Lato VIL, štev. 9 („j«tro* xiv. št. 493) Ljubljana, ponedeljek n. februarja 1933 Cena 1 Din UpravmStvo; Ljubljana, Knafljev« ulica 5. - Telefon St SI22. 3123, ^124 SI 25, 312d !*:»«» nuni Jutra< izhaja vadr ponedeljek tjutraj — Naroča m posebej in »elj« P° pošti prej»-mana 4 Din, po minašaleih stavljeo« 5 Dio mesečno. Ur«dni6tvo: LluKjUta: Knafljeva ulica 5. Telefoa tt 3122. 3123, 3124. 8125 to »1» Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ptimofci 2Sf2) Celje Kocenova al 3 Telefon »t 190 Celodnevna seja vod popolnem soglasju Ljubljana, ^6. februarja. Danes dopoldne so se v .Narodnem domu sestali k skupni seji vodstva Zveze slovanskega sokolstva: poslevodeči podpredsednik Adam Zamoiski, tajnik Vin-cenc štepanek, starosta ČOS dr. Stanislav Bukovsky, načelnik Aga Heler in prosvetar Anton Krejči ter I. podstaro-sta Sokola kraljevine Jugoslavije Engel-bert Gangl, II. podstarosta Paunkovič in načelnik Ambrožič. Razen važnih vprašanj o organizaciji in o ljubljanskem zle-tu so razpravljali še posebej o znanem pastirskem listu proti jugoslovenskemu Sokolstvu ter v posebni izjavi izrazili svoje stališče. fsfava predsedništva Zveze Slovanskega Sokolstva na seji v Ljubljani, dne 26. februarja 1933 še CTlasi: Ko je biia na ustanovni skupščini 13. in 14. avgusta 1825 v Varšavi ponovno osnovana Zveza sokolskih organizacij vseh slovanskih narodov pod imenom Zveze Slovanskega Sokolstva, so zastopniki poedinih sokolskih zvez — češkoslovaške, poljske, ruske in jugoslovenske prežeti s spoznavanjem vzvišenega poslanstva sokolske ideje po skupnem dogovoru in v enodušnem soglasju proglasili celokupnemu Sokolstvu: Zveze slovanskega ^ava feratske Sokolom kraljevine Sokolska ideja na temelju Tyrševih naukov je pozvana bolj kakor vsaka druga, da pripravi pot zažeijenemu »bližali jn vseh slovanskih narodov in da je sokolski duh oni, ki odstranjuje vse sedanje in davne spore in njihove vzroke ter širi vzajemno ljubezen, strpnost in bratsko skupno življenje v korist najvišjih idealov človečanstva in civilizacije. Predsedništvo Zveze Slovanskega Sokolstva, zbrano na svoji seji dne 2fi. februarja 1933 v Ljubljani ugotavlja, da je vsesokolsko življenje in delo Zveze Slovanskega Sokolstva kot celote, kakor tndi vseh v njej združenih poedinih so-Lofskih zvez v svojem jedru in v vseh svojih zunanjih manifestacijah vedno bilo prešinieno s tem duhom. V odile so ga skupne težnje. Predsedstvo Zveze Slovanskega Sokolstva ugotavlja posebej, da je tudi jugoslovensko Sokolstvo vedno v popolnem soglasju z ostalimi slovanskimi so-kolskimi brati delovalo pri ustvarjanju skuonih idealov in v tem smotru požrtvovalno in uspešno izvršuje svoje vzgojne in nacionalne naloge v jugosloven-skem narodu. Predsedništvo Zveze Slovanskega Sokolstva spremlja objektivno in z vsemi simoaci jami delo Sokola kral jevine Jugoslavije in se raduje nad njegovim na- ameo Sokolstva 1® potekla v slovanskega So-goslavije predkom ter naglasa odlični položaj, ki ga jugoslovensko Sokolstvo zavzema v krogu slovanskega sokolskega bratstva v splošnem ter v kulturnem in telesnem gibanju jugoslovenskega naroda posebej. Predsedništvo Zveze Slovanskega Sokolstva smatra na osnovi zgoraj ugotovljenih dejstev za svojo pravico in svojo dolžnost, da odločno odbije kot popolnoma neosnovane vse napade in klevete na čast in svetlo ime Sokola kraljevine Jugoslavije, pa naj prihajajo od katerekoli sl ani, ter iz ža jugoslovenskemu Sokolstvu svojo /,>o!no solidarnost in bratsko sokolsko ljubezen. Poslevodeči podstarosta Zamojski s. r. Tajnik Vincenc Štepanek s. r. * Seja je trajala od 9. do pol 14. in od 15. do pol 19. ter je ves čas potekala v najlepšem soglasju. Podrobnosti bomo še objavili. Po prijetnem družabnem večeru v ožjem krogu sokolskih predstavnikov, zbranih v restavraciji »Zvezdi«-, so poljski in češkoslovaški sokolski predstavniki z dunajskim brzovlakom ob 0.15 zapustili Ljubljano. Od njih so se poslovili I. podstarosta SKJ Gangl z načelnikom Ambrožičem, starosto Ljubljanske župe Pipenbacherjem in ostalimi zastonriki Saveza, župe in ljubljanskih sokolskih društev. vor Ugotovitve Sransoske-ga tiska na izjave v rimskem par- lasnentu © Mali antanti Pariz, 2C. febr. d. »Temps« je objavil v celoti fce.3ed;iio pakta Maile antante, ki je biil včeiaj predložen beograjski Narodni skupščini v cdcibri tew. Razc-n tega se v u vodniku bavi s petikovo debato v rimskem parlamentu ter nastopa energično v obrambo Male antante pred napadi inte-r-peiar.ta poslanca Baccija in neosnovanimi :•>-; tvsmi italijanskega državnega pedtaj-;i:ka Suvicha. List predvsem poudarja, da pakt Male antante ni naperjen preti nobeni drž .vi in da predstavlja samo sredstvo ;-,a ohranitev miru v sred nji Evropi in za. brr.rnbo