jemec igral s lovsko puško. Mlajši bratec je tudi hotel imeti puško, ker mu je pa starejši brat to zabranil, je mlajši brat zgrabil za puško, hoteč ja starejšemu bratu iztrgati. V tem trenotku je stopila v sobo mati, ki je hotela preprečiti ruvanje bratov s tem, da je prijela za puško, a tako nesrečno, da se je puška izprožila. Krogla je zadela mater v prša. Bila je takoj mrtva. — Otrok je padel v vroče dro-že. Hčerka posestnika Hanžiča pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah Julijana je padla v vročo kad, pojno drožja. Otrok je umrl. — Požar. Posestniku Kamenše-kuku v Žetalah pri Rogatcu so zgorela gospodarska poslopja. Ker ni bilo nobenega doma, je zgorela tudi vsa živina. Škoda je velika. Zažgal je petletni otrok. — Demon alkohol. Posestnika . Franc Stranic in Ant. Šajdele sta popivala v gostilni v Št, Juriju ob Ščavnici. Zvečer sta se pozno vračala v temi domov. Zvrnila sta se v cestni jarek. Šajdeje se je rešil. Ko je hotel rešiti še svojega tovariša, je bil že mrtev. Zadela ga je kap. — Samomor vojaka. Nenavaden vzrok je pognal vojaka Scwarznbergera tretjega inf. polka v Gradcu v smrt. Polk je imel vojno vajo in je bil razdeljen v dva tabora, “sovražnike” in “prijatelje”. Schwarzenberg je bil na vaji dodeljen patrulji in sovražna patrulja ga je ujela. Schwarzenberg si je vzel to tako k srcu, da si je iz službene puške pognal krogi j o v podbradek. Bil je takoj mrtev. Schwarzenberg je bil dlje časa bolan in se je šele pred kratkem vrnil iz bolnišnice. Bil je še zelo slaboten in je v nedeljo dejal staršem, da se počuti zelo slabo in da bo težko sodeloval pri vajah. — Ta samomor gre pač na rovaš vojaške uprave, ki ne pusti, da bi vojak popolnoma o-kreval. če se le lehko drži po koncu, pa ga napode na vaje. Ostre kazni za vsako malenkost, ki jih tako ljubijo pri vojaštvu, so tudi vzrok, da so vojaški samomori na Avstrijskem tako pogosti kakor nikjer drugje, Schwär zenberg se je bal kazni, ker ga je ujela sovražna patrulja in si je raje sam končal življenje. TRST. — Vojak ne sme poznati dobrega srca. Tako si mislijo gospodje pri avstrijski vojaški upravi in takega mišljenja je večina avstrijskih oficirjev. Naši vojaki ve do to prav dobro in nešteti slučaji škandaloznega ravnanja z vojaki od strani častnikov so nam za to' dovolj zanesljiva priča. Ampak slučajev ni nikdar konec! Ne kateri so plačani mastno zato, da varujejo čast in interes domovine in svoj interes. Delavec-vojak mora domovino braniti in zanjo tudi pri tem delu trpeti. Drugače se ne bi mogli drugi na račun domovine zabavati. Korošec Anton, rojen v celjski okolici, dragonec iz leta 1900^ je bil tudi poklican pod orožje. Že doma ni bil pri naj boljšem zdravju. V Sinju, kjer je sedaj vršil svoje vojaške dolžnosti, je pa zbolel prav nevarno. Mož je oče štirih otrok in žena mu je bolna od pomanjkanja. Da preživi sebe in svoje štiri otroke, je dobivala od vojaške uprave 2 K 40 vin. na dan. Vsled prehude bolezni so poslali Korošca domov. Toda, dasi se le komaj vlekel, je moral od Sinja do parnika v Dalmaciji sam brez spremstva. Na parniku so ga vkrcali v tretji razred, čeravno je nujno potreboval postelje in počitka. Sam si je moral plačati postelj v drugem razredu na parniku. Ko je došel v Trst, je bilo popolnoma onemogel in so ga morali sodru-gi na železnici nesti v železniški voz. Ali je res, da se ne sme postopati z delavci-vojaki bolj človeško? Do kdaj bodo reveži morali prenašati take in enake krivice? Mogoče nekega dne tudi avstrijskim vojakom poide potrpežljivost. Takrat se bo gospoda že spomnila, da bi bilo pametno, ako bi se z vojaki ravnalo človeško. GLASILO SIOVlIMß FoflDorne Narodne Jedrne iz&ajl» teden* ut LA.BTN*.N A SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th A VE., Omoago, lil. Vetja na vae leto $1.00. O K O A N OV THl »LOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued waeklj. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicap', Hi. Subscription, 81.06 per year. Izvanredna kongresna seja. Za dne 7 .aprila je predsednik (sklical 'izvanredno sejo kongresa, da se prične razpi avl jati o znižanju colnine. Za ljudstvo je ta seja najvažnejša, kar jih je bilo od seje, ko je bila na razpravi Dingleyjeva colninska predloga. Ako bi bil Taft razumel in videl znamenja, bi ga ne bila njegova lastna stranka pustila na cedilu. Taftu ni šlo v glavo, da je ljudstvo spoznalo, da visoka colnina koristi le miljonarjem in ljudskim oderuhom. Posledica tega je bila, da je Taft pri predsedniških volitvah žalostno pogorel, ker so pristaši njegove stranke nastopili proti njemu. Sedanji predsednik ni odlašal s svojimi načrti. Ako bi Mo po njegovi volji, tedaj bi bil sezval kongres že teden dni preje. Ali Clark, predsednik nižje zbornice in demokratični vodja Unterwood nista bila z d el 6 m še gotova. Tako sta vsaj trdila. Razlogi so pa bili drugi. Demokratični ljudski oderuhi v južnih državah so ravno-tako veliki prijatelji roparske colnine kakor industrielni kralji /v severnih državah. Underwood je v sorodu z železarsko industrijo v Birminghamu, Ala. Teksanei in Louisijanci tudi niso za znižano colnino. “Sveti Florijan, zažgi hišo mojega soseda,” molijo zvečer in zjutraj. V nižji zbornici je vseeno večina za colninsko revizijo, dasi-ravno so nekateri demokratje proti. Drugače je v ‘zveznem senatu. Tu se bo dobila večina le s pomočjo mešetarstva, kot je v navadi pri kakšni konjski kupčiji. Rekli bodo takole: “Ako hočete, da glasujemo za eolnin-sko revizijo, potem nam bodete dali to in to. Ako se ne bodete ozirali na naše želje, se ne bodemo mi na vaše itd.” Kakše obljube bo moral stopiti predsednik, da v senatu dobi potrebno večino in zadovolji nenasitnost članov najznamenitejše zbornice, na svetu, kakor jo je imenoval neki širokoustnež, se ne bo' izvedelo tako kmalu. Kar se izvrši za kulisami, zvedo le oni, ki so prizadeti. Izjeme so le takrat, če mora predsednik ali pa misterski predsednik apelirati na javnost, da razkrinka nenasitnost gotovih krogov in pridobi ljudstvo za! svojo stran. O sedanjem predsedniku vemo le to, da je zastopnik kapitalističnega razreda in da rad ne odneha od svojih načrtov ,ako jih smatra za dobre. Ako je prepričan, da visoka roparska colnina rodi monopole in truste, tedaj bo pri-Mo med njim in trustotvci, ki so v javnosti proti monopolom, tajno pa za nje, do hudega boja, Znižana colnina je za dobro vsega ljudstva, visoka colnina pa brani le monopole in daje ljudskim oderuhom moč, da ljudstvo odirajo po svoji volji. Ako bo predsednik imel dovelj moči in energije, tedaj bo zalučal ljudem v obraz, ki v kalnem ribarijo za za trustovce in monopoliste : “Nesramneži!” Mogoče je pa tudi, da bo predsednik pogoltnil gnjev d° teh ljudi in bo sprejel njih pogoje. Ako se to izvrši, potem bomo dobili znižano colnino, ljudstvo bo pa moralo na kakšen drug način odračuniti davek ljudskim pijavkam. V interesu ljudstva moramo zahtevati, da se odpravijo vsi indirektni davki. Delavec, ki zasluži komaj 800 dolarjev na leto plača v primeri z bogatinom, ki zasluži 100 tisoč dolarjev v letu, desetkrat več indirektnega davka. Pri vsakem grižljeju kruha, ako kupimo čevlje, obleko ali katero drugo za življenje potrebno reč, moramo plačati indirektni daviek. Ker bogatin nima večjega želodca kakor delavec, zato plača delavec desetkrat toliko davka. Indirekten davek je največja krivica za ljudstvo. Uvozninska colnina je nič druzega kot indirekten dal vek, katerega plačuje ljudstvo. Jasno mora biti vsakemu, da trgovec ne more plačevati colnine iz svojega žepa. Ako trgovec plača colnino, mora logično za toliko podražiti blago, kolikor je plačal colnine. Ako nekateri nazadnjaški delavski voditelji, ki ne mislijo tako daleč, kakor sega njih nos, zahtevajo vi°oko obrambo colnino, tedaj jim ne sledimo. Ti ljudje niso nič druzega kakor trobilo svojih gospodarjev. In če bi bilo res, da bi mezde padle nekoliko, ker bi se znižala colnina — kar se ne bo zgodilo — nimajo ti ljudje z moralienega stališča pravice zahtevati visoke colnine. “Visoko plačo” imajo le stav-binski delavci v nekaterih ¡večjih mestih, ki pa ni tako visoka, da bi odgovarjala današnji draginji. Vsi drugi delavci pa vzlie organizaciji še niso dosegli tistih plač, da človek živi, kot je trdba živeti človeku. Po odpravi visoke colnine je treba uvesti naraščajoči dohodninski davek. Za ta davek niso bogatini. Med vsemi patrioti širom sivieta, ameriški patriot najbolj nerad plačuje davke. On pričakuje, da miu vlada daje, vzame pa patriot sam. Ako se ozremo v našo staro Avstrijo, tedaj moramo reči, da se lahko štejemo srečnim, da nas ne vladajo ljudje, 'ki gorijo za veliko stalno armado in v interesu te armade nakladajo ljudstvu vedno nova davčna bremena. 