Štev. 34.	Cena ednoga drobca 1 krona.	21. avgust 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popiist.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Králjevski namestnik v Prekmurji!
Dneve velikoga veselja so Preživeli Prekmurci aug. 13, 14 i 15. Krao ž njihove Slovenske krvi je poslao svojega namestnika, g. ministra Hribar Ivana, najvekšega oblastnika za Slovenijo v naše Prekmurje, da pokaže s tem," ka na najsevernejšoj meji naše lepe Jugoslavije tüdi bije njegovo Občinsko srce za svoje podatke. Prekmursko ljüdstvo, štero se je ravno pripravlajo na velikanske krščanske tabore, je bitje kraljeskoga srca taki začütilo. Odložilo je svoj tábor na poznejše-Čase i se je posveti!o jedino tomi, da se od zove kraljeskoga srca čütenji z čütenjom svojega vernega srca. I odavalo se je v tak velikoj, istinsko), notrašnje], globoko] manifestaciji, kakše, kak je genjen priznao g. kraljevski namestnik, nikak ne sam pričaküvao.
Prekmurci so z vsem navdüšenjom svojega srca pokazali g. kraljevskomi namestniki, da njim Srcé bije za to novo domovino. Istina majo v njej teškoče, a té so Povsedi po celom sveti zdaj po bojni, ali pokazali so tüdi pri tej, da njim je za domovino, ar so z vüpanjom odkrili svoje križe g. kraljevskomi namestniki i pri njih, doma, v lastnoj očinsko]' hiži potrkali za pomoč. — Zaistino zgled prave domoljübnosti, čiste nesebične vdanost.
Gospod minister, kraljevski namestnik so povsod, kje so se skoz pelali, opazili z popolnim zadovoljstvom, da je ljüdstvo iz srca svojega trgalo cvetke ljübezni i je plelo v krasne vence, bojno okinčane slavoloke i vrata,
predvsem je plelo rože svojega srca v en lepi, prekrasen venec v venec ud.anosti. Te je plelo té venec, gda je domoljübne pozdrave ponüjate kraljevskomi namestniki, gda je na njegove is-krene reči, štere so iskale samo to, da potrdijo pri posiüšalci državno misel, tak navdüšeno, srčno, nepritajeno odgovarjalo, ka še tiste smo vidili vesele, zadovoljna, vdane, sočüteče z nami, ki so dozdáj dobrote domovine mlačno vživali. Pot okinčana od D. Lendave do Sobote je bila pot sláve, je bila pot tiste starodavne Pribinove sláve, štera seje jezerolet skrivata v temnih krajih zgodovine i je prišla zdaj na svetlo, gda je prvič stopao po toj poti naših slovenskih vladarov naslednik vu osebi králjevskoga namestnika.
Na jezeri, desetjezeri našega prekmurskoga .ljüdstva na čeli z svojov dühovščinov, so se vganjali troni, gda so pozdravljali králjevskoga namestnika i želeli, da te njihovo . vdanost tolinači na naj ušišen mesti. 1 gda to veselo povdarjamo, moramo priznati, da je g. kraljevski namestnik -poistini bio kraljevski namestnik, ne pa. samo po imeni. Z kraljevski m očinskim srcom je prišo med ljüdstvo, ljübezniv, pri-jazen, odkriíosrčen, ljüden, da je zaistino vseh srca pridobo za svoje, štero je toga zavüpanja tüdi vredno bilo.
V par dnevah se je Priprava nato Velikansko manifestacije vršila i najlepše zvršila, ar je naš g. glavar, dr. Lipovšek naslanjajoč
se na zavüpanje, štero gojijo do njega naši župani i naše ljüdstvo, znao tak to celo delo voditi, da je Prekmurje moglo pokazati svoje pravo lice: lice domoljübnosti. 1 v tom lici bo najšla domovina zastalno popolno svojo zadovoljnost! Tak bo.
Sprejem v D. Lendavi.