upravičenih interesov in pravic, ki izvirajo "is obstoječih mirovnih pogodb, ogroženih od revizron:st:'čne kampanje. Pakt Ma'e antante je bil sklenjen v okviiu regionalnih sporazumov, ki jih je priporočilo Društvo narodov, ter more predstavljala izhodno točko za dosego pršu ve evropske organizacije. V vsa.kem primeru ima za cilj e&incie, da koristno služi politiki miru, ki temelji na podlagi pakta Društva narodov in BriancLKellcggove-ga pakta. To so povsem jasno proglastfi zunanji ministri Male antante, radi česar se ne mere nihče varati glede na pravi značaj tega sporazuma. Res pa je, da se že nad dve leti razvijajo mnoge intrige in razmi manevri v srednji Evropi, ki opravičujejo vznemirjenje or.ih narodov, katerih vernost temelji na mirovnih pogodbah. Te-mpsf. navaja nadalje vse dogodke, ki *> povzročili vznemirjenje med državami, ter 'omenja m&nožtrsko afero s tihotapstvom italijanskih strojnic, kampanjo za priključitev Avstrije k Nemčiji in zapreki se povzročajo gospodarski organizaciji podunav^k/h držav, in končno tudi hirtenberSko za devo. Li-sit se bavi tudii z onim delom govora ltalirasi^Vefra državre0^ ^edtainika Savi. -"v katerem je trdBl, da gre v tertan-berSki zadevi le za »nekoliko starih pu§kr. Treba se je spomniti, pravi, da gre v res. niči za 40.000 pušk. Državni podtajnik Su- viuh je tuidd trdil, da deli francosKO-angle. ška nota, poslana Avstriji, države na dve kategorij, na one, ki jim je vse dovoljeno, in na one. ki jim ni ničesar dovoljenega. Francosko-angleška nota. pravi list, ne do-loča ničesar stičnega ter poudarja samo obveznost spoštovanja določb mirovne po. godbe, ki imajo svojo popolno veljavnost, dokjer obstoje. Razen »Tem,psa« kriitikujejo tudi ostali francoski 1'isti petkovo razpravo v itali. janskem parlamentu, o kateri pravijo, da ne more dovesti do zbldžanja niti do iskrenega sodelovanja med državami. Izdava dr. Beneša Praga, 26 febr g. Zunanji minister omo spravili gospodarske in industrijske interese v sklad z interesi ostalih držav Jasno :e, da bodo nastale po sedanji krizi na svetu in Evropi velike go soodarske izpremembe in pogodba Male antante bo lahko eno izmed sredstev zanje. ilinenoerska zadeva Francija se zadovoljuje z izjavo avstrijske^ vlade - Afera generalnega ravnatelja avstrijskih železnic Dunaj, 26. febr. g. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je sorejel danes francoskega poslanika Clauzsla, kateremu je po izmenjavi misli potrdil sklep avstrijske vlade, da bo orožje iz Hirtenberga po popravilu vrnila. Francoska vlada se je, kakor zatrjujejo, v duhu pomirljivosti odločila, da bo pristopila k angleškemu predlogu, pri čemer pa sta obe velesili, kakor na poučeni s a.ni posebno naglašajo, ponovno izjavili, cia bosta v bodoče neizpremenjeno vztrajali na svojem pravnem stališču. Zagotavljajo, da bodo tudi države Male antante, ki so stalno delale v tesnem sporazumu s francosko in angleško vlado, soglašali s to rešitvijo. Rešitev hirtenberške afere je pospešilo m olajšalo postopanje avstrijske vlade v zadevi generalnega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic dr. Seefehlnerja. Odgovor suspendiranega generalnega Gl-reK» orla avstrijskih državnih železnic Seefehlnerja socialističnemu poslancu Konlgu se smatra Se mnogo bolj naiven, kakor pa je bilo njegovo prvo dejanje za poizkus tihotapstva orožia na Madžarsko Jasno Je, da temu Izgovoru ne verjame nihče niti besedice. To potrjuje zlasti dejstvo da je vlada brez obotavljanja odpustila Seerein-nerja. če bi bUo namreč količkaj verjeti njegovemu zagovoru, ne bi b!la vlada postopala tako naglo in strogo. SeefeMnerjev* izjava je povzročila danes v javnosti samo ironičen nasmen. »Der Abend« napada vlado m vse useo«;, ki so zapletene v to afero tir pristavlja, da so poslali heimvvehrovci včeraj krščanskim socialistom v tej zadevi poseben ultimat. Značilno je, da se mudi tudi znani pučist major Pabst na Dunaju, kamor je prišel po trditvah »Abenda« prav zaradi te afere. Vršijo se razni pritiski, da See-fehlner ne bi bil obtožen. Bojijo se namreč, da ne bi prišle v javnost razne podrobnosti hirtenberškega škandala. Napadajoč vlado zahteva >/Der Abend«, naj razčisti tudi drugo zadevo, ker je znano, da sta talija in Madžarska ponudili pol milijona šilingov za primer, če nspe prevoz orožje na Madžarsko. Ta najnovejša trditev je sedaj glavna senzacija na Dunaju. »Neue Zeitung«, glasilo poslanca Kun-schaka poroča, da je italijanska vlada pred več dnevi poslala ponudbo avstrijski vladi, po kateri bi priskočila na pomoč, ako bi Francija odrekla jamstvo za obljubljeno posojilo. Pariz, 26. febr. č. Včerajšnji »Journal« javlja iz ženeve, da je imel francoski zuna- nji minister Paul Boncour konferenco z dr. Benešem pred