30 tisoč več rekrutov bodo vzeli vsako leto k vojakom. Gradijo nove trdnjave ob mejah in ogromne drednotke, kakor bi bila Atvstrija prva velesila na morju. Vse to pa mora plačati ljudstvo. Ako nismo drugje zavarovani proti izkoriščanju, nas bo mržnja naših patriotov do davkov vsaj obvai ovala ¡za sedaj pred brezmiselnim oboroževanjem — pred militarizmom. Zadnji kongres je vzlie napadom demagogičnega rumenega časopisja mesto treh drednotk dovolil le eno. Lestvica za dohodninski davek, ki znaša od 1 do 4 odstotkov, lahko postane nevarna, ako ne bi bili svesti, da ne bo predsednik preveč vščipnil bogatinov. Z zdajšnim zasedanjem kongresa je pričela nova politična zgodovina Unije, ki bo učinkovala tudi na Evropo. Po starem kopitu ni šlo več naprej in kreniti je bilo treba na drugo pot. Nekaj zgodovine o družini Romanov. Meščanski zgodovinopisci pojejo zdaj slavo družini Romarov, iz katere “izhaja” batjuška Nikolaj, sedanji ruski car. Ob taki priliki je treba poznati senčnato stran, da si lahko sodi nepristransko. Pred tri sto leti so bili Poljaki gospodarji v Rusiji. Knezi in bojari so ponudili sinu Zigismun-da rusko carsko kriono. Zigis-mund pa tega ni dovolil, ker je hotel veliko moskviško vojvodinjo spremeniti v poljsko provinco. V tem osodopolnem trenotku je Kozma Minin, mesar iz Nižnje-ga Novgoroda, vzplamtel ruski narod, da je, pregnal Poljake izpred Moskve, katero so oblegali že dva meseca. Zdaj so izvolili prvega Romanova. Neka državna listina pripoveduje, da sio najpametnejše in najboljše ljudi sklicali v Moskvo. Kaj takega se seveda danes ne bo zgodilo v carstvu, ki se ima za svojo rešitev za/hvaliti navadnemu mesarju Kozmi Minin, dasi-ravno so se ruski carji izkazal1’ vsikdar izurjčne mesarje, kedar je bilo treba zadaviti svobodo ruskega naroda.' Kako nastaja zgodovina, pripoveduje državna listina: “Ker naš neskončno dobrotljivi in troedini hvaljeni Bog na prošnjo njene'svete božje matere in v izvišenih moskviških čudodelnikov ni hotel, da bi vse pravoverno krščansko živelo v strašni bedi in da bi resnično, pravoverno, krščansko grško vero zasramovali Latinci in verniki luter-ske in bogokletne vere, je v svoji človekoljubnosti poslal svetega Duha v srca vseh pravovernih kristjanov v ruskem carstvu, da. je celo do dojenčkov nizdol po stal soglasen sklep.” Ta božji sklep pa ni bil soglasen, kakor nam listina pripoveduje nadalje. Še le po več dneh je bil izvoljen Miha Feodorovič Romanov Jurjev. Sklep se glasi: “Nad vladimi.rsko in moskovit-sko državo, kakor nad velikimi in krasnimi mesti v Rusiji, naj bo vladar, car in veliki knez, kakor tudi samovladar vseh Rusov Miha Feodorovič Romanov Jurjev; izven njega ne smejo inozemski in domači knezi vladati nad carevino Moskovitov, ker je ou sin Feodorja Nikdtiča Romanova Jurjeva, bratranca slavno-znanega mogočnega gospodarja in carja, velikega, kneza in sa-movladarja vseh Rusov Fedeorja Ivanoviča.” Po tem sklepu so zopet molili od 7. do 21. februarja. Izvolitev se je Vsegamogočnemu najbrž dopadla, ker ni z nobenim znamenjem izkazoval svojega nezadoe voljstva. Mladi car je bil star 16 let. Njegov oče je bil menih, katerega so pregnali v ki oster. Njegova' mati je bila tudi mena. Miha ni hotel nič slišati o carskem sijaju. Njegova mati je bila tudi nasprotna. Končno sta se oba udala “božjemu odloku”. Očeta carja so ujeli Poljaki. Ko so ga izmenjali, je prišel na dvor svojega sina, kjer je postal patriarh — papež ruske državne cerkve, pravi vladar Rusije. Njegovo meniškio ime je bilo Fi-laret. Svoj vpliv je izrabljal tako tiransko, da je kasneje Peter Vei-liki odpravil patriarhat. Kdor čita zgodovino Rusije, izve, da so vladarji izvrševali največja grozodejstva. Celo dvor ni zgodovinarji, ki radi prikrijejo senčnate strani vladarjev, poročajo v strašnih činih vladarjevi. Neizmerni so bili ruski carji v ljubezni, uživanju, sovraštvu in maščevanju. Na dvoru se je v o-semnajstem stoletju živelo nemoralno. Dvor je bil prava gnojna jama. Peter III., Ivan IV. in Pavel I. nas spominjajo na dvore aziatskih samodržcev in strašno zgodovino Bizanca, kjer so se vršila taka grozodejstva, da se pero vstavlja jih opisati. Vzlie temu sa vsi vladarji čestitali ruskemu carju, ko je družina Romanov dne 6. miarca praznovala tristoletnico, odkar je postala vladarska družina. Kapitalistični časniki so prinesli dolge slavospeve carju po milosti mesarja. Pa tudi druge podrobnosti iz družine Romanov so zanimive. Zadnji moški iz družine Romanov, ki je vladal Rusijo, je bil Peter II., vnuk Petra I., nemoralen mladenič, ki je v šestnajstem letu umrl neoženjen. Zadnja ca-rinja iz te družine je bila Elizabeta Petrovna. Njen naslednik, Peter III., je bil po svoji materi vnuk Ani Petrovnj vnuk Petra Velikega. Ali njegov oče je bil nemški princ Kari Friderik, vojvoda pl. Holsteinski in Gottoip-ski. Njegova soproga, ki ga je dala po 6 mesečnem vladanju u-moriti, je bila zloglasna Katarina pl. Anbalt Zerbst. Bila je torej' Nemka. Friderik II. je primerjal rusko Katarino s Katarino de Medici • # t p0' vsej pravici. Dala je umoriti svojega soproga, kakor vsakega druzega, ki se je drznil upirati njeni volji. Pa tudi v nadaljnem razvoju so bili umori in revolucije v carski palači na dnevnem redu. Pri umoru norega Pavla I. je sodeloval njegov sin Aleksander I. Še le po letu 1825 so nastopili mirnejši časi. Današnja ruska dinastija ni več slovanska, marveč je prusko-mongolska in ima svoj začetek v Katarini in Soltikovu, dvornemu komorniku. Mogoče bo ta zgodovinska resnica spametovala one, ki vidijo v današnjih “Romanovih” rešitelje Slovanstva. Moloh—mifitarizem. Član francoskega senata d’Es-toumelles de' Constant je izdal lani nekako ob tem času spomenico o skrčenju izdatkov za oboroževanje na suhem in na morju. Pred dvema letoma je naročil stalni odbor interparlementarne zveze, kateri pripadajo člani z:a-konodajalnih zbornic vseh dežela, posebni komisiji sestavo resolucije o' omejitvi oboroževanja, ki bi imela biti predložena 17. inter-parlamentarni konferenci. Ker je konferenca vsleil epidemije izostala. je objavila 'komisija sad svojega dela v posebni knjigi, ki jo je izda! francoski senator d’-Estouvnelles de Constant. Misli, ki so izražene v navedeni spomenici, niso naše misli, spočela .’n rodila jih ni proletarska glava, vsak stavek nosi v sebi klavrne sledove meščanske mev-/avosti, strahopetnosti in polovičarstva: strah je meščanske ide-aloge pred posledicami, ki grozeče spremljajo obnoreli militarizem stopinjo za stopinjo, pa jim manjka srčnosti in poguma, da bi zgrabili 'zbesnelega bika za roge in treščili militarizem oh tla, Ampak boječnosti in malo srčnosti meščanskih .politikantov smo vajeni že zdioma: nihče ne pričakuje od njih odločnega, možatega in je od njih odločnega, možatega in resnega nastopa zoper moloha, ki pije ljudstvu srčno kri, nihče se nanje ne zanaša. Ampak eno je v tej spomenici vredno našega zanimanja: spoznanje, da podi vrtoglavo in vratolomno oboroževanje ljudstva naravnost v revolucijo. “Ne gre, pravi navedena spomenica, zahtevati od vsake dežele, da zatre svoje oboroževanje; zato gre, da ustavimo medsebojno zoprništvo dežel, ki vse uničuje. Ostanite oboroženi, da varujete svojo obrambo, kličemo državam, ostanite oboroženi, vkolikor se vam oboroženje zdi koristno, ampak dogovorite se, da ga omejite, namesto da ga razširjate; če krenete na to pot, uvidite kmalu, da vam najmanjše oboroženje podeli večjo varnost in po znižanih cenah. Od vas terjamo, da izpremenite svoje stališče; namesto da kar slepo pomnožujete svoj morn. in 'vojni proračun, krčite ga po zrelem preudarku, vsak zase, vsak v svoj prid. Vzemimo — da uvažujemo večni argument vseh dvomljivcev — da bi otročja zahrbtnost zapeljala to ali ono državo, da bi se odločila od ostalih držav in da ne bi omejila oboroževanja in da bi se smatrala ta država za gospodarico sveta, Ker bi edina ohranila svoje orjaško oboroženje. Ali imela bi v resnici ves svet proti sebi, ne le euvstveno -in čuvstvo ni postranska reč -temveč iz solidarnosti. Ker bi se edina ustavljala napredku vseh; nje stališče bi bilo v kratkem nevzdržno na zunaj in na znotraj, v mednarodnem in socialnem pogledu. V interesu najmočnejših je, da omeje svoje oboroževanje in sicer čimprej. Če odlašajo še deset let, bo prepozno. Revolucija vzide iz oboroženega miru! Skrajni čas je, da svarimo, če nečejo vlade, da se vprašanje reši brez njih, vzlie njim in proti njim, ker zlo 'postaja od dne do dne pretežko, prenesmiselno.” In avstrijski moloh se je požu-ril, da odgovori na ta nasvet, da se krvavo ponorčuje iz svarila meščanskih dobrijanov, ponorčuje na stroške ljudstva. Avstrijska vlada je predložila delegacijam molohov račun za lansko leto. Pol miljarde natančneje 149 milj. in 423,881 kron ljudskega denarja je terjal požrešni militarizem za čas enega leta. V času, ko je avstrijsko ljudstvo strahoma zrlo v bodočnost prihodnjih dni, ko se je plaho vpraševalo, kako bo potolažilo drugi dan nejevoljne želodce, s cim odelo razgaljene ude, v času, ko se je ljudstvu streha izmikala iznad glave, je prišel samo-goltni militarizem in zvišal svoj tribut za 22 miljonov kron. Namesto da bi se napolnili glasni želodci in se oblekla razgaljena telesa, gre pol milijarde, gre o-gromna množina človeškega dela v brezdanje militaristično žrelo/ brez koristi. Letos je; zahtevala Avstrija 30 tisoč več rekrutov za vsako leto, poleg pa nove miljo-ne, mejtem ko so bili še rezervisti pod orožjem. Tudi Nemčija je pomnožila število rekrutov in vojaški bičej. Francija, Italija in Rusija plešejo krog mioloha militarizma. Meščanski poslanci, slavohlepni, redovželjni štreberji in lakaji so pripravljeni, da ustrežejo n^olohovim željam in odobre pomnožitev rekrutov in visoki