13. t. m. Zaodvečara ob 4. se je pripelao z automobilom v D Lendavo kr. namestnik g. Hribar Ivan na mejo Lendavsko. Tü so ga počakati i pozdravili Predstavniki civilne oblasti dr. Lipovšek, okr. glavar i njegov namestnik dr. Kandrič, Hupka inženir i vojaške oblasti, brigade polkovnik Nikolajevič z Varaždina i polkovnik Mundžič z D. Lendave. Tei gospodje so sprevodili kr. namestnika prek mostov pred mesto Lendavo, gde ga je počastila velika množina civilnoga prebivalstva i vojaštvo. Prvi ga je tű pozdravo dr. Čuš, gerent mesta Lendave, dr. Leskovec v imeni lendavskoga Sokola, Kokot I. v imeni citalnice, narodni poslanec Klekl Jožef v imeni prekmurskoga ljüdstva i na prošnjo vlč. g. Straus Floriana, č. dekana i vikara dolnjelendavskoga okraja, ar ne vejo slovenski, v imeni dühovščine. Na - pozdrave je kr. namestnik odgovoro. V svojem odgovori je povdarjao, ka je ta Krajina že negda] bila del Slovenske države, gda sta,rávno naših prekmurskih —»pan-nonskih Slovencov knezi, Pribina i Kocel tű vladala to vrlo svoj jezik Ijübeče ljüdstvo. Omeno je, ka pravo i pravico bo dao vsakomi državljani, čeravno, ne je slovenskoga maternoga jezika, naj samo so vdani .oblasti. Pohvalo je hrabrost naše vojske, štera je pripomogla, da so se troja Jugoslovanska plemena zdrüžila v edno državo, državo štera je edna izmed najbogatejša na sveti, samo naj se v par letih malo v red postavi. Za govori je pevske drüštvo »Ljubljana" spopevalo narodne hime »Lepa naša domovina" i »Bože pravde." Zatem je kr. namestnik peški šo v mesto v vilo Laubhaimerovo, gde je stanüvao potom ka je sprejeo dafeléranje vojaških čet. Pri celom sprejemi tű
2
NOVINE
1921. 21. aug.
povsod je sodelala vojaška godba iz Zagreba. G. kr. namestnika je pa sprevajale na celoj poti njegova ljübezniva gospa z vrlov, krotkov hčerkicov, Zlatkov, šterive sta dobile po vsoj poti z kr. namestnikom vred tople pozdrave i teliko rož, da se je napuno en automobil. Na svojem stani je sprejeo kr. namestnik najprle našega g. poslanca i Straus Floriana dekana. Te so cerkvene reči prinesli naprej namestniki, g. poslanec so ga pa prosili za naše ljüdstvo a) naj se odpüsti našim delavcom carina, na zrnje, šteri so si to prek meje teško zaslužili; b) naj se dovoli našemi ljüdstvi, da žene svojo živino na senje prek, meje i carino samo po tem plača, gda je odao živino; c) naj se odpre železnica na Vogrsko i Austrijo j naj se po pašči z železnicov Ormož, Ljutomer, Sobota. Poleg teh Prošenj pa so omenjeno še drüge. Dr. Sene-kovič, glavar, tajnik kr. namestnika so si tű i po celoj poti lepo vse napisali, kaj Želemo i šli našemi ljüdstvi prav prijazno na roko, da je to moglo izraziti vse svoje žele pred kr. namestnikom. Večer je ..Ljubljana" izdala jako Uspeh končali na čast kr. namestniki. ,
Sprejem v Črensovcih — Beltincih i v Soboti. 
Vse vesnice od Lendave do Sobote so postavile slavoloke, se oblekle v s Višešnjo odevalo i tak pozdravim svojega prvoga oblasti!ika slovenskoga.