njegovim odhodom v Prago. Enak razgovor je imel tudi z angleškim delegatom Edenom. P.azgovor se je nanašal na francosko željo, da bi tudi angleška vlada pristopila k (.verna notama, izmed Katerih je bila prva odposlala avstrijski vladi glede na pravne posledice hirtenberške afere, druga pa Mali antanti s prošnjo, naj st zadovolji s sedanjimi r krepi v tej zadevi, ln je ne predloži svetu D-uštva narodov. jPopulaire« se znova bavi s hirtenberško afero v zvezi s škandalom direktorja avstrijskih državnih železnic Seefehlnerja, ki je hotel hirtenberško orožje prepeljati na Madžarsko, v Italijo pa poslati prazne vozove. List se vprašuje, ali bo francoska javnost še dalje ostala mirna spričo takih škandalov. O razgovoru francoskega poslanika Clau-dela z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Dollfussom izjavljajo v poučenih krogih a se na obeh straneh pričakuje zadovoljiva rešitev hirtenberške zadeve. Ta rešitev bo dala vladama Francije in Anglije v toliko zadoščenje, ker je zvezni kancelar dr. Dollfuss pristal na predlog, da se popravljeno orožje vrne - Italijo. Kar se tiče pravnega stališča, ki ga zastopajo v Parizu in Londonu, se more reči, da je ostalo ohranjeno tako sedaj, kakor tudi za bodočo presojo morebitnih siičnih primerov. Bančni moratorij v Ameriki VVashington. 26. februarja, d. Obe zboT-mci kongresa sta sprejeli zakoniti; predlog. ki daje devizrernu nadzorniku kontrolorju izredna pooblastila ,.v nod.oisal zakonski načrt o izrednih pooblastilih '« deviznega nadzornika. železnižarska stavka v Avstriii Rokopisi »m ni» »rs čaj a — Ogla«! p» tarifa Pred ©dlošltvlf® v Nemčlf Ogromna hitlerjevska voSilna agitacija — Opozicija je samozavestna — Tudi Papen gsozl komunistom Derlin. 26. febr. d. Kakor vse kaže. ie v vodstvu narodnosocial-istične stranke polagoma prevladalo spoznanje, da je b:i razpis nov'h parlamentarnih volitev po-greška. Kljub velikim naporom naredno-socialistične propagande, mnogoštevilnim govorom Hitlerja n drugih narodno-socia-lističnih voditeljev, klub uporabi radija in raznim težkočam. ki «e povzročajo opoziciji, ima vodstvo Hitlerjeve stranke e malo upanja, da bi pri volitvah doseglo popoln uspeh. Zato zatrjujejo Adoli Hitler. l""rick in drugi narod.no-socialističnl voditelji vsak dan. da ne bodo dali več iz rok oblasti, pa naj izpadejo volitve 5. marca kakorkoli. Teden dni pired volitvami je nastopil sedaj dr. Oobbol«. vodja narodino-sociali-stične propagande za vso državo, ter ie napovedal prireditev »dneva prebujajočega se naroda«! V skrbi, da bi se na dan po volitvah ne moglo prirediti nobeno zmagoslavje. je odiredil. naj se zmaga proslavlja že na predvečer vclitev in sicer v čim večjem obsegu. Na večer -4. marca bo Adio'i Hit'er govoril po radnb v Kon;gsbergu. ki je najbližji ntmvki vzhodni meji. kar ima še svoj poseben pomen, ter bodo njegov govor razširjaie vse nemške brezžične postaje. Na ta večer, piše dr. Gobbols na patetičen način, ki ir-u je ob:čajen. v listu »Voikischer Beobachter*. se bodo ob nastopajočem se mraku pričele pomikati po vsej Nemčiji .na severu in i'iigii. na vzhodu in zahodu, baklade narodmo-socialistič-nili napadalnih oddelkov ter drugih patriotskih organizacij. Vse nacionalno prebivalstvo v mestu in na deželi, tako v Berlinu kakor najmanjši vasi, se bo zbralo ob tej priliki na prostem, da manifestira svojo vero v nemško bodočnost in svojo neomajno pripravljenost, da živi in se bori za Nemčijo, pa naj pride karkoli. Na gorah bodo prižgali kresove, z vseh hiš- kjer žive nemški liudie. bodo vihrale zastave s kljukastim križem, ra hišah in preko cest pa bodo razpeti veliki transparent ker je treba, da zbudi klic zmagoslavja sneče. potegne s seboj obotavljajoče ter vitje dvomljivcem novega poguma. V oppz:c:ick h krogih napovedujejo, da bo ta ogromna demonstraoija. ki na; bi izvršila še zadnji pritisk na obotavljale če se volilce. bržkone v raznih kra.irh države potekla zelo različno. V splošnem bo prevladalo ges'o. naj ostanejo narodni socialisti sami zase m na. ljudje ostanejo doma za zaprtimi okni. Opozicija, ki namerava v prihodnjih dneh združiti vse svoje sile. jo vseskozi samozavestna ter pripisuje volitvam mnogo večji pomen, kakor pa vladna koalicija. Podkancelar Papen je v Iserlohnu izjavi! Nikakor ne odrekamo levičarskim strankam nacionalnega čuvstvovanja. Ce bodo komunistične množice hotele postati člen nemškega naroda, ne bomo prezrli te njihove volje: če pa bodo komunisti še nadalje prejemali navodila 'z inozemstva n skušali presadit; v Nemčijo tuje sisteme, je naša dolžnost, da tako stranko brez usmiljenja zatremo. Tisti. k: računajo, da se bo 5. marca ali pa pozneje naša nacionalna zveza razdružila, bodo kruto razočarani. Poučeni krogi sodijo, da bo