bičej. Velik je strah ljudstva pred vojno, katero hočejo imeti na vsak način gotovi patriotični krogi, da bi zredili svoje denarne mošnje. Obrtni položaj je slab. V Nemčiji čaka na vsako službo v velikih mestih od 20 dio 30 ljudi. V Avstriji je gospodarski položaj še bolj kritičen. Vsledtega se je število priseljencev v New Yorku za prve tri mesece 1913 v primeri z lanskim letom pomnožilo za 35,000. Zakaj, vse to? Ker je Rusija silila do odprtega por ja, Avstrija pa hoče ohraniti Skader Albancem. Takio nam bodo odgovorili ljudje, ki vodijo visoko politiko na “štriku” in govorijo o neprestani vojni nevarnosti. Temu zločinskemu početju diplomatov in ljudi, ki bi radi svoje suknje zamenjali z obšitimi fraki, je treba, da narodi napravijo konec. Dosti se je že prelilo krvi na Balkanu in nepotrebno je, da bi se klali civilizirani evropejski parodi med seboj. Dokler se bo nadaljevalo z brezumnim oboroževanjem v Evropi, bo nad narodi v Evropi visela vojna kot Damoklejev meč. Kdor je za mir, ne hodi vasovat v drugo vas s1 kolom, marveč pusti kol doma. Oborožena pest je bila še vedno najslabše jamstvo za mir. Ljudstvo v Evropi je za mir. Zato pa doli z oboroževanjem! Delavstvo in organizacija. O načinu strokovnega gibanja in dejstvih, ki omogočujejo uspešen razreden boj, je celo med člani strokovnih organizacij različno mnenje. O pomenu razrednega boja, o cilju, načinu in sredstvih skrokovnega gibanja, je še mnogo nejasnih pojmov. Neprestano se spreminjajoče oblike in raznovrstni pojavi tega gibanja prov-zročajo zlasti med mlajšimi člani Organizacij nejasnost in nerazumevanje. Naj torej spregovorimo o tem vprašanju nekoliko besed. Proletariat katerega sibodi poklica lahko napove boj svojim delodajalcem. Kakor se prične gibanje in se skliče zborovanje, da se razpravlja o položaju, pa bodo delavci nepremišljeno dali duška svojemu bojevitemu razpoloženju in zahtevali takoj, da naj se poseže po zadnjih bojnih sredstvih. Ne upošteva se situacije in ne računa z okolnostrai, ki odločajo o rezultatih boja. Hipno navdušenje in ogorčenje daje impulz sklepom. Ne presoja se vsestransko ugodnost in neugodnost položaja. Po naravnem, najenostavnejšim nagibu se meni, da je treba nasprotnika, neoziraje se na njegovo' obrambno moč, vedno napasti najenergičnejše. Na posledice, vsled silnega odpora nasprotnika neugodno končanega boja, se ne misli. Če je pa organizacija z ozirom na položaj nasprotnika prisi-ljeha priporočati stališče in ukrepe, ki ne ugajajo hipni razburjenosti delavcev, se pa poraja nezadovoljnost in razburjenost proti organizaciji, ki vara delavce itd. itd. Občutek je navadno močnejši od razuma. Razum veleva, da se ne sme v boju prezirati dejstev in okoln‘osti, ki imajo odločati o rezultatih v gibanju. Ali predno ima nastopiti odločilni trenotek, je treba pred vsem pregledati lastne vrste, na-padno silo, vztrajnost bojevnikov in sredstva, s katerimi se razpolaga; obenem je treba računati z odporno močjo nasprotnika. Boj, ki je bil napovedan po takem vse stranskem presojanju razmer, je vedno končal z najpopolnejšim uspehom. Da je pogoj strokovnemu boju razredna organizacija, ni treba posebej povdarjati. Ali za uspešno in koristno delovanje je treba ne samo, da organizacija obstoji, treba je tudi, da je organizacija dovolj močna, da izvede mezdno gibanje. Le moč odloča v socialnem boju. Razredni boj je kosanje interesov, katerih hranitev je le vprašanje moči. Kdor je močan zmaga. Uvaževati v socialnem boju drugačne momente ali razloge je blazno. Navsezadnje tudi ust- varitev posrednih predpogojev za ugodni uspeh je odvisna le od moči in veljave, ki dokazuje delavstvo. Javno mnenje n. pr. bo vedno na strani močnejšega. Če se zna delavstvo bojevati z močjo in pogumom, so mu simpatije javnosti zagotovljene. Kratkomalo blazno pa je, ako se hoče kapitaliste prisiliti s faktorji izven organizacije, da bi ugodili delavskim zahtevam. Le organizacija je v tem oziru odločujoči faktor. Ako se je v začetku boja računilo s takimi predpogijji, je zmaga gotova stvar. Kako pa vstvariti take predpogoje in kaj napravi organizacijo močno? Moč organizacije vstvari pred vsem število članov. Ali tudi s tem ni še vse rečeno. Organizacija lahko šteje momentalno veliko število članov, ne da bi bilo zato še dovolj močna. podlaga in moč organizacije se ne vstvarja samo s. hipno pridružitvijo mase. Združena masa ne sme videti v organizacij^ le zatekališče v resnih momentih razburjenosti, zavedati se mora moči organizacije tudi v tre notkih, ko se pripravlja za nove boje. Organizacija zadobiva važnost, moč in upliv, ako ima trajno na razpolago zavedno maso. Moč organizacije vstvarja vztrajnost in disciplino članov. Predpogoj uspehu je vstrajno podpiranje organizacije, ki se tako utrjuje in vstvarja člane zavedne, da o-stanejo v odločilnih trenotkih zvesti organizaciji in ideji, za katero se bojujejo. Član organizacije pa se mora tudi globoko zavedati končnih ciljev razredne organizacije. Kdor vidi v strokovni združitvi le korporacijo delavcev enega poklica, zedinjenih v svrho izvojitve boljših plačilnih pogojev, ima o pomenu in ciljih organizacije jako omejeno mnenje. Razredna, organizacija ni tukaj, da bi se delavstvu zvišale plače in povoljno u-re.dile njegove življenske razmere v tem socialnem in gospodarskem sistemu. Končni cilj organizacije gre preko teh mej. Strokovni boj v svrho izvojitve boljše plače ali manjšega delavnika predstavlja le minimalni in najenostavnejši del razrednega gospodarskega programa. Končni cilj strokovne organizacije ni le mezdno gibanje. Cilj ji je popolna in temeljita sprememba sistema. Organizacija stremi po celotni preureditvi socialnih stikov in gospodarskih interesov. Tak preobrat razrednih privilegijev in družabnih gospodarskih in političnih pogojev zamore izvršiti organizacija, ki združuje proletarske bojne armade, da jih pripravlja za odločilno bitko, ki ima poraziti kapitalistično izkoriščanje in premoč privilegirancev. Ali ker se vrši razvoj razredov in sprememba gospodarskih stikov po zakonih splošnega gospodarskega napredka, je tudi uveljavljenje ciljev organizacije podvrženo zakonom jn pogojem tega razvoja, ki ne trpi ostrih momen-talnih skokov, ki se pa izvršuje neprestano po določeni smeri. Združitev delavstva jnedstav-lja socialno nasprotje in očitno kosanje interesov, ki se približuje odločilni fazi. Kdor pristopi k internacionali organiziranega proletariata, dokazuje, da je proti sistemu izkoriščanja in pobijanja in da stremi po družbi gospodarske in socialne pravičnosti. “Železničar”. — Najglobokejša luknja, ki so jo izvrtali pri Czuhovu v Šleziji. Nje globočina znaša 2240 m. Vrtali so jo 982 dni, od katerih je bilo 169 nedelj in praznikov. Prvih 53 m. se je izvrtalo z lopatico, na-dalnjih 524 z dletom in ostanek z diamantnimi kronami. Porabilo se je pri tem deliu 700 karatov diamantov. Vrtanje je stalo nad 300.000 mark ali 1 m globočine na okroglo 144,5 mark. Vrtanje je imelo namen raziskavanja premogovega gorovja. Vrtalno orodje je bilo nasajeno na mannesmanno-vih ceveh. Teža teh je znašala 14.200 kg. Luknja se je morala zavarovati proti zasipu s cevmi. Zato se je porabilo 126.492 kg. cevi. Med vrtanjem se je merila tudi temperatura v raznih globočinah. Rezultati merjenja so zelo zanimivi. V- globočini 500 m je kazal toplomer 26 stopinj, 1000 m 40 stopinj, v globočini 1500 m je poskočila temperatura na 69 stopim in v globočini 2221 m celo na 83,4 stopinj. Slovenska Narodna {Jatanorljcoa 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. Illinoia. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. UPRAVNI ODSEK: Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa. I. Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans. II. Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635. Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK: Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo. Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo. Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, Ul. POROTNI ODSEK: Anton Hrast, 510 W. 3rd st. Duluth, Minn. Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O. John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada. UREDNIK “GLASILA”: Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika. Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu. Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu. Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111. Marco Visconti. Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi Ob vznožju postelje, komaj dva koraka proč od nje, je bil nameščen težek zaboj, napolnjen z zemljo. Na tem je po tedanji šegi, ki je bila razširjena po celi Evropi, gorel ogenj: zidana ognjišča so bila tedaj še nova iznajdba, in vi-deloi se jih je le malo kje. Na ognju je na trinožniku stal lonec. Bolj spredaj, in sicer prav na sredi sobe, je stala bukova miza. Štiri slamnati stoli, kakih šest vesel, lesena polica na steni, na kateri so bili razloženi neki krožniki, tri glinene sklede in tri medene žlice, svetle 'kakor zlato, skri nja in mreža za ribji lov — je bilo revno* pohištvo tiste sobe. Pri mizi pod železno svetilnico je sedela stara Marta, utopljenče-va mati, in je predla. Njen obraz, ki je bil pač vel a vendar ne medel, z maloštevilnimi gubami, njena vitka rast, njeno odločno gibanje je kazalo močno in zdravo nrav, katere niso mogle upogniti težave in neprijetnosti revneiga življenja. Toda tisto čelo, s katerega je sicer odseval blaženi mir. je bilo sedaj zatemnjeno vsled neke nedavne in nenavadne žalosti Kdor bi jo bil sedaj prvikrat videl, bi bil lehko zapazil na njenih licih neko bledost, katera ji je sicer mogla biti tuja, in bi bil uganil, da tiste oči, zatekle in zdelane po premnogh izlitih solzah, vendar niso bile vajene joku. Uglobljena v molitev je gibala ustnici, toda od njene tihe molitve se ni moglo slišati drugega nega šepet zadnjih zlogov; videlo Se je pa, kako je izgovorjene besede spremljala s pogoštim, pobožnim pripogibanjem glave. Večkrat se je ozrla na tisto posteljo in obračala proti nebu tako otožen pogled, da je bila oči-vidna njena notranja želja, katero je pošiljala Bogu, naj bi izvolili poklicati k sebi še njo in združiti jo zopet z njenim Arrigozzom. Miha je imel pleča obrnjena proti mizi; sedel jei pripognjen k ognju in mešal neko proseno kašo z mlekom, ki se; je kuhala v loncu. Na njegovem 'licu je bila izražena neka bolj surova in trda žalost, ki je nekako nagibala k nevolji in jezi. Obrnil je bil ramena proti ženi nalašč zato, da bi jo ne videl in da bi njena žalost ne povečevala njegove, in tako je delal svoje delo, ne da bi dvignil glavo. Ko je poteklo po priliki pol u-re, je žena vstala, snela preslico, šla k ognju in vzela doli lonec; na to je stopila k polici, in ker je bila vsa zamišljena v svojo molitev, je potegnila doli vse tri sklede in jih položila na mizo, pri stavivši k vsaki še žlico. Ker je bila že toliko leit vajena .temu delu ,so ji roke pri tem že same tekle in delale po navadi. Na to je vložila v vsako skledo nekoliko jedi in poklicala: “Miha! pojdite večerjat.” Toda, ko se je na njen klic mož bližal mizi, se jei žena spomnila, da je pripravila jed-no skledo preveč. Zato jo je hitro vzela in položila na tla, kakor da bi bila napolnila za psa. Mož je vendar opazil, kako naglo in vzne mirjeno je to storila; videl je, da je .stala na mizi. še tretja žlica na navadnem mestu; 'in ker je uganil, da se je to zgodilo vsled njene razmišljenosti, ko je za sinu tako goreče molila, je obrnil obraz na drugo stran, da bi se ne pustil videti ginjenega, vzel svojo skledo in se vrnil tja, od koder je bil prišel. Marta je povesila glavo na prsi, potem pa, ko se je nekoliko osr-čila, je poklicala psička po imenu. Ta je komaj nekoliko vzdignil glavo izmed tačic, zmigal po-lalikoma z repom, a se ni zganil s svojega ležišča. Zato je ona stopila k postelji, ga je pogladila in pomilovala ter vzdignila ga in nesla tje k skledi. Poprej ni nikoli marala zanj; vedno je bila nasprotna temu, da so ga redili, kajti bile so slabe Jetine, in zdelo se ji je nespametno držati onega nepotrebnega gosta pri hiši. A sedaj, ko ni bilo več Arrigozza, se ji je dozdevalo, da bi onečastila njegov spomin, ko bi se ubogi ži-valici slabše godilo nego prej, dokler je on skrbel za njo, ali če bi bila _pd 'koga zmerjana, zaničevana, in če bi ¿e sploh nifcdo ne ljubil. Psiček je po svoje zahvaljeval gospodinjo za njeno nenavadno skrb, dobrikaje se ji z nekim glasom, ki je bil skoro podoben človeškemu stokanju, nazadnje je sklonil gobec k sledi, polizal nekaj malega in na to skočil nazaj na posteljo ter se sključil kakor poprej. — Tudi ta uboga živali-ca ne mara živeti brez njega, si je mislila starka, ki ga je ves čas o-pazovala. Na to se je. vsedla in prekrižala, ter je začela jesti. Zajela je nekaj žlic tiste kaše, potem ko je že dolgo mešala po skledi, a ni ji šlo v slast. Ko je pa vi dela, da nese njen mož skledo nazaj na miso, se je; hitro posilila in požrla zaporedoma kake tri žlice, da bi on videl, kako zvesto je. Miha se je zopet vsedel k ognju. Ko je tedaj ona opazila, da je bila nazaj prinešena skleda še skoro polna, jo je vzela v roko, stopila k njemu, prijela ga rahlo za ramo in mu rekla: “Za božjo voljo, Miha, jejte; tako ne boste mogli stati po koncu; celi dan ste še skoro tešč. Brodar je zmajal z ramenoma, ne da bi zinil. Žena njegova je pa nadaljevala žalost no: “No, jejte vendar vsaj nekoliko ! Ali hočete sestradati ? Nikar se ne zapuščajte tako! Tega ne smete storiti že zaradi mene . . . kaj naj počnem, če še vas ne bo...” Toda jok ji je zadušil bese'-do. “Ali ne prenehate še s tem svojim jokom?” je tedaj jel kričati brodar: “ves božji dan le tako!” in ko si je tudi on z roko otrl solze: “Kaj ga nemara obudite od smrti? Pri moji duši, jaz ne morem več prestajati!” Nesrečna žena je potisnila nazaj v se svojo žalost, ki se ji je oklenila okolo srca; s pregačo si je obrisala oči in je zopet začela presti. Dolgo časa sta bila tiha oba. Zena je opravljala svoje delo in pogledovala včasih moža, kateri je sedel na nizkem stolu s komolci, oprtimi na kolena, in z glavo v rokah; dozdevalo se je, da joče. Koneeno je ta vstal, prišel k ženi in se vstavil pri njej; hotel se ji je pridokrikati in jo s prijaznimi besedami odškodovati za žalost, katero ji je prizadel s svojim prejšnjim nesmiselnim govorjenjem. Torej je rekel: “Tako, Marta, hočem pa storiti kakor želite vi, bora jedel, da vas zadovoljim.” In res je začel je'sti. “'Slišite, Marta,” je kmalu na to zopet nadaljeval, “jutri popeljem, v Dervio našega župana; z denarji, katere primem za vožnjo, plačam mašo za Arrigozza, plačam jo v Luganu, kjer ni prepovedi.” “Mašo siem že naročila jaz,” je odgovorila žena, in kazaje volno, katero je predla: “Vidite,” je dejala, “ta je prav za luganskega župnika; delo bo nadomestovalo miloščino za mašo.” Brodar je stisnil ustnici, ki sta se mu začeli tresti. Tako je bil ginjen, da le s težavo je zadrževal solze; v njem se je obudilo tako nežno sočutje in ljubezen do stare tovarišice svojega življenja, da je bilo to nekaj bolj močnega, bolj svetega in bolj ginljivega nego prva. goreča ljubezen, katero je imel do nje v letih njene mladosti. DVANAJSTO POGLAVJE. Bilo je že pozno. Slišalo se je le še zamolklo šumenje jezera; včasih je veter popihal v vrhe kostanjev, ki sta zakrivala brodarjevo bajto. Nenadoma je pes, ki je bil sključen na postelji, privzdignil svoj gobček, zadrl ušesi in začel režati, in kmalu na to je poskočil in stekel proti durim, jezno renče in lajaje glasno, kolikor je mogel. Miha in njegova žena sta jela poslušati. Slišala nista nič nenavadnega, ampak le običajni šum. Mož je vendar odrnil zapah, odprl in šel ven. Slišal je tam pri Limonti drugega psa lajati; bil je ribičev pes. Zlezel je na neko skalo, ki je bila za njegovo hišico, pogledal proti vasi in videl, da se je na tisti strani nebo žarelo, visoke pečine1, pa so bile razsvetljene od neke trepetajoče in nestalne svetlobe, katero je moral pač gotovo provzročevati kak požar. “Ogenj v Limonti!” je zavpil in tekel hi-tro na tisto stran, da bi pomagal, kar bi mogel. “Varujte se nesreče,” je zavpila žena za njim in na to se vrnila v hišo, kjer se je vrgla na kolena in je začela goreče moliti. Grede naprej je slišal Miha neke krike' iz vasi; kmalu na to še druge, ki so prihajali od različnih strani in celo z gore, kakor tudi od obrežja. Početkom so bili kriki le posamezni, in se je moglo še razločevati, od katere hiše prihajajo; a potem so jeli naraščati in so se1 kmalu pomešali v splošno, o-bupno vpitje. Prišedši na neko višavo, se je prepričal, da je bilo vžgano nalašč, kajti goreli ste hkrati dve hiši, vsaka na nasprotnem koncu vasi.. Začel je pazno poslušati, položil je dlan za uho, da bi bolje lovil glas, in tako je mogel razločiti med tistim glasnim vpitjem neke pretilne vsklike in kletvine. Uprl je svoje oči na trg pred cerkvijo in zapazil, da so med divjim vrvenjem ljudstva blesketali oklepi in sulice. Tedaj je jel slutiti, kaj bi moglo biti, in žal, uvideval je vsak hip bolj, da se ne moti. Požar je naraščal, in kmalu je bila cela vas v ognju. Voda v je-zaru je zarudela. Videlo se je nekaj ladjic odriniti od kraja; ljudje v njih so veslali na vso rnoč. Od začetka so bile rodeče tudi te ladjice in ljudje, toda čim bolj so se oddaljevale, tem bolj je ugaše-vala svetloba na njih; nazadnje jih je bilo komaj videti v mraku pluti naprej. Sedaj so se skrile o-čem, a sedaj so se za hip zopet prikazale v zadnjih svetlobnih tra kih, ki so skakali sem ter tja po jezerii, dokler se niso popolnoma izgubile v neskončni nočni temi. Brodar je hotel že kar hiteti naprej in skočiti med tiste' razbojnike, ki so vse pokončevali, toda zadrževala ga je misel na njo, katero je bil pustil samo v ubožni koči. . Ko je tako omahoval, je zaslišal, da so tam blizu zašumele veje, kakor bi jih kdo premikal, in začutil je tudi stopinje. Stopil je za deblo neke stare oljke, in pri svetlobi, katero je pošiljal požar celo do tja, je zagledal neko ženo z dojenčkom v naročju in še neko deklico, katera se je držala za njeno krilo. Žena je vlekla tudi kravico za seboj. Uboga žival se je ustavljala in je pogledovala nazaj proti vasi. Žalovala je menda po zapuščenih jaslih in je mukala. Na njeno mukanje je' odgovarjalo drugo od raznih daljav in strani j : bili so namreč še drugi nesrečniki, ki so prav tako spravljali proč svojo družinico, kravico