V Črensovcih je nešteta vnožina čakala pri cerkvi. Gda se je auto stavo, so stopili pred kr. namestnika Čačič Jožef pleb i ji v imeni fare pozdravili i pripelali pred slavolok, gde jih je sprejela dühovščina, vučiteljstvo, dejaštvo i županje. V našem domačem jeziki jih je tű pozdravila v imeni farnikov deklica i nadale abi-turient Horvath Ivan. Oba pozdrava sta globoko segnola kr. namestniki v srce, genljivo so odgovorili i povdarjali, da Črensovce že dugo poznajo kak zibelko naše Slovenske misli, se zahvalili za sprejem, pozdravili dobro slovensko ljüdstvo, Štero je navdüšeno kričalo na njihov poziv trikrat gromovito! Živio na naš kraljevski prestol, na Petra kralja i králjeviča Aleksandra.
V Beltincih je ravnotak prisrčen bio Pozdrav kak v Črensovcih. Pozdravila sta tu g. namestnika g. plebanoš , Kühar Štefan,1 Balažic Št. župan i drügi v lepih govorih. Ljüdstvo je čakalo v neprebrojljivih vrstaj. Beltinska fara je zaistino pokazala, da je vredna svojega staroga iména: naša prva i najbolje zavedna Jugoslovenska fara. Na njenih tleh so se rodili mantrniki, ki so prestali celo, dugo življenje obsegajoče muke, naj naš kraj slovenski bo. Ti junaki živi
i pokojni, vidimo veselo, ladajo v toj do devet jezero düš broječoj fari, z svojim národnim dühom. Kr. namestniki se je té narodni düh. v najprijet-nejši špomin zapisao v Srcé. Beltinčarje so ešče jüžino pri pravili za goste vse, a oni sprijeti té neso mogii", ár je čas prekratek bio.
V M. Soboto je prišo g. kr. namestnik malo po edenajsetoj vöri. Pred mestom je nepregledno vnožina ljüdi čakala kr. namestnika kre dva kraja cesté. Tü ga je pozdravo naj--prle dr. Puš nadkomisar, gerent M. Sobote z odborniki vred, vojaštvo, sobočki ,,Sokoli“, »Orli" bogojanski itd. Posebno lepo sta ga pozdravila dve deklici šolarici. Edna, beg tmica, je zročila z čarnim Irskom ov iti šopek v imeni primorske! i goričkih Slovencov. Na glavarstvi je bio zatém sprejem do 3. popoldnevi, v kat. .cerkvi pa sv. meša, štero so slüžili dr. M. Slavič, profesor bogoslovja i med šterov je krasno, do joča genoč popevalo 70 naše krščanske gospode Ljubljane. Vse blaženo je šlo občinstvo z cerkvi domo, štero je melo srečo poslüšati té lepe pesmi méd njimi tüdi našo starinsko: Lepa si Iepa, roža Marija.. . Kr. namestnik so sprejeli na audijencijo uradništvo, sodnijo, vojaško, — žandarmcrijsko oblast, našega poslanca, ki so z g. glavara in inženirnm Hupka, ga na celoj poti Sprevajali, vikara S. Slepec Ivana i župane, izr. Cerkveno predstojništva" j vnoga drüga društva, korporacije i posameznike.Po sprejemi je pri Dobraj-i bio banket, na šteroga je bilo po-vabljenih* do IGO oseb. Brez kakših 5 ali šest ljüdi so vsi ostali prišli. Na konci banketa je kr. namestnik držao lepi guč, v šterom je razložo zgodovino svetovne vojne i povdaro, da krivce svetovne vojne je Beg pokaš-tigo: dobili so boj tisti, štere so oni ravno vničiti šteli. Tak je prišlo tüdi naše lepo Prekmurje v krilo Jugoslavije. Pohvalo je naš prekmurski narod, šteri se tak. žilavo držao vsikdar svoje Slovenske reči, napio je kralj. Velečanstvi kralji Petri i krajev. VisoČanstvi regenti Aleksandri. Pozdrav je odzvao navdüšeni tri kratni Živio. Našim županom i vsem gostim se je zorilo veselje iz lica. Naš poslanec so se na to Iepo zahvalili kr. namestniki za 'njegov topli obisk i ga oprosili, naj na višjem mesti tolmači naša vdanost i lojalnost. Po banketi so se kr. namestnik pelali v Dolence, da počastijo g. Klekl Jožefa, plebanoša, ki so se pred kratkim vrnoli z Madjarskoga robstva, štero so 16 mesecov prestali za svoje slovensko Srcé. Te obisk je tak lepi čin kr. namestnika, da ga ne mogoče pohvaliti — sam sebe hvali z mogočnim glasom po celoj zemlji. Dolenski g. plevanoš je z genjenim srcom sprijeo kr. namestnika ž njegovov drüžinov,
tajnikom, našim okrajnim glavarom, inženirom Hupka i národnim poslancom, svojim bratancom . vred. Srčno se je zahvalo kr. namestniki za to veliko Odlikovanje i z ednim tüdi izrazo žele tamošnjega prebivalstva, svojih farnikov, štere je Pohvalo. Po obiski so se gostje vrnoti v Soboto. Tü se je kr. namestnik z svojov drüžinov vred poslovi) od svojih sprevodoli. Našemi g. poslanci je izrazo večrat i zdaj pri s lovini znova svoje popolno dopadenje nad spreje-mom našega prekmurskoga ljüdstva i se je zahvalo kak najbole srčno za nje.