štela nemška policija po priključitvi hitlerievskih čet in »StahJhehna« skupno 500.000 mož. Iz Bratmschweiga poročajo, da so b;ii dosedanji ulični napisi zamenjani z imeni članov Holie.nzolleruske dinastije. V demokratski) krogih je zaradi tega zavladalo v c-1 i k o n e z a do v o"! s t v o. Zaupnica francoski vladi Poslanska zbornica je finančni načrt odobrila v celoti in izrekla vladi Ba!adierja zaupnico Pariz, 26 .februarja. AA. Zbornica je kasno v noč nadaljevala razpravo o proračunski dvanajstim ii sprejela resolucijo, v kater; obsoja agitacijo proti plačevanju davkov Nato se je vršila razprava o taksah, ki se nuj pobirajo od osebnih prejemkov in p'uč. Zbornica je po razpravi o tem vprašanju sprejela čl. S3. v redakciji finančnega odbora, po katerem se ustanovi izjemna in začasna taksa, ki se bo pobiral od uradnikov in nameščencev. Izvzeti bodo tisti, ki so jim bili prejemki že znižani za 10 odstotkov. Ta taksa bo zadela tudi prejemke poslancev. Taksa narašča od 2 do S odstotkov in preneha pri osnovi 15.000 frankov. Zbornica je s tem glasovanjem ostala v skladu s senatom Prav tako je zbornica soglašala s senatom tudi v vprašanju vojaških kreditov. Po končani nočni razpravi je sprejela načrt finančnega zakona v celoti. Glasovalo je zanj 340 poslancev, proti pa 251. Glede znižanja vojaških kreditov je D*.-ladier postavil vprašanje zaupanja, parlament pa mu je izrekel zaupnico s 378 glasovi proti 205. Pred preokretom v ameriški politiki Roosevelt za sodelovanje z ostalimi velesilami pri gospodarski obnovi sveta Dunaj, 26. febr. d. Zastopniki železničar-skih organizacij so protestirali pri upravi avstrijskih železnic proti nameravanemu trikratnemu izplačilu plače v mesecu marcu zaradi slabega blagajniškega stania, ker pa je odgovorila, da ji ni mogoče izplačati vseh prejemkov naenkrat, so sklenili, da proglase za 1. marc dveurno demonstracijsko stavko. Konvencija o socialnem zavarovanju Z AvsWj0 Dunaj, 26. februarja. Zvezni svet je ratificiral jugoslovensko - a atrijsko kon. vencijo o socialnem zavarovanju. Nizozemska vlada proti socialistom Pariz, 36. febr. AA. Iz Haaga poročajo, da je nizozemski minister vojske Decker izdal naredbo. ki prepoveduje vsem upravnim uradnikom nizozemske vojske in mornarice kar najstrožje pristop v sociahio-demokratske skupine ali društva. VVashington, 26. iebr. AA. Čeprav Roosevelt v razgovoru s francoskim poslanikom Claudelom ni omenil francoskega obroka, zapadlega 15. decembra, je znano, da je novi predsednik mnenija. da bi Francija mnogo pripomogla k razbistritvi položaja, če bi spontano plačala zapadli obrok. S tem bi predvsem pridobila zase kongres javno mnenje ter dosegla nekatere carinske ugodnosti, posebno glede uvoza vin, ki doslej ravno zaradi vprašanja dolgov niso mogle priti na dnevni red. V poučenih krogih izjavljajo, da bi demokrati, če bi Francija pristala na tako rešitev, postavili Francijo v isto vrsto z drugim dolžniki. Roosevelt sicer ne pripisuje posebnega pomena materialni strani pošiljatvo zapadlega obroka, boji se le. da b: voditelji kongresa. če Francija le ne bi hotela plačati, neprestano de'ali težave v senatu in poslanski zbornici. Bodoči zunanji minister Zedinjenih držav ttull ie izjavil novinarjem, da v spoštovanju dosedaiiij h pogodb kakor tudi v dobrih mednarodnih od.noš?'ih ne bodo nastale nobere izpremembe. Hull je poudaril, naj bo mednarodni o sodelovanje zdravo in i realistično. Pri tem je treba upoštevati ameriške tradicije in ameriško ustavo.^ V tem smislu bodo Zedinjene države skušale z vsemi sredstvi ohraniti mir na svetu, ker je samo taka politika pozitivna in življen-skega pomena. Severna Amerika bo zato skušala vzpostaviti normalne odimšaje med vsemi državami sveta. Prav tako ie treba sodelovati tudi za gospodarsko obnovo vsega sveta. Hull i« končno izjavil, da se bo jiutri sestal s francoskim veleposlanikom Glaude'om. nato pa z angleškem veleposlanikom Lindisavem. s katerma bo razpravljal o pripravah za konferenco o vojnih dolgovih. Diplomatski krogi pripisujejo prvim izjavam bodočega ameriškega zunanjega mi-n:stra Hul^a ogromen pomen. Iz teh izjav ie razvidno, da žel' Roosevelt tesno sodelovati z glavnimi velesilami pri ohra- nitvi dosedanjih pegodb in pri gospodarski obnovi sveta, kar pomeni temeljito izpre-membo dosedanje ameriške politike ki pa popolno ločitev od dosedanjega izoliranega položaja. Iz okolice Roosevelta se dioznava, da bo za ameriškega poslanika v Parizu imenovan predsednik zveze ameriških zavarovalnic in član odbora za zunanje zadeve Jessy Stross. za poslanika v Madridu pa znani politični pisec Claude Bauer. Pariz, 26 febr. č. V zbornici bo bržkone prišlo po zaključeni proračunski razpra\i do velike debate o zunanji politiki. Na