in še kaj drugega, kolikor so mo-gii. Miha je takoj spoznal ženo. Sto pil je tedaj pred njo, poklical jo po imenu in vprašal: “Kaj^se godi tam doli, povejte mi. ali se more na kak način pomagati?” “Samostanski vojaki so vžgali vas,” je odgovorila prestrašena žena, “in sedaj pobijajo vse tiste, katere morejo uloviti. Oh, moj Bog, kaj sem morala doživeti; nocoj je zadnja noč za Limonto izgubljeni smo ! Bog nas kaznuje' za kako hudo pregreho.” “Miha!” je pridejala še na to s prosečim glasom, “ker vas je Bog poslal tu1 sem, storite mi to dobroto : pomagajte mi vleči naprej to žival, ki je sedaj vse, kar mi ostaja za vzdrževanje mojih u-bogih otrok.” Brodar je prijel s pravo roko vrv, v levo naročje je vzel pa deklico, katera je prej- jokaje z gostimi koraki skušala slediti nagli hoji materini. Tako so se napotili vsi skupaj proti Bellagiu. Bog vam povrni stokrat in se usmili vernih duš” je' prosila uboga reva. “Dobro delo, katero delate meni, ubogi vdovi, vas bo čakalo na unem svetu in bo v prid tudi dobri duši vašega, Arrigozza . . . Ah! Miha, vi ubožec ste se smilili vsakomur v vasi; po vseh hišah se je govorilo le o vaši nesreči. Toda že jutri koliko jih bo moralo jokati po sinu, in tisti bodo še blagrovali vas, da ste ga izgubili le tako po nesreči!” On je šel naprej, nekaj ga je dušilo v grlu; pogledoval je včasi na plamtečo vas, včasi na svojo bajto. A ko je spravil iz nevarnosti vdovo in njeno družinico, je stekel hitro domu. Koj ko je stopil v hišo, je videl, da se mn bliža mož na pol v železju opravljen, in mené, da je to jeden tistih razbojnikov, ki so pustošili Limonto, jo naglo segel po železnem drogu, ki je bil za vratmi, in stopal odločno proti njemu. Toda vojak mu je zaklical: “Miha, kaj me ne poznate?” ‘1 A, Lupo! Tudi ti si prišel s tistimi psi?” “Bog me varuj! Pritekel sem, da bi vas rešil, a nisem dospel o pravem času, kajti vojaki so o mojem prihodu že bili tu, in zdaj je vse v plamenu, in naši ljudje so cleloma pobiti, deloma so zbežali. Sedaj, ko se ne more s silo nič več opraviti, je treba poskusiti s kako zvijačo, da se zabrani vsaj še nedovršeno zlo in da se iztrgajo iz krempljev teh zlodejev tisti, katere so polovili žive ter jih hočejo poobesiti jutri, kakor mi je pravil ribič Štefan, 'katerega sem srečal na jezerskem obrežju, ko sem šel sem gori.” “Ti mili Bog, jaz bi že šel, toda . . . In pa kaj moreva storiti sama proti tolikemu številu?” ji rekel brodar. “Nisma midva sama, je še ke-do, ki naju čaka, in pa jaz sem si tudi izmislil neko vojno zvijačo; a pri tem potrebujem vaše pomoči, zato sem vas prišel nalašč iskat, ker vem, da ste srčen človek.” “Moj Bog!” je ponavljal Miha, “saj vidiš ...” Toda njegova žena, ki je uganila, kaj ga zadržuje, je posegla vmes: “Ni treba misliti na me; angeji varuh bo čuval našo hišo, in če bi tudi . . . saj se pa s tem skaže ljubezen do bližnjega, in dolžni smo ... o pojdite, le pojdite.” “Bog vas obvari!” je rekel na to Miha in hitro odšel z Lupom. Po,poti mu je ta razodel svoj naklep ; razgovarjaje se o njem, sta še popravila, kar se jima je zdelo potrebno, in na to se je vsakdo pripravil na svojo vlogo. Ko so se približali vasi, je šel Lupo po neki stranski poti, in je poklical seboj droge štiri Limontine, ki so bili oboroženi s sekirami in noži in so ga čakali skriti v nekem ‘kamnolomu. Miha, popolnoma brez orožja, celo brez palice, je pa šel naravnost na trg pred cerkev, kjer so bili zbrani samostanski vo jaki. Komaj so ga ti ugledali, že mu je jeden tekel naproti z golim mečem, da bi ga vsekal. Toda brodar je dvignil roki, predno je vojak dospel do njega, in je zavpil: Iščem vašega poveljnika, ali se ne kliče Bellebuono?” (Dalje prihodnjič.) Kje je moj stric Jakob Frenk, doma iz Rjavč, okraj Volovsko, hišna številka štev. 10. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam zglasi. Martin Frenk, 343'5 Broadway Cleveland, O. (Advertisement) “iß i I t ❖ t f t T t f T f f T f a Kaj je nečista kri? Nečista kri je tista, katera je obložena z nečistimi ali strupenimi snovni, katere bi pravzaprav morali odstraniti razni organi. Ogrce, črnavke, opahki, kožne bolezni, bule, otekline, žive rane, splošna slabost so navadni znaki nečiste krvi. Severov Kričistilec (Severa’s Blood Purifier) je zanesljivo in hvalevredno zdravilo, ki zelo u-spešno učinkuje v takih slučajih» Gena $1. steklenica Severova Zdravila naprodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite drugih. Vprašajte za Severove. ----Ako jih vaš lekarnar nima, pišite nam.----- W. F. Severa Co. f f T T T f T f T f T T f f T f T f T f f T h¡ hí h¡ Hi hí Hi hï hí hí s Hi m æ m m s m » s h¡ EK m £ £ æ h¡ £ £ £ Hi Hi Hi Hi Hi Prekinjeno delo. BITTER-W1NE . !|ver trinej^ovo Horré vino b,J0SEPH TRILER «16-622 S-Ashland Av» CHir.Ar o ill Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. Pa tudi na j več ja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo. USTVARI DOBER TEK, POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici. V LEKARNAH Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi UVAŽALEC IN IZVAŽALEC. 1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Kenilworth. Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z. — Pa kakšen je bil? . . . Ali je ozdravil vašega konja? — so vprašali krog stoječi poslušalci. — Kako naj vam to povem? . . . Dišalo je čudno, pa tudi okus je bil nenaraven . . . Bil sem tako predrzen, da sem dal v usta košček, ki ,je bil tako-velik kot grah. No, okus je bil po kisu, brinju in trepetliki, dasiravno nista brinje in trepetlika še nikdar koristila. Ako je res kovač Vajland odšel, tedaj ,se bojim, da bo živina vedno bolna. V tem treno-tku j,e zdravniška domišljavost tako močno učinkovala na Vajlanda, da je prikimal in se nasmehnil resiljanu, dasi je bil v nevarnosti, da ga spoznajo, ker je cul nepristransko hvalo o njegovi živinozdravniški praksi. — Boljše je, — je segel vmes človek v črni obleki, — da poginemo vsled nadlog, ki jili nam pošilja Bog, kakor da bi klicali saL tana na pomoč. — Res je tako, — je pritrdila Žrjavova. — čudim se, da je Jakob svojo dušo izpostavil nevarnosti, da je ozdravil drob kljuseta. — Gospa, res je tako, — je odgovoril Jakob. —- Ali kljuse je bilo lastnina mojega gospodarja .. . Sploh se naj pa vsakdo drži svojega. Pridigarji naj ostanejo pri molitveniku, konjski hlapci pa pri konjski krtači. —Vendar je pa satan tega kovača vzel ob pravem času, — je zopet pripomnila gospodinja. — Danes zjutraj je iskal policaj starega strica Pinij vinka, sodnika za čarovnike, da bi šel z njim v Vajt-horz, da zagrabi Vajlanda in potem zasliši. Sama sem pomagala Pinijvinku nabrusiti ščipalne klešče in čitala sem tudi nalog sodnika Blindasa, da se Vajlanda aretira. — Bežite, bežite! — je rekla perica. Krenkova, ki je 'bila katoličanka. — Satan je zopet vodil za nos policaja, sodnika Bindasa in Sodnika za čarovnike. Kovač se ravno toliko briga 'za klešče Pinij-vinka, kakor za vas . . . Preljubi ljudje, povejte vendar, ako ima satan med vami res tako veliko moč, da vam lahko pred nosom odnese vaše kovače in rokodelce. Ko so bili tukaj še dobri opatje v Abingdonu, je bilo drugače. Imeli so blagoslovljene sveče in vodo, relikvije in druge svete reči, s katerimi so spodili satana v pekel . . . Zahtevajte, da vaši krivoverski pastorji storijo isto . . . Ali naši so bili nekaj druzega! — Res je, stara mamica, — je odgovoril hlapec. — Tako je rekel tudi Simpkins iz Sinisnbur-na, ko je župnik poljubil . . . — Tiho. tebec — je dejala ženica. — Tak brezverski hlapec, ne bi smel niti govoriti o katoliški duhovščini. — Seveda ne, — se je režal hlapec. — Katoliška duhovčina se danes ne hriga zame in ne za vas. Kako je hilo preje . . . — Zdaj je Krenkova pričela ošteyati hlapca, Tresiljan in Vajland sta pa odšla v gostilno. Komaj sta vstopila v zasebno sobo, kamor ju je peljala gospodinja, ki je naročila svojemu soprogu, naj prinese jedi in pijače, je pričel Vajland ponosno: — Gospod, zdaj ste se lahko prepričali, da nisem lagal, ko sem govoril o svoji izurjenosti. Ubožni konjski hlapci, ki so v mnogih slučajih najboljši sodniki, vedo, koliko je treba zaupati mojemu zdravniškemu znanju. Gospod Tresiljan! yi bodite priča, da me ni drugo kot obrekovanje pregnalo iz mojega bivališča. — Ostanem tvoja, priča, moj prijatelj, — je odgovoril Tresiljan. — Ali sedaj ne govorite več o tem, ako nočete, da vas bodo zaprli, da se bodete v ognju in dimu spremenili v nič, kakor vaše bivališče. — Bog jim odpusti, da zamenjavajo znanost s prepovedanimi čarovnijami, — je vzkliknil Vajland. — Jaz naj bi verjel, da je izurjen ranocelnik, kar so drugi Ljudje ali pa čarovnik. — Bog obvaruj! — je rekel Tresiljan. — Tiho . . . krčmar prihaja. Kmalu je vstopil krčmar, kateremu je sledil 211etni deček imenom Sampson. — Rad bi videl, — je pričel krčmar, bo je postavil steklenico vina na mizo — da bi vrag vzel mojo ženo in družino, mesto kovača Vajlanda, ki ni zaslužil takega odlikovanja od satana. — Tako mislim tudi jaz in bom na to idejo izpraznil čašo vina. — je menil Vajland. — Pa ne radi tega, da bi zagovarjal človeka, 'ki je stopil v zvezo z hudičem, — je rekel krčmar, ko je izpraznil kozarec, — marveč radi tega, ker človek rajše občuje s tucatom takšnih sleparjev kot je Vajland, kot pa z učlovečenim hudičem, ki je zaplenil hišo 'in dvorišče, postelj in mizo. Tožbe siromaka. j'e v tem tre-notku prekinil glas njegove zakonske polovice, ki ga je opominjala iz kuhinje, zakaj lenuhari. Komaj je krčmar zapustil sobo, je Vajland izpustil jezo nad krčmarjem. Imenoval ga je strahopetca, ki tako pleše, kakor mu veleva žena. Ako bi konja ne potrebovala počitka, tedaj bi Tresi-ljanu svetoval, da je boljše zapraviti denar v kateri drugi krčmi, kakor pri rogatem bebcu Žrjavu. 