I mi vsi Prekmurci drüge plače ne Želemo. Veselimo se i puni smo zadovoljstvo, dá smo zastopniki našega kralja mogli prikazati svojo dömoljübnost i s tem ga oveseliti.
Türnišče. 15. aug. bi se kralj. namestnik mogo pripelati v Türnišče. A da so ga k sebi prosili mariborski knezoškof' dr. Napotnik, so to pot mogli odložili i so poslali mesto sebe kak svojega zastopnika, g. dr. Lipov-šeka okr. glavara, ki so se v družbi narodnoga poslanca Klekl Jožefa, inženir Hupka, Berden Andraša, kaplana v D. Lendavi i g. Sever Božidara pri pelali ob 10 skoz Renkovec v Türnišče. Tü jih je -pozdravo domači župan. V odgovori so se lepo zahvalili za krasen sprejem i razložili zakaj neso mogli kr. namestnik sami sem priti. Zatem se je razvita velika procesija, štera je Šla med igranjom vojaške godbe k cerkvi, gde je bila slovesna sv. meša, predga, zatém pa shod. Na tom so govorili dr. M. Slavič, prof. vseučelišča, priljübljenec Prekmurja. V svojem govori so razlagali zgodovino na dh Slovencov, posebno pod našima knezima Pribinom i Kocelom, povdarjali teva pobožnosti i oprosili v lepom pozdravi, naj Prekmurci kak dozdáj ostanejo tak katoličanci kak evangeličanci verno, vervajoče ljüdstvo i naj ljübi svoj materni jezik. Iz jezerih grei je prišla hvala za lepi govor. Žal em so razložili naš od vseh Poštüvani g. okrajni glavar dr. Lipovšek pomen svojega prihoda, nazdravili našo visoko kraljevsko hižo i pozvali nazoče naj 'brzojavno* pozdravijo g. kr. namestnika, ki neso mogli sem priti. Njihov poziv je bio enoglasno sprejet. Več jezerna vnožina se je zbrala ob 2½ k večernici po večernici pa na prostor pri cerkvi i poslüšala z najvékšim zanimanjom pesmi našega krščanskoga društva ..Ljubljana." V törjanskoj cerkvi tak pri meši kak pri večernici i tű pri koncerti je to drüštvo tak lepo popevalo, da je skuze stiskalo iz vnogih oči i -da se je vsaki z navdüšenjom pri šteo Slo-vencom, ki znajo tak lepo popevati. Presrčna hvala kr. namestniki i drűštvi Ljubljana za obisk v Prekmurji. Narodne slavnosti so minole, a njihov sad pa ne bo mino.
3
NOVINE
1921. 21. aug.
Orlovski tabor v Ptuji dne 31. jul. 1921.
   Veličasten je bio den 31. julija 1921. za ptujsko okolico in sploh za vso Prlekijo. Oprvim, ka obstoja orlovska organizacija, ka se je zanesla po celoj Sloveniji ideja krščanskoga svetovnoga mišlenja, so prišli v staro mesto Ptuj dečki i moški, dekle i ženske i deca — naraščaj, da tam manifesterajo za katoliško miseo, da navdüšijo naše prieško ljüdstvo za orlo vsi vö.