to kažejo že razne interpolacije o francoski zunanji poetiki. Odbor za zunanjo politiko sc je na poslednji seji bavil podrobno s francosko-amerlskimi odnošaii ter je ugotovil, da je imel poslednji sestanek francoskega poslanika Claudela z novim predsednikom Rooseveltoni zelo po v oljne uspehe. V odboru so poudarjali zlasti potrebo velike propagande Francije ne samo v Ameriki, temveč sploh na vsem svetu, pri čemer se ;e zlasti omenjala tozadevna velika nemška propaganda v inozemstvu. Angleški prestolonaslednik kot socialni delavec London, 2f>. febr. AA. Angleški prestolonaslednik se močno zanima za delo v koristi brezposelnih. V zadnjih mesecih J3 obiska' mnoge industrijske nredele Anglije. Walesa in neverne Irske. Ob koncu prihodnjega meseca bo obiskal Škotsko. Prestolonaslednik je pokrovitelj angleškega naroditiesa sveta za socialno delo. Smrt riske^a velikega kneza Niča. 26. februarja. AA ie umrl ruski veliki knez A'ekt=ander v svojii vili »Romie Brune«. kjer je ležal nekaj časa Bil je sin velikega kiie?.a Mihaele Mi-hajlovič« 'n brat Gregorja Miha ilovica, ki so ga usmrtili boliševiki 30 januarja l010. j Pokojnik je bil ndnrra.' ruske vojne mornarice in carjev pobočnik. AMERIKA PROTI JAPONSKI Zedinjene države odobravajo sklep Društva narodov o sporu zaradi Mandžurije — Prihod japonske delegacije v Pariz Ženeva. 26. febr. g. Belgijski zunanji minister Hjrmans, ki je vodil kot predsednik včerajšnjo untanovno sejo posvetovalnega odbora Društva narodov za kitajsko-japon-uki spor. je izrazil željo, da bi ga pozneje razrešili te dolžnosti. Kot vzrok te ž^lje je navedel, da se kot belgijski zunanji minister ne more tako često oddaljevati iz Bruslja, kakor bi zahtevali njegovi posli kot predsednik tega odbora. V mednarodnih krogih domnevajo, da je hotel Hjrmans s to željo samo poudariti, da naj bi sedaj velesile s prevzemom predsedstva prevzele tudi izredno veliko odgovornost za nadaljnjo -sklepe tega odbora. Ta posvetovalni odbor se bo moral že v prihodnjih dnevih odločiti v vprašanju, ali so japonske vojaške operacije v provinci Jehol oborožene akcije zopet Kitajsko, ki jih je treba smatrati kot nasprotne priporočilom Društva narodov če bo odbor to stališče odobril, bo treba uporabiti določbe čl. 16 pakta Društva narodov, ki določa sankcije zoper ono državo. ki se ne pokorava priporočilom Društva narodov. Ameriški pristanek Washlngton. 26. febr. AA. Ameriški zm-nanii minister Stimson je obvestil Društvo narodov, da soglaša vlada Zedinjenih držav z b:ctvenimi sklepi poročna odbora Jevetiursrrce. ki ga je sprejela izredna Društva narodov o kitajsko-•apoT^Vem športi. Trav tako se ameriška vlad-a priključuje priporočilom tega poroda. "V 'kolikor se nanašajo na pogodbe, ta i h !.c podpisala vlada Zedinjenih držav Severne Amerike. Vlad: W:zu stoječi krogi tolmačijo od-Zr>ror. k- ca ie poslal ameriški zunanji nr-rveter Stmr?on Društvu narodov po pristanku novega ameriškega predsednika Poo^evelta tako. da so Zedinjene države s->reie'e poročilo odbora devetsiajstorice brez vsakega pridržka. Izrazi odločnosti, s katerim: ie sestavljen ameriški odgovor, nai dok a že i«, da se ie ves svet združil proti Japonski, če se bo še Rusija prikuj u-ž;!a akc^i Društva narodov. Iz ameriške-ga odgovora e nadalje razvidno, da hoče 2merica vlada sodelovati tudi pri bodočem delu posvetovalnega in poravnalnega odbora če bo to zahtevalo Društvo narodov. Zdi pa da se v tem pogledu Stimson sam ni hotel vezati, ker bo mogel o tem sklepati samo Roosevelt po prevzemu oblasti. Težkoča je tudi v tem, da se ta poravnalni odbor ne bo mogel konstituirat;, ker ie Japonska odklonila svoje sodelovanje, pač pa ;e zanimivo, ker je 'Stimson v svojem odgovoru poudaril, da fso ameriški zastopniki Vami prišli do po-tpolnonja istih sklepov kakor Društvo narodov. To je storil očividno zato, da Japonska ne bi mog'a očitati Zoditiienim državam da se ie šele sedai postavila na stališče Društva narodov, čeprav ni niti č;apca te ustanove. Prav tako je hote •Stimson s tem preprečiti, da bi to soglasje ■s sedan >m stališčem Društva narodov ne tolmač1!: kot primer ra druge spore. Ameriški odgo vor poudarja, da hočejo Zedisi.iene države podpirati nadallniio akcijo Društva narodov ne zaradi pakta o Društvu narodov .temveč na podfagl pogodbe med devetimi državami. Ženeva, 26. febr. AA. Generalno tajništvo Društva narodov je prejelo obvestilo ameriške vlade, ki pristaja in odločno odobrava poročilo in priporočila odbora devetnajstorice, kakor so bila sprejeta od izredne skupščine Društva narodov. Tu pričakujejo. da bo viada Zedinjenih držav vsled tega pristanka poslala v posvetovalni odbor svojega zastopnika. Posvetovalni od-b ,r bo, kakor je 7,riano, stopil na mesto dosedanjega odbora devetnajstorice. Pred odločitvijo Rusije Litvinov jc snoči odpotoval iz Zenove, da se vrne v Moskvo. Novinarjem ie pred cdhodom izjavil, da -e hoče posvetovati s svojo vlado o povabilu, ki je bilo izročeno Rus;li ,naj odpcšlsje v posvetovalni od'bor za kitaisko-japonski spor svojega zastopnika. Japonsko stališče Žoneva. 