'Skleda s slanino in govejimi nogami je kmalu potolažila njegovo jezo, ki se je spremenila celo v veselje, ko je krčmar .postavil na mizo pečenega kapuna. Po tedanji navadi sta sedela gospod in sluga skupaj pri mizi. Zadnji je obžaloval, da posveča njegov gospod tako1 malo paznosti obedu. — Jedila so gotovo preprosta za vas, plemeniti gospod, — je pričel Vayland, ko so kosi kapuna drug .za drugim izginjevali v njegovih ustih. — Ako bi bili toliko časa živeli v oni jetniški luknji, v kateri se nisem upal Skoraj kuhati, ker sem se bal, da me dim izda, bi smatrali tudi vi pečenega kapuna za najboljšo jed na svetu. — Prijatelj, ali vam gre v slast, toliko bolje! — je rekel Tresiljan. —: Toda hitite z obedom, ta kraj ni varen zate. Mene pa silijo^o-pravki, da nadaljujem svojo pot. Konjema sta dala najnujnejši počitek, potem sta na potovala do Bradforda ,kjer sta prenočila. Prihodnje jutro sta bila zgodaj v sedlu. Brez važnih dogodkov sta prepotovala grofovini Viltša-jer in Somerset. Tretji dan opoldne po odhodu iz Kumnarja, sta pa bila na posestvu sir Robsata, ki je mejilo ob Devonšajer in se imenovalo Lidkot. (Dalje prihodnjič.) Odlomki iz zgodovine Zdr. držav. Sothelu je sledil Ludwell, ki je prišel leta 1689 v naselbino. Vladal je šest let. V naselbino se je zopet vrnil mir, ker je skušal popraviti krivice svojega prednika. Leta 1695 je prišel v naselbino sir Ivan Archdal, tudi solastnik. Za njim je Henderson Walker vladal mirno in kolonija je pričela procvitati. V letu 1704 je Robert Daniel hotel uvesti anglikansko cerkev. V tej dobi se je pa pomnožilo prebivalstvo 'kolonije. Južno od reke Roanoke so se razprostirale lepe farme in vrtovi. Naselniki so prišli iz Virginije in Marvlanda. Kvakerji so dospeli iz Nove Anglije in Delawara. V letu 1707 se je naselilo večje število francoskih hugenotov. Kakih sto nemških družin je zapustilo obrežje reke Rene in se iz-sesilo v North Carolino. V naselbino so dospeli kmetje iz Švice in so ob ustju reke Trent ustanovili Novi Bern. Indijanci so zkoraj izginili iz North Caroline. Kužne bolezni in opojne' pijače so močne rodove skrčile na nekaj glav. Nekateri rodovi so že popolnoma izginili, drugi so pa šteli komaj tacat bojevnikov, Svet, ki je bil nekdaj lastnina Indijancev 'je prešel v last belih naselnikov potom kupčije, goljufije in sile. Domačini bi se radi maščevali, pa so bili preslabi, da bi prijeli za bojno sekiro. Od vseh rodov so ostali le še Coree in Tuscarora Indijanci. Aid tuidi za te se je bližal dan popolnega uničenja. Spor, ki je končal s popolnim porazom Indijancev, je pričel leta 1711. V septembru istega leta je zemljemerec Lawson dobil nalog, da napravi zemljevid North Caroline. Indijanci so mislili, da merijo zemljo, da bi jih zopet pregnali z njih lovišč, so ujeli Lawsona in ga postavili pred indijanski svet, ki ga je obsodil na grmado. Dne 22. septembra so se dvignili Indijanci in napadli posamezne naselnike. Najselniki so takoj organizirali milico, kateri so se pridružili Cherokee Creek, in Catawba Indijanci. Združene čete so kmalu pognale Indijance v njih trdnjavo, ki je stala, v severnem delu okraja Craven. Indijanci so bili tako dobro utaborjeni, da jim niso mogli do živega in naselniki so sklenili mir z njimi. Na potu domoiv je pa četa Barn-wella »pustošila neko indijansko selo in vojna je pričela znova. Prihodnje leto v septembru je izbruhnila rumena mrzlica v pokrajinah južno od Pamlico Soun-da, ki je zahtevala mnogo žrtev med prebivalci. Mejtem je pa dospel James Moore, polkovnik iz South Caroline.' s polkom milice, ki je sestala iz Evropejcev in Indijancev. S to četo je zasledoval Tuscarorovce od njih glavne trdnjave ob potoku Cotentnea. Trdnjavo je oblegal do marca in jo potem vzel z naskokom.' Zajeli so osemsto bojevnikov. Moč bojevitega rodu je bila zdrobljena in uničena. Vzlic temu so pa bili glavarji Tuscarorovcev raznega mnenja: ena stranka je bila za nadaljevanje vojne, druga pa za mir. Nesporazum je razdelil rod v dva tabora. Stranki, ki je prosila za mir, so dovolili naseliti ae v okraju Hyde. Stranka, ki je bila za vojno, je pa zapustila svoja lovišča, in je korakala preko Virginije, Marvlanda in Pennsylvanije, kjer so se združili z Oneida Indijanci, ki so bili v sorodu. Tusca-rorovci so postali šesti narod v ajrokeški (iroquois) zvezi. Leta 1729 se je Carolina razdelila v južno in 'severno. Vsaka provinca je dobila kraljevskega governerja. Vzlic vojni z Indijanci in upadu Špancev leta 1744 se je severna naselbina dobro razvi. la. Naselniki so bili zelo svobodoljubni. Ob času Sotbela so izjavili, da ne plačajo centa. XVIII. South Carolina. V januarju 1670 so lastniki Caroline poslali pod poveljstvom Jožefa Westa in Viljema Sayleja majhno četo, da poišče pripravno mesto za naselbino med ustjem reke Cape Fear in St. John v Floridi. Obrežje se je razprostiralo skoraj štiri sto milj daleč in je bilo zelo prilagodilo za naseljevanje. Ekspedicija se je izkrcala v Port Rovalu, kjer so pred osem sto leti Francozi na nekem majhnem otoku uklesali v kamen lilije. Ladje so se usidrale blizo Beau-forta. Ali naselnikom ni bila všteč pokrajina in odjadrali so severno in se izkrcali, kjer je bilo obrežje visoko. Tu so ustanovili Old Charleston. Danes je od te prve naselbine ostal le še jarek, ki je obdajal forto, na zemljišču, na katerem je nekoč stala naselbina, pa raste bombaž. Savle je postal governer, West pa trgovski agent naselbine. Naselnikom so uročili Lockejevo lista vo, za katero so se toliko brigali, kakor da bi je ne bilo. Organizirali so vlado po svoje in na temelju zdrave človeške pameti. Ljudstvo je izvolilo pet svetovalcev in druzih pet so imenovali lastniki. Tem desetim je predsedoval governer. Dvajset zastopnikov, ki ,so jih izvolili naselniki, so pa tvorili zbornico. Tekom dvfeh let se je ta vladni sistem popolnoma udomačil. V začetku leta 1671 je umrl governer Savle. Njegovo mesto je prevzel West. Po preteku nekaj mesecev je dospel v naselbino sir Ivan Yeaman's, ki je bil governer severne province. Lastniki so ga imenovali najvišjim sodnikom. S seboj je pripeljal zamorske sužnje, ki so morali delati na polju. Naseljevanje iz Anglije ni u-sahnilo, ker so bile razmere zelo ugodne za naselnike. Vsak nasel-nik, ali 'kdor je privedel s seboj enega sužnja, je dobil sto petdeset akrov svieta. Zemlja je bila rodovitna. Kužne bolezni in vojne 'so pa skoraj popolnoma uničile Indijance. Nekaj let preje s'o Angleži osvojili Novo Nizozemsko. Nizozemci so bili zelo nezadovoljni z vlado vojvoda Jorškega in pričeli so zapuščati svojo novo domovino. Lastniki Caroline so poslali več ladij v New York, katere so naložili s pridnimi in nezadovoljnimi ljudmi in jih odpeljali na svoje troske v Charleston. (Dalje prihodnjič.) 0 krompirju. Domovina krompirja je Amerika. V Evropo so ga prinesli Španci, ko so osvojili Peru-. Že v sredi 16. stoljetja so sadil krompir po Nizozemskem in Italiji. Kmalu nato so ga prinesli tudi v Avstrijo in Nemčijo. Prebivalstvo ni nikjer sprejelo nove rastline rado, temveč jo je sadilo le z največjim nezaupanjem in mislili so, da povzroča različne bolezni. Kjerkoli je pobrala ena in ista bolezen več ljudi, tam so gotovo trdili, da jo je povročil krompir. Povsod so morale vlade siliti ljudi, da so nasajali krompir in dostikrat so ponoči kmetje izkopavali krompir, ki so ga bili čez dan nasadili vsled ukaza oblasti. Več kot pol stoletja je trajalo, da so izginili vsi predsodki zoper krompir. Krompir, ki ga jedo dandanes v vsaki družini vsak dan, so jedli ljudje do pričetka 19. stoletja prav malo, bil je nadomestilo za sirovo maslo in so ga jedli s kruhom. Krompir se, dandanes predela v velikih množinah v žganje, veliko važnost ima tudi kot krma za živino. Tudi suše ga in konservirajo; tak krompir se ohrani leta in leta. Pri sušenju postopajo tako-le: krompir snažijo v pralnih strojih, ga skuhajo v pari, seveda ne toliko, da bi postal mehak. Nato ga stresejo v sušilnico, kjer ga zmečkajo. Zmečkan krompir pride med dva sušilna valjarja, ki ga še bolj zmečkata in obenem sušita. Nato oddrgnejo zmečkani krompir z noži od valjarjev in denejo zmečkano maso v ohlajevadnico. Tukaj je tudi naprava, ki stresa krompir v vreče. Zmečkanega in suhega krompirja prodado prav mnogo za krmo konj, goveje živine in prešičev. POZOR! ROJAKI! POZOR! , Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropinovec, High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katere prodaja A. HOEWAT, JOLIET, TT.T. Pozor! Pozor! Gostilničarji! Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Svete vode. SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK, - --------(ADVOKATI- ----- DRL. PERO PERIC Office Room 207, Union Bank Building 25 North Dearborn Street - Chicago, III. Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku. • EMIL BACHMAN, 1719 So. Največ ja slovanska tvorni« a za SA-TAVB, BEG ALIJE, ENAKE, KAPE, MN Center Ave., Chicago, BTAV ,_______ PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pišite po naš veliki cenik ki je ti-ekan y vseh slovanskih jezikih in ka teremn so priložena zahvalna pisma ed poznanih društev. _______ Lastnik je rodem Ceh, piše slovenski ’"OTiTšIiriJd tf V in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar - »e je ustanovila. Kupujte pri nas umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-ne podpornice, podpornice za izvene-ne noge. Opravo za mr^voudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno diice. Pasove za kilo, Životne^ obramnice, elastične nogavice in vse i \ ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dara: Amawriju Talbotu, višjemu angleškemu uradniku v Nigeriji (zapadna Afrika) se je posrečilo kot prvemu Evropejcu videti ■dvoje največjih svetinj domačinov. Talbot je rad hodil po krajih, kamor še ni stopila noga Evropejca. Nekega dne je prišel po naključbi v bližino “Jezera mrtvih”. Vzlictemu, da so se njegovi spremljevalci uprli nadaijne-rnu prodiranju v smeri proti jezeru, je vseeno prišel do obrežja, katerega je skrbno preiskal. Na obrežju je vladala tihota, na katerem mrgoli vsakovrstne divjačine. Noben lovec ne sme tu loviti divjačine. V jezeru je polno različnih rib, stražijo ga pa krokodili. Domačini verjamejo, da pro-vzročijo bolezni, vojno in druge nesreče duše, ki plavajo v trumah nad jezerom in ki se v časi razkrope na vse štiri ivetnove, prinašajoč gorje in nesrečo'. Talbot se je na to odločil, da poišče drugo narodno svetinjo takozvano “Jezero življenja”. Po večkratnih potovanjih se mu posrečilo najti tudi to jezero. Prihod k temu jezeru, v 'katerem počivata sreča in napredek niger-ske rase, vodi skozi podzemsko jamo, ki je dobro skrita v gostem grmovju. K jezeru sme le najvišji duhoven, da, nakrmi ribe. Tam prebiva po mnenju domačinov najivišja boginja, kateri pravijo “velika mati.” V bližini jezera stoji kočica, v kateri bivajo en deček, eno dekle in moški. Sta-riši so darovali otroka boginji, ker je “uslišala” njih prošnjo. — Cementni top. Amerikanei nadomeščajo vsako ročno delo če le morejo s strojnim delom. Danes skušajo, da ne bi več ometa-vaii zidov z roko, temveč rabijo pripravo, ki jej pravijo cementni top. Cementni top so vprvič rabili pri gradnji panamskega prekopa. Stroj se imenuje zato cementni top, ker izbrizgava cement ali pa malto s pomočjo stiskalnice v obliki 'žarka. S tem strojem omečejo v najkrajšem času dolga zidovja. S strojem lehko prevlečejo tudi stebre z betonom in napravljajo tudi betonske stene. Za betonske stene zgrade najprej lesene stene ter jih prevlečejo z žično mrežo in top brizga betonsko snov proti mreži. Ko se strdi beton, odstranijo leseno steno in omečejo steno od druge strani, taiko da je žična mreža od obeh strani popolnoma db m etan a z betonom. S Cementnim topom so na Ha vaju zgradili tudi hiše, med drugimi tudi vežo za topove amerikanske armade. Najbolši izdelek iz Pacifika. American A.rtificial Limb Co. 1623 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Tel. Canal 3879. Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer. Pišite po cenik! Naši vinogradi so v Sonorna Cal. Komor se izdeluje Fran vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo. INKORPORARINI V CHICAGI, ILL. 1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111. Telefon Canal 110. Jan J. Fuček, manager. Pišite v slovenskem. Pravo češko pivo iz žateckega hmelja. Naročite si en zaboj pri nas. Gotovi smo, da Vam bode ugajal. Tel. Canal 991. J. F. ROUŠAR, ravnatelj. Razprava o jednotl. ____ predlog za dodatek K USTAVI. Društvo Francisco Ferrer štev. 131 SMPJ., Chicago, 111., predlaga v smislu ustave člen VII., prva. točka “Inicijativa” sledeče: DVOJNO ZAVAROVANJE. Člani (ice) SNPJ., ki še niso prejeli nobene bolniške podpore za katerokoli notranjo kronično in ponavljajočo se bolezen in nobene odškodnine za poškodbo kateregakoli telesnega uda, dalje katerim ne manjka nobenega uda ter če vspešno prestanejo zdravniško preiskavo, kakor tudi če glasuje zatoi nadpolovična večina članov (in) na seji, zamorejo vsto piti v prvi razred in se zavarovati za $1200 posmrtnine, $2 dnevne bolniške podpore ; dalje se morejo zavarovati za dvojno odškodnino kot sledi; $400 za izgubo cele roke ali do pesti, cele noge ali do členkov in za otrpnenje istih udov; $200 za polovico stopala; $400 za izgubo enega očesa; $100 za prst do drugega členka na roki; $1200 za izgubo obeh rok, o-beh nog, obeh očes, ene roke in ene noge in za zlomljen hrbet. 2. Vsak član (ica), ki želi prestopiti v prvi razred, se mora prijaviti društvenemu tajniku (ici) in plačati $1.50 jamčevine. Društvo potem glasuje na svoji prvi seji o prestopu in če je sprejet(a) pošlje društvo na jednoto $1.50 v rezervni sklad in 25c za novo o-poroko polčg asesmenta. V slučaju da se istočasno prijavi več prosilcev (ilk) za prvi razred, glasuje društvo obenem ne več kot za dva prosilca (ke); to pa velja le za stare člane (ice). 3. Mesečni doneski za prvi razred so: smrtninski sklad 90c, bolniški sklad $1.30, poškodninski in odpravninski lOc, rezervni sklad 20e in upravni sklad 20c, skupaj $2.70 mesečno. V slučaju da jed-nota razpiše izvanredni asesment, plačajo člani v prvem razredu dvojni znesek takega asesmenta. 4. V slučaju bolezni je opravičen vsak član (ica) do podpore $2 na dan za dobo 6 mesečev, drugih 6 mesecev pa $1 na dan; v slučaju smrti ali pohabljenja telesnih udov pa do dvojnih zneskov sedaje posmrtnine in poškod-nine kakor navedeno v prvi točki tega dodatka k ustavi. Članice ob času porodov so opravičene do $20 porodne podpore. 5. Stari člani (ice), kakor novi prosilci (ke1), morajo biti preiskani po zdravniku v svojem kraju v pričo- dveh članov (ie), dalje jih mora sprejeti vrhovni zdravnik,, večina članov (ie) na društveni seji in končno glavni urad Jednotin upravni odsek sme zavrniti vsakega prosilca (ko) ako ima opravičene razloge za to. 6. Člani (ice), ki vstopijo ali prestopijo v prvi razred, so opravičeni do dvojne bolniške podpore šele po preteku 90. dni in do dvojne posmrtnine po preteku 45. dni, kakor že določijo glavna pravila. Ako kateri član (ica), ki prestopi iz drugega v prvi razred zamolči kako bolezen, nosečnost ali če zboli ali umrje pred časom, dobi podporo oziroma smrtnino v smislu glavnih pravil po $1 na dan za tisto bolezen ne glede koliko časa traja, ali $600 v slučaju smrti. 7. Novo-pristopli člani (ice), ki želijo vstopiti v prvi razred, plačajo $7 pristopnine, kar se odpošlje na jednoto. V ostalem velja-ja za novo pristople člane glavna pravila glede pristopa kakor za druge in izvemši prve točke v 14 členu “Članstvo” “od starosti 16 do 40” namesto “16 do 45”. Ta dodatek k ustavi, ako bo sprejet, ima stopiti v veljavo šele potem, če se oglasi za prvi razred za dvojno zavarovanje najmanj 600 starih članov(ic). KOMENTAR. Ker mora v smislu ustave 7 člen vsak predlog za dodatek k ustavi in pravilom podpirati najmanj 10 drugih društev iz 10 različnih držav, apeliramo na bratske društva SNPJ., da podpirajo naš gori navedeni predlog če se z njim strinjajo. Društva, ki bodo podpirala predlog, naj čim prej to sporočijo gl. tajniku in sicer s podpisi društvenega odbora in po trdilom pečata. Da ne bo kateri elanov (ic) našega predloga tolmačil narobe in mislil, da se je društvo “Fran- csico Ferrer” postavilo na absolutno stališče, pristavimo, da i-ma vsako društvo pravico dodati k. našemu predlogu spremenbe in dodatke. Take spremembe in dodatki naj bodo jasno označeni pod katero točko spadajo. Pripomni naj se, kaj naj se zbriše in kaj doda. Društvo “Francisco Ferrer” bo podpiralo le spremem be in dodatke takih društev, ki podpirajo njegov predlog v celoti, kar pomeni, da pojde z njihovimi spremembami in dodatki na splošno glasovanje. - “Francisco Ferrer” smatra svoj predlog za temeljni načrt,, na podlagi katerega se lahko razpravlja. Samo-posebi se razume, da brez splošne razprave ne pridemo do cilja. Vsako društvo naj na svoji seji vzame naš predlog v pretres in v “Glasilu” naj pove odprto, kako sodi o njem. Vse dodatke in spremembe k predlogu, naj se ra-vnotako pošljejo gl. tajniku, da pridejo v list in se lahko razpravlja o njih. Za društvo Francisco Ferrer štev. 131 SNPJ. Milan Hegji, predsednik. John Molek, tajnik. Felix Seljak, blagajnik. ODMEVI. Do sedaj br. John Verderbar, gl. tajnik je dobil izjave sledečih društev, ki podpirajo predlog društva “Francisco Ferrer”, štev. 131: “Slovenski Narod”, štev. 153 v Youngstown, O., “Gorjanec”, štev. 154 v Park City, Utah; “Jutranja Zora”, štev. 54 v Glencoe, O. in “Novo Leto”, štev. 176 v /Piney Fork, O. Tu navedena društva podpirajo dobesedno predlog društva “Francisco Ferrer”, le društvo “Jutranja Zora”, je dodala dostavek, v katerem po-zivlje glavni odbor, da naj dela za združitev drugih zvez z našo jednoto. Društvo “Zvfezda”, štev. 52 v Broughton. Pa. je osvojilo predlog društva “Francisco Ferrer” v celoti. Med drugimi piše 'br. Jacob Dolenc, tajnik omenjenega društva: “Ta predlog ima pravi pomen za mislečega človeka. Zato se pa strinjamo z njim”. Društvo “Slovenec”, štev. 75 v Roslyn, Wash, poroča, da je bil dodatek k ustavi društva “Francisco Ferrer,” štev. 131 sprejet soglasno. Ravnotako se je izjavilo društvo “Mednarodna zveza”, štev. 124 v Vandling, Pa. Obe izjavi sta potrjeni s podpisi društvenih uradnikov. Odborniki društva “Orel”, št. 19. v West Mineral, Kans. poročajo, da je društvo na seji dne 6. aprila odobrilo dodatek k ustavi društva “Francisco Ferrer.” Vsem društvom priporočamo, ki še niso oddala svojega mnenja glede predloga, ki ga je stavilo društvoi “Francisco Ferrer,” da sporoče svoje mnenje takoj br. glavnemu tajniku, ako se strinjajo z njim. Predloig je zadnjikrat v “Glasilu” za podporo desetih društev iz desetih različnih držav. New Duluth, Minn. Strinjam se z dvojno podporo za vse slučaje. Le posmrtnina naj bi znašala $1000. Marsikaterega sem slišal, da bi pustil drugo društvo, ako bi naša jednota ustanovila prvi razred. $600 je premalo posmrtnine, kakor je predlagal br. Aleš, posebno če umrje družinski oče, ki zapusti večje število nedorastlih otrok. To se razlogi, da sem v slučaju nezgode za dvojno podporo in za $1000 posmrtnine. Asesment naj bi se razdelil takole: Posmrtninski sklad 80c. Poškodninski sklad 10c. Rezervni sklad 15c. Bolniški sklad $1.30 Upravniški sklad 15c. Skupaj $2.50 To je seveda moj načrt. Bratom in sestram pa priporočam, da pridejo še z boljšim na dan, da se zadeva toliko preje reši v zadovoljstvo vseh. John Kobil. UREDNIŠTVU DOPOSLANE ' KNJIGE. Svetovalec za praktično uporabo paketne pošte, poštnih hranilnic, kako postanem državljan, priredil za Slovence B. P. L., vsebuje razne praktične nasvete. Brošura je v mali osmerki in i-ma 36 strani. Stane 25c. Naroča se pri: Bert P. Lakner, 1593—3rd Ave., New York. RAČUN med Jednoto in društvi od 1. do 31. marca 1913. Številka društva 8 . 9 . 10 . 11 . 12 . 13 . 14 . 16 . 17 . 19 . 20 . 21 . 22 . 23 . 24 . 26 . 27 . 28 . 29 . 30 . 31 . 32 . 33 . 34 . 35 . 36 . 37 . 38 . 39 . 40 . 41 . 42 . 43 . 44 . 46 . 47 . 48 . 49 . 50 . 51 . 52 . 53 . 54 . 55 . 56 . 57 . 58 . 59 . 60 . 61 . 62 . 63 . 64 . 65 . 66 . 67 . 68 . 69 . 72 . 74 . 75 . 76 . 77 . 78 79 . 80 . 81 . ,82 . 83 . 85 . 86 . 87 . 88 . 89 . 90 . 91 . 92 . 93 . 94 . 95 . 36 . 97 . 98 . 99 . 100 . 101 . 102 . 103 . 104 . 105 . 106 . 107 . 108 . 109 . 110 . 111 . 112 . 113 . 114 . 115 . 116 . 117 . 118 . 119 . 120 . 121 . 122 . 123 . 124 . 125 . 126 . 127 . 128 . 129 . 130 . 131 132 . 133 . 134 , 135 . 136 . 137 . 138 . 139 . 140 141 . 142 . 143 . 144 , 145 , 146 . 147 . 148 , 149 , 150 151 153 , 154 , 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 Asesment Poškod- Bolniške Smrtnine podpore odprav- nine Skupaj 152.10 101.00 101.00 208.70 34.00 14.00 600.00 648.00 72.05 . 14.00 —. 14.00 112.00 31.00 . —.— 31.00 534.10 218.00 . 500.00 718.00 154.55 72.00 . . 72.00 . 12.00 I v —— 12.00 113.20 72.00 ! . . —.— 72.00 114.35 97.00 f. —.— 97.00 205.60 46.00 . —.— 46.00 104.40 . —... . 107.80 32.00 —..— . 32.00 155.85 117.50 —.— —.— 117.50 217.65 63.00 —.— ■ • 100.00 163.00 254.20 105.00 —.— —.— 105.00 143.60 104.00 ! —.— — 104.00 154.45 24.00 —.— —.— 24.00 224.50 150.00 100.00 — 250.00 152.45 . —.— — ... . 105.00 —.— —.— 105.00 46.40 27.00 27.00 75.20 34.00 —..— —.— 34.00 59.20 1 ____ 114.10 70.00 —.— —.— 70.00 60.20 21.00 j —.— —.— ' 21.00 67.20 28.00 I —.— —.— 28.00 66.10 64.00 j —.— —.— 64.00 50.65 , 68.00 —.— —.— 68.00 98.60 1 45.00 —.— —...— 45.00 143.60 46.00 ■ —.— 600.00 646.00 51.50 57.00 —.— —— 57.00 35.50 88.75 49.00 —.— 600.00 649.00 18.45 10.00 —.— . 10.00 105.60 85.00 85.00 213.55 43.00 —.— . 43.00 65.30 30.00 —.— . 30.00 99.65 32.00 —.— 600.00 632.00 15.40 . —.— . . 218.00 112.00 —.— . 112.00 78.00 39.70 104.20 14.00 —.— —. 14.00 2s!oO . . 28.00 162.65 15.00 —.— . 15.00 69.55 39.00 —.— . 39.00 82.40 15.00 —.— . 15.00 51.80 104.00 —.— . 104.00 82,50 147.00 —.— v 147.00 153.30 57.00 57.00 50.00 6.00 —.— . 6.00 50.50 98.00 —.— . 98.00 33.60 15.00 —.— . 15.00 160.90 97.00 —.— . 97.00 30.80 98.00 —.— . 98.00 59.05 6.00 —.— . 6.00 30.95 93.35 71.00 —.— . 71.00 289.50 25.00 . 314.50 11.20 104.75 50.00 . . 50.00 159.60 116.00 . . 116.00 9.80 . . . . 57.40 25.20 170.80 77.00 . . 77.00 90.80 31.00 . . 31.00 44.85 10.00 . . 10.00 84.70 51.00 . . 51.00 85.35 10.00 10.00 29.40 38.00 38.00 35.50 56.00 . ... 56.00 74.30 22.00 . . 22.00 151.85 . v . v 85.65 122.00 . . 122.00 75.15 89.00 . —. 89.00 49.50 31.00 31.00 71.65 44.00 / . . 44.00 75.40 22.00 . , 22.00 199.35 54.00 54.00 127.40 58.00 . . 58.00 123.75 67.00 . . 67.00 64.70 60.00 . . 60.00 168.55 33.00 . . 33.00 146.55 60.00 . . 60.00 28.70 70.00 34.00 4 . 34.00 99.65 86.00 —. . 86.00 76.10 87.50 . . 87.50 . 24.00 . . 24.00 128.90 34.00 . . 34.00 11.20 21.00 . . 21.00 26.85 23.00 . . 23.00 41.30 47.00 . 100.00 147.00 59.50 25.00 . —.— 25.00 41.35 17.00 . —...— 17.00 54.20 21.00 . —.— 21.00 # 28.00 . —...— 28.00 105.75 136.00 . —.— 136.00 133.90 105.00 . —.— 105.00 98.70 91.00 . —.— 91.00 46.20 32.00 . —.— 32.00 258.95 73.80 87.00 . —.— 87.00 51.80 47.00 . —v— 47.00 31.05 . . 600.00 600.00 90.30 57.00 . . 57.00 . 35.00 . . 35.00 31.20 15.00 . .. 15.00 54.45 64.50 . . 64.50 57.40 33.00 1 ... . 33.00 73.10 85.60 24.00 . . 24.00 59.05 85.00 . . 85.00 49.45 . . . . 51.80 . . . . 66.25 68.00 . . 68.00 66.25 44.00 . ,. 44.00 2.80 18.00 . . 18.00 32,20 22.50 v «7 22.50 51.10 43.00 . . 43.00 102.70 67.00 . . 67.00 50.40 43.00 . . 43.00 44.00 23.00 v . 23.00 77.00 73.00 . . 73.00 61.60 . . . .— . 35.25 30.00 . . 30.00 . . , . , 53.90 36.00 v . 36.00 160.90 40.00 . , 40.00 133.20 99.60 44.00 44.00 69.30 22.00 . . 22.00 99.40 120.50 . . 120.50 127.10 90.00 . . 90.00 67.25 61.00 . . 61.00 . 11.00 100.00 . 111.00 43.90 67.90 41.00 Z;Z • 41.00 86.60 8.00 —.— , 8.00 30.65 28.00 —.— . 28.00 25.20 . —.— . , 37.80 33.00 —.— . 33.00 72.5,0 9.00 —.— . 9.00 42.75 . —.— ... . 71.65 . —.— . . 21.00 4.00 . —.— . 4.00 . 10.00 —.— . 10.00 21.20 . j —.— —. . '36.40 11.20 8.40 . —.— . ___. 42.70 7.00 22.00 — — . 22P0 29.65 26.00 —.— . 26.00 43.65 30.00 —.— . 30.00 92.70 90.00 ' —.— . 90.00 35.50 57.00 —.— . 57.00 27.10 20.00 —.— v 20.00 33.90 . ! —.— Številka drnštva Asesment Bolniške podpore Poškodbe in od prav-nine Smrtnine Skupaj 169 29.65 79.00 —...— —.— 79.00 170 43.40 28.00 —.— —.— 28.00 171 57.00 64.00 —.— —.— 64.00 172 58.80 26.00 —.— —.— 26.00 173 69.65 94.00 94.00 174 10.00 10.00 175 48.00 20.00 — —v— 20.00 176 52.05 10.00 —.— —.— 10.00 177 19.85 . 178 79.20 18.00 —...— —v— 18.00 179 .180 21.85 12.00 —.— —.—, 12.00 181 49.90 60.00 —.— —.— 60.00 182 70.95 10.00 —.— —.— 10.00 183 19.85 v —,— —.— . 1.84 17.65 . —v— —.— . 185 36.40 8.00 —.— —.— 8.00 186 60.20 S1.00 —...— -4—. 81.00 187 19.85 27.00 —.— . 27.00 188 : 14.00 —.— . 189 16.80 —..— . . 190 26.60 60.00 —.— . 60.00 191 60.40 20.00 , ,,— . 20.00 192 18.00 —.— . . 193 30.80 . ■—.— . —. 194 25.55 —.— . 195 .* 28.00 — . . 196 31.50 . —.— .. . 197 25.20 •. —.— . 198 18.20 . —.— . 199 28.00 . —.— . • 200 201 20.40 48.10 , —.— . . 202 26.60 » —.—* . 203 204 15.90 25.60 . —.— . . 205 42.00 . —.— . . $14,109.75 ;$7,525.00 $253.00 |$3700.00 |$11,478.00 Iz otročjega Antonett Jeno od štev. 3. . John Jene od štev. 3...... Joseph Penko od štev. 129 sklada : .$3.00 . 3.00 . 3.00 Skupaj .......$9.00 J. VERDERBAß, tajnik. 1913! SVETOVALEC 1913! Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. Najnovejša slovenska izdaja (1913) novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd ave. New York, N. Y. Goncord vino sodček od -- $20. Catabia “ “ “ -- $30. Tropinovo žganje, galona. . . $2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes £ St. Glalr Ave., Cleveland. 0, Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za odraščene može in mladeniče v največji izberi in najboljše kakovosti $7.50 * $25.00 CAHU ''TEMAMCOMfMIT Vogal Blue Island Ave. in 18. ni. Jelinek in Mayer vlastnika B. WEIS & CO. Destilater in uvažalec Trgovec z vinom In žganjem na debelo Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER” 1221 Blue Island Av., Chicago,111. Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x^x FARME NA PRODAJ pri Chases Laku, N. J.! Cena 10 dolarjev aker, za zemljišča, na katerem stoje poslopja pa 16 dolarjev aker. Zemlja je rodovitna: črna zemljina, pomešana s peskom. Zemljišča so blizo N. Y. C. železnice, poštne, brzojavne in t lefonske postaje. Cerkve, šole, žage in tovarne so v bližini. Nizki davki. Naseljenci iz Evrope žive v tem kraju. Pišite za pojasnila: E. MICHALI, Chases Lake, Levis County, N. Y. < > < > brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike. Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste. VSE GARANTIRANO! V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez FRANK STONICH, ♦j* 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t. XK~x~x~x-x~X“X'*X“X-x~x~x~x~x~x-x~x~x~x~x-x~x~x***x*i-x? A “Resnica o požaru v Moskvi”. Pred 90 leti, leta 1823 je grof Feodor Vaziljevie Rostopein, ki je s požarom, ki ga je zanetil v Moskvi, 'uničil srečo Napoleona, izdal knjigo z naslolvom: “Resnica o požaru v Moskvi”. V knjigi se norčuje, da je z eno bakljo za-palil in požgal tako mesto kot Moskva, potem