Že v soboto zvečer so se pripeljali najbogši telovádci Orlovske Zveze (O. Z.j — izbrana „Strasburška vrsta11, ki ide na mednarodno tekmo na Francozko. Prišli so tüdi gostje — bratje Hrvati i Hrvatje, pogledat razvoj naše telovadno organizacije.
Dugi vlak je pripelao predpoldne ob pol edenajstih Orle i Orlice iz Mariborskoga Okrožja pa dosta drügoga občinstva. Sprejem je bio na kolodvori, šteroga je- izvršo osebno predsednik Zveze Orlov g. Pirc. Krasen !e bio pogled na jczerogiavno množico, štera se je razvija v irnpo-záriteri sprevod." Najriaprej 8-Orlov konjenice na domačih konji!, za njimi Hrvatje s Slomškari, zatém Predsedstvo O. Z. s štras-burško vrsto, za temi pa več kak 300 Orlov v krajih
Lep je bio pogled no 200 Orlic i na več kak 100 glav naraščaja, za njimi vozovi z narodnimi drűštvi i nato drügo ljüdstvo. Sprevod je Šo na glavni trg, gde je darüvao dr. Medved po lepom govori sv. mešo, pri šteri je krasno igrala godba Salezijancov z Rakovnika . pri Ljubljani..
Popoldne ob 4. vüri je začno oddelek članov javno telovadbo, štera se je izvršili jako pohvalno. Pri prostih vajah Orlic smo Škoda opazili včasi jako slabo kritje, štero naj se pri vseh javnih nastopiti püsti, ar stojim na stališči, da nema telovadba s prostimi vajami tistoga efekta, če nega kritja tüdi če so vaje jako žmetne i lepe. Dober je bio nastop naraščaja, šteri je žeo mnogo ploskanja pri občinstvi.
(Dale)
Glasi.
Naglo je vmro v Soboti 13. aug. večer Tone Vahtar, odgovorni urednik liberalnoga lista „Prekmurski Glasnik.“ Dober Bog ga je pred svečanostjov zdravoga pozvao k sebi na račun, — kak vsi ednok pridemo, nikaj ne je posebno betegüvao prle. Bodi njemi Bože tüdi smileni. Naj počiva v miri v lepoj prekmurskoj zemlji.
Zvone brez carine smemo odsehmao vsi spravljati iz tiijih držav k nam. Naša krščanka stranka je z telikimi prošnjami prišla, da je glavna carinarnica ne mogla odbiti i je odpüstila za vse zvoné carino. Se zna, da to dugo nede trpelo, zato naj se zdaj popaščijo z naročitvami, ki želejo zvone dobiti.
V Prekmurji so se müdili dr. V. Kukovec, minister za socialno skrb, ki so v Soboti jako miren govor meli. Poslüšalcov je bilo vsikdar menje, posebno po tom, gda so omenili, ka ljutomerská železnica se tem prle do-zida, kem več penez da coj ljüdstvo. G. minister so pristaš liberalna stranke.
Agrarni odbor v Lipovcih naznanja uredništvi, da tistiva dva veščara lipovskiva. šteriva sta se pritožila, i svojo pritožbo lastnoročno podpisala, ka nesta dobila nikaj travnikov, v toj formi ne odgovarja istina. Njema so ponüjeni bili travniki, a nesta ga štela vzeti.
Dokležovje. 21. toga meseca bo v Dokležovji velko Živinsko i kramarsko senje.
Vtopili so se 8. aug. trije ljüdje v Möri pri Krogi, gda so novo kumpo vlekli na mesto. Edna Veriga lanca se zadela i to zroküvalo nesrečo. Mogoče, da je lanc sam ednoga vmoro.
V morili so v Mrtvarjavcih re-šetara v logi aug. 8. Tistiva dva gra-ničara, šteriva sta v krčmi preci dobre vole bila, gda je rešetar notristopo, bi írbelo žandarom vse dobro vöopitati.