26. februarja. A A. Danes te bi 1« objavljena listina, ki jo ,eJzročia časopisju japonska delegacija- v' tej s t m' pojasnuje tokijska vlada j»vo;e tii:šče g'e-5 čl. 15 pakta o Drasvva narodov Japonska vlada omenja najptvj dogodke ki so pr vedli do predvčeraTšn >e*n gla#ovs-nja. nato pa navaja »nap-»K*>«, ki i-h je storil odbor dvetnajstori.-e giedv odgovarja bolj želji velesil, ki bi rado v dtle obnovljeno kitajsko zedinjcnjrf. v" zvonih letih je Japonska opetovuo skuša-a m ne-ljvati pr obnovi kitajskih enotnosti in bo tudi v bodoče sodelovala pri e*-.t»s?s%'i. h stvareh, toda Japonca se m ■»»a M-di Kitajske, ker je življenjsko zainteresirana v Mandžuriji, ravnati po rea .obt-h Bojkot Japonske s stran* Kitajske po d.->;odi: h IS. septembra ni navadna rep^esa5'ia Vse velesile imajo na Kitajskem vojaške oddelke 73 morebitne op-ira -»*e A-.v raža je mogoča «amo med irza oim ki so normalno or i."«! žira ne in nna'0 na svniem področju avtoritativno vlado P>ročlo zanika, da Si b;!o man d Jursko pfenivaist^j samo od sebe proglasilo svojo neolvisnot. v tem pogledu se opira na Lytono^ > poroMo, ki pa ga je japonska vlada odlvla. Nato navaja japonska listina ugodnosti jn koristi, ki jih je že dos ej »mrlo marni-žursko prebivalstvo jd nc^e države Opozicija prof- tej državi se zora samo i Je ho!u. Mednarodna obnd/a Kitarskz nikakor ni združljiva s o.x>>lbo med devetimi državami Prip>roo''a 'Vibora n"so /a Japonsko spreiernlj va Owdaije pogi>d»-f jp treba prilagoditi razmeram na Kitajskem Prisotnost japon.!iHi 5-it zven železniškega pasu je v »kiaiu s pogodbami ib s protokolom med Jap.nsko in novo mand-žursko državo, kjer mori JaponsKa vzdrževati red in mir. O KMa.i-:k' ruverenosti tiad manddžurskim ozemljem ni mogoče govoriti po letu 1916. K.Mjska n. mo^la ,rtr.č::i za življenje in lastimo Japoncev. Japonska že deloma, izvaja načela Lvtonovega porooila, posredovanje tretjih držav jki je v nasprotju z japonsko izjavo, d« bo sama ured;la mandžursko vprašan ie. S tem. da so netce sile izjavile, da nočejo priznati nove mandžurske države, so kot član ce Društva narodov prekoračil« pravice^ ki jim jih daje § 5 č. 15 pakta o Društvu narodov. Izjava Macnoke Pariz. 26. fbr. AA. Prvi japonski delegat v Ženevi M-acuoka ie snoči ob 22.40 prispel v francosko prestolnico, kjer bo ostal nekaj dni, nato pa krenil v London. Ostala japonska delegacija, ka je zastopala tokijsko vlado v Ženevi, je prispela v Pariz davi. Ženeva, 36. febr. AA. Maouoka je poslal ženevskim novinarjem h Pariza naslednjo brzojavko: Globoko čnvstivo ganjenosti me prešini a, ko zapuščam Ženevo. Svoj čas sem odpotoval iz Tokija s trdno voljo, da bom storil vse potrebno, da obrazložim japonsko staHšče ln omogočim evropskim narodo-m vpogled v naš položaj in v naše stiske. Šio mi je za to, da preprečim spor med Društvom narodov in Japonsko ter da omogočim Japonski nadaljnje prisostvova-nje v Društvu narodov. Po treh mesecih pa zapuščam Ženevo v občutikom žalosti in resignacije: moji upi so padli v vodo. Žal mi je, ne morda Japonske, marveč Društva narodov, ki je sprejelo tako prenagljeno resolucijo. Čas bo pokazal, da bo od tega i-m-elo Društvo narodov več škode kakor Japonska. Obžalujem tudi Kitajsko, kajti akcija Društva narodov ne bov ničesar uredila, marveč bo samo še pomnožila sedanjo zmedo tia Kitajskem, ki je že dovolj obžalovanja vredna, in bo ustvarila novo zapreko japonski borbi proti neredu. Cd.'na korist tega sklepa bo po mojem mnenju v tem. da bo še tesneje povezala enotnost japonskega naroda, ker bo zaradi tega še iasneie videl, kolikšne so težkoče niegove sedanje naloge šn kako velik je cilfj ohranitve in vzpostavitve miru v vsej vzhodni Aziji. Ce bo akcija Društva narodov rodila samo to deiistvo. mu bo morala japonska samo čestitati in se mu zahvaliti. Naj bo kakorkoli, upajmio. da ta akcija ne bo poglobila sedanjega prepada, ki loči vzhod od zapada Odveč je. da bi poudarjal, da se za bodočnost ne bojim. Še vedno upam, da bo prišel dan, ko bodo Japonsko razumeli. Zapuščam Ženevo s prošnjo do članov Društva narodov, naj bi izpregiedali. in s toplo žejo, naj bi napori Društva narodov rodili sadove. Teši me. da se ie zastopnik Siama vzdržal glasovanja glede predlagane resolucije. To ie zastopnik edinega azijskega naroda ki razpolaga kakor Japonska ln Mandžurija z resnično nacionalno integriteto in ki je dokazal, da se lahko sam upravlja. Ko