Orožništvo potrebüje treseti oficirov. Ki bi rad to slüžbo dobo, naj pogledne na orožniških postajah pogoje, pod šterimi more v to slüžbo stopiti.
Znano je, ka so cene moškomi i ženskomi blagi jako spadnole. Pa itak se to v niednom štacuni tak ne pozna kak pri Sršeni v Lotmerki. Tam so zdaj za jako znižane cene dobili velike vnožine lepoga češkoga i angleškoga blaga i je za istino vredno, ka si vsakši prle kak kaj küpi pri Sršeni pogledne Velikansko zalogo
Zakaj smo odložili krščanski tabor, i kak je prišla »Ljubljana* k nam pa drüge reči v pojasnilo Povemo drgoč.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti, naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Vabilo. Dne 21. t. m. v nedelo priredijo prekmurski dijak! v Beltincih na šolskom dvorišči veliko lepo igro v pet dejanjih: »Mlini pod zemlov". Igra je iz vremena prvi krščenikov, jako zanimiva i zato jo vredno poglednoti. Pri igri sodeiuje domači pevski zbor i domáča godba. Začetek po večernicah. K biaguh.tni udeležbi vabi odbor.
Što ide v Lotmerk, naj ne zamüdi obiskati trgovino Franca Repiča sam naj se prepiča od dobroga blaga. Cene so najnižje.
Mil. püšpek, dr. Karlin, gda smo že Novine dali naštampati, so nam dali na glas, da ne morejo priti.
Dom i svet.
Razmejitvena komisija v Varaždini. 13. t. m. je prišla vküper v Zagrebi komisija, štera ma nalogo, da določi naše meje kre Vogrskoga. Načelnik komisije je neki angleški polkovnik. Komisija sama stoji iz 20 članov zvün spremstva. Naš jugoslovans-. ki zastopnik je polkovnik Vojin Čolak Anton: Komisija je v Zagrebi ostala samo dva dni, poceni se preselila v Varaždin i tam bo ostala, dokeč ne zvrši svoje naloge. Mažarska delegacija je že tüdi prišla v Varaždin. Razme-jitveno delo SO bo začnolo .27. augusta.
Najnovejše.
Zdaj že prepozno, da smo naše Novine dogotovili, smo zvedili prežalostno vest, da je Nj. Veličanstvo, naš sivolasen kralj Peter I. v Belgradi po dugoj bolezni 16. t. m. umrl. V prihodnjoj številki vam več naznanimo.
K odaji je en novi krnet pri Ščap Janoši v Bakovcih,
Eladó egy uj tárogató Ščap Jánošnál Bakovci.
4
NOVINE
1921. 21. aug.
Bratom i sestram!
Bratom i sestram tretjega reda assiškoga sv. Ferenca v Prekmurji naznanjamo veseli glas. Na spomin sedemstoletnoga obstoja tretjega reda sv. Frančiška obhajamo Prekmurski tretjeredniki od augusta 25 do 28 cerkveno slavnost v Črensovcih.
Pridite
Bratje i sestre iz tretjega reda, ki ste prebivalci našega lepoga dolenskoga, ravenskoga i goričkoga Prekmurja, ki sté li mogoči, pridite na to slavnost i okrepite si svoje düše na njej. Stan dobite brezplačno pri svojih milih bratah i sestrah. Bratje i sestre Vas čakajo, pridite!