zapuščam Ženevo, se še enkrat zahvaljujem članom Društva narodov za delo, ki so ga opravili v 17 mesecih, ko so iskali iskreno rešitev najbolj zapletenega vprašanja, ki ie prišlo pred Društvo narodov v 13 letih niegovega obstoia Zahvaljujem se tudi ženevskemu mestu in ženevskemu prebivalstvu za prijaznost ;n ljubeznivost, ki ga ie izkazovalo lapor''"5 delegaciji in meni. Francosko in angleško mnenje Pariz, 26 februarja. AA. Čeprav Japonska formalno še m izjavila da izstopi iz Društva narodov, smatra francosko časo-psije to že kot gotovo dejstvo Levičarski listi so zadovoljni s sklepom izredne skupščine Društva narodov, zahtevajo pa tudi. naj bi Društvo narodov prepovedalo vsem svojim članicam, da ne smejo dovažati napadalcu orožja in municije. Desn carski tisti so proti Društvu narodov, češ da ogra-ža svojo skupnost, kor odbija takega svojega člana, kakršna je Japonska. »Petit Pariskn« pravi, da je Društvo narodov 6 tem sklepom ohranilo načela svojega pakta -n da je rešilo, čeprav nekol ko zapoznelo, čast svoje ustanove, vendar pa je mnenja, da je s tem Društvo narodov izgubilo na svoji univerzalnosti, ker je definitivno izgubilo Pacifišk- ocean Tudi zadržanje sedmih južnoameriških držav je tako. da obstoja re«na nevarnost, da ee tudi na tem področju Društva narodov pokaže vrzel. London, 26. februarja. AA. V zvezi z izstopom Japonske iz Društva narodov londonski politični- krogi živahno komentirajo stališče, ki ga utegne zavzeti angleška vlada je glede na vprašanje Daljnega vzhoda Javno mnenje je za to. da Anglija prepove dostavljanje orožja obema sprtima državama na Daljnem vzhodu.^ Vladni krogi o tem nočejo še izjaviti n'česar podrobnega. poudarjajo pa, da je treba ravnati zelo previdno Težkoče ?o v tem. kakšni naj bi bili potrebni praktični korak'. Prav tako je treba šele izvedeti, kaj misli angleški narod o vsem tem. Boji v Jeholu London, 26. febr. g. Boji v pokrajini Je-hola trajajo kljub hudi zimi nepretrgoma dalje. Trenutno »e vršijo glavni lK>ji za mesto čaojang. O poteku tamkajšnjih bojev so vesti precej različne. Dočim zatrjujejo vesti iz Pekinga, da je mesto še v oblasti Kitajcev, poročajo iz Tokija, da so Japonci mesto že zavzeli. Druga japonska ofenziva se pripravlja nekoliko bolj južno in ie očividno naperjena proti kitajskim postojankam ob Lingjanu, ki ga že nekaj dni bombardirajo japonska letala. Iz ozadja se bli- žajo močni japonski oddelki, ki jih cenijo na 90.000 mož. London, 26. fefcr. g. Po zanesljivih vesteh iz Tokija se japonski generalni štab trenutno bavi z načrtom, kako bi mogel uspešno pobijati morebitni gospodarski bojkot, ki bi ga utegnile izvajati članice Društva narodov proti Japonski. Japonski generalni štab je sestavil podroben načrt, po katerem naj bi bila Japonska v gospodarskem oziru popolnoma neodvisna od ostalih držav in se v primeru blokade preskrbovala sama sebe. London, 26. februarja. AA. Kitajsko poslaništvo je izdalo naslednji komunike: ^ri vojaških operacijah v Jeholu je Kitajšfca v stanju zakonite obrambe, dočim vodi Japonska napadalno vojno. Postavljati Kitajsko v vprašanju dobave orožja in streliva v isto vrsto z Japonsko, se pravi ne samo delati krivico Kitajski, temveč tudi dejansko podpirati Japonsko, ki je že sedaj oborožena do zob. Padec čaofanga Tokio, 2«. februarja. AA. Japonska vojska je zavzela Caoian?. ki loži na progi Lingjan. Mesto so Japonci najprej bombardirali iz letal in s topništvom. Kitajci so imeli 500 mož izpuhe. Ogfnj iz topov in letal je ubil na stotine civilistov. Sanghaj, 2-6. f«*br. AA. čaojangov padec to mačijo kitajski vojaški strokovn;aki kot potreben, da ao mogle kitajske čete zavzeti svoje prave obrambne črte. Japonski napad je usmerjen sedaj proti desnemu kitajskemu krilu. Vprašanje japonskega mandata Rim, 26 febr. AA. Zavoro Fascista< pri-občnje članek o položaju, ki bo nastal na Tihem oceanu 2a primer, da Japonska izstopi iz Društva narodov. Japodska ima sedaj več otokov na Tihem oceanu v svoji posesti kot mandatska država Društva narodov Ti otoki so zelo važni za varnost pomorskih zvez mod San Frančiscom. Havajskimi otoki. Filipini in Šangbajom Zato ie na teh otokih z^lo zainteresirana Severna Amerika. Po mnenju lista bi kazalo te otoke izročiti Nemčiji, ki bi s tem postala nov strateški element v Tihem oceanu. Vlom v Domžalah Drzen vlomilec }e odnesel za nad 20.000 Din plena Hercsgovci prati posl. Preki Mostar, 26. februarja, p. Danes se je vršil dobro u*pe! politični shod, ki je bil sklican zaradi nastopa narodnega poslanca Nikole Preka v narodni skupščini. Zborovalci so soglasno obsodili postopanje poslanca Nikole Preke ter ao sprejeli resolucijo. v kateri zahtevajo, naj odloži svoj mandat. Vseslcvanski ples v Beogradu Beograd. 