Dnevni red celi slavnosti je sledeči:
Aug. 25-ga, v četrtek na den našega velikoga "tretje-redniškoga Patrona, sv. Ludovika Kralja, prihod tretjeredniške procesije v Črensovce. PrideTa dve procesiji. Edna se zdigne v Beltincih, drüga v Törnišči ob štiraj popoldnevi pri cerkvi. Polšesti v Črensovcih pri križi ■ pri kovačnice počakata črensovske i lendavske fare tretjerednike, šteri z dühovščinov njima ido proti • i te celo tretjeredniško procesije pripelajo v lepo črensovsko cerkev pred noge križanoga. V Beltincih pri cerkvi se zbirajo tretjeredniki iz Beltinske fare i vseh gornjih far kak Sobote, Martjanec, Sv. Sebeščana, Tišine, Grada itd. pač iz vseh far iz bivše železne županije. V Törnišči pri cerkvi se pa zberéjo tretjeredniki iz törjanske i bogajanske fare, če štere pridejo, ár v Bogojini bodo g. plivanoš zadnje dni Septembra držali trednevnico na špomin sedemstoleínice, v Črensovcih pa iz domače i dolnjelendavske fare. Tei idejo bratom proti frtao na šest.
Ob šestih Vem Sankte i pred Najsvetejšim litanije najsvetejšega Imena Jezušovoga, za njimi prva mišijonska predga, na štere konci se da vesoljna odvéza.
Augusta 26. v petek. Predpoldnom od 5—8 sv. meše,
ob 9. predga, po predgi križna pot iz knige .Hodi k oltarskom! Svestvi".
Zaodvečara ob 3. predga, za njov izpostavljanje Najsvetejšega na 40 vön e molbe litanije presladkoga Srca Jezušovoga.
Spovedavanje od pete do 12 predpoldnom i od 2-do 8 popoldnevi za tretjerednike iz domače, törjhske i lendavske fare.
Aug. 27. v soboto. Predpoldnevom od 5 do 8 sv. meše, ob 9 predga, po njej pa križna pot iz* knige .Hodi k oltarskomi Svestvi”.
Zaodvečara ob 3. predga, za njov pa litanije naše dobre nebeske matere B. D. Marije i Sv. Jožefa, t
To noč bodo Najsvetejše molili do polnoči tretjeredniki iz bogojanske fare i gornjih far bivše železne županije, po polnoči. pa tretjeredniki iz beltinske fare.
Spovedavanje od pete do 12 predpoldnom i od 2 do 8 popoldnevi kak i v nedelo od 5 do 9 za tretjerednike beltinske, bogojanske i vseh gornjih far iz bivše železne županije.
Aug. 28. nedelov Predpoldnom od 5 do 8 sv. meše. Ob osmih govor za sv. prečiščavanje, za njov sküpno sv. obhajilo. Ob Poldesetih predga, za njov: slovesna! sv. meša z dvorbov. Po sv. meši procesija z Najsvetejšim. Pri procesiji se moro tretjeredniki razdeliti med deco, mladino, moške, ženske i glasno moliti sv. Čislo. Po pro-, cesiji je pomirenje božega Srca Jezušov Dga za grehe sveta i vložitev. Najsvetejšega v tabernakl.
Zaodvečara ob dveh litanije vseh svetcov pred Najsvetejšim, štere se končajo z Te Deumom (Tebe Bog mi hvalimo).
Po večernici ob pol treh igra, iz življenja sv. Ferenca „Gubbijski Vuk“, i iz življenja prvih krščenikov. „Mlini pod zemljov“. Med igrov predajo v kratkom govori bratske pozdrave vsi nazoči far tretjeredniki i vr-
šijo se pesmi. Oprosimo zato voditele tretjerednike vseh far, naj se poskrbijo za edno osebo, štera v pár rečeh prinesé svojih tretjeredniških bratov i sestér pozdrav. Ob šestih večer ali po prvoj igri ob treh, kak želejo zvünski tretjeredniki po igri sprevodimo beltinsko i törjansko procesijo do križa pri kovačnici.
Na nočno molbo i celo pobožnost povabimo zvün tretjerednikov tüdi vse drüge dobre vernike, ki se ščejo par vör müditi i posvetiti pri ljübljenom Zveličari. Oj kak sladko bo tü! Pridite, ki ljübite Boga! Pridite, molimo Boga!
Črensovci, 1921. 12. aug. na den sv. Klare, ustanoviteljice hčer sv. Ferenca.
Župni urad v Črensovcih.
Vodstvo tretjega reda v Črensovcih.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj, Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in mline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene ! ! !
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Naročte si Novine!
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.