2R febr p. Snoči je vrši! v Oficirskem domu všoslovanski ples, ki so se ga udeležile zastopnice Kola jugoslovenskih sester iz vseh krajev naše države, tudi iz Ljubljane Plesu so prisostvovali Nj Vel kralj in kraljica, knez Pavle in kneginja Olga. Marina in Jelizaveta Kraljevska rodbina je bila sprojeta s sviranjem državne himne Kraljici in knoginjam so bili poklonjeni lepi šopki cvetja. Kralj je bil v generalski uniformi, kraljica pa v hrvatski narodni noši iz okolice Petrinje, knez Pavle je bil v nniformi koniiškega majorja. kneginia Olga v slavonski narodni Doši knoginja Jesaveta pa je bila v črnogorski. kneeinja Marina pa v bunjevski. Plesa se je udeležilo tudi mnoso ministrov, diplomatski zbor več pos'ancev in senator jev in mnoso druee ugledno osebnosti Zastopane so bile vse slovanske narodne noše. Kralj na razstavi arhitektov Beograd, 26 februarja p. Nj. Vol kralj je dopoldne posetil razstavo dijakov arhitektov. Iz državne službe Beograd, 26. februarja. Premeščen Je v strojni oddelek generalne direkcije že. leznic Alojzij čeper, administrativni uradnik iz Maribora Z odlokom ministrstva pravde je razveljavljen ukaz o napredovanju Maksa Farkaša, kancli3ta v mariborski kaznilnici. Imenovan je bil za višjega prometnika na železniški postaji v Celju načelnik postaje v Račah—Framu Anten Albert. K strojnemu oddelku v mariborskih železniških delavnicah je bil premeščen Fran Borko iz oddelka za dohodke pri generalni direkciji. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 26. febr. n. Kakor znano, so v Zagrebu Slovenci organizirani v svojem društvu »Narodna knjižnica in čitalnica«, k'i je imelo dopoldne svoj občni zbor. Po otvoritvi zborovanja je predsednik društva univ. prot. dr. Fran Zarnik predtag-ai, naj se odpošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kraLiu, nakar je tajnik društva podal obširno poročilo o delti v pretečem letu. Društvo šteje 1560 članov, dočim živi v Zagrebu okoli 15.0C0 Stoveocev. Narodna knjižnica in čitalnica je priredila v preteklem poslovnem letu 24 popularnih znanstvenih predavanj o raznih aktualnih zadevah. Predavali so po večini univerzitetni profesorji in zdravniki. Društvo ima fudi svojo šahovsko zabavno sekcijo ter so bile niegove zabave vedno dobro obiskane. Glavna naloga tega slovenskega društva v Zagrebu je zbliževanje s'ovenskega cela naroda s hrvatskim, kar ie vršilo tudi na ta načift: da je prirejalo sfov. gledališke predstave. Pri volitvah odbora je bil no-no.vno izvoljen za predsednica univ. pref. dr. Fran Zarnik, ki si je s svojim dosedanjim delom pridobii izredno mnogo zaslug za razvoj zagrebške Nafodrtc knjižnice in čitalnice. Smrt direktorja zagrebške opere Zagreb, 26 februarja n. Dopoldne ob 10. je nenadno umrl direktor zagrebške Oflcfe Oskar Smodek. Domžale, 26. febrarja. uomžale in vso bližnjo okolico vznemirja že nekaj Časa nevarna vlomilska tolpa, pred katero ni varna nobona trgovina, do volj zaklenjeno nobeno stanovanje. Dokaz temu je zopet drzem vlom, ki je bil izvršen v soboto zvečer v stanovanje znanega trgovca in vrvarja g. Josipa Adamiča. Tako nekako med 21. in 22. uro se je glavni vlomilec splazil skozi straniščno okno v hišo in se prav neopaženo vtihotapil v spalnico v prvom nadstropju. Tam je iz odprte omare pograbil majhno ročno omarico, v kateri je bil zelo bogat plen. V blagajni se j« nahajala zlata dvokrovna ura z zlato vorežico, na katero je bil pripet tudi zlat niedaljon S smaragdi, dalje dva zlata okrasna prstana en poročni prstan, en prstan s smaragdom, dva napoleondora. srebrna ura, zlata kolajna za državne zasluse. pet obveznic vojne škodo, hranilne knjižice domžalske hranilnice na ime Josipine Adamičeve in glaseče se na vsoto 9700 Din Poleg tega je izginilo iz blagajne 150 D^n gotovine v srebru, 2000 Din v bankovcih, samokres, tiamska zlata ura itd. Vlomilec pa s tem plenom ni bil zadovoljen. Iz pisalne mizo je pobral še za 100 Din drobiža, električno svetilko in več manjših stvari Skupna škoda znaša okro^ 20.000 Din S trm plenom je nato skozi vi a ta trgovine pobegnil na prosto. Na begu mu je padla iz blagajne zlata kolajna O drznem vlomu so bili obveščeni orožniki, ki so uvedli vsestransko poizvedovanje. Dva nevarna zločinca v rokah oravice Trbovlje. 26. februarja. NTsšim orožnikom se je posrečilo uloviti dva nevarna neznanca, ki sta sc od nekod prikatila v Trbovlje, da bi tu vršila svoj I/ "V J •• ■ Knjižna akcija! Plemenito delo mladim? so vzeli pod svoje pokroviteljstvo g«, bana dr. Drugo Ma-rušič, župan dr. Dinko Puc in rektor dr. Matija Slavič. Ljubljana, pokaži isto razumevanje za umestno In nujito uek». k| smo ga pokre-nill za naše pomoči potrebne rolake. Pobiranje slovenskih knjig za ogroženo mejo, Westfa!sko in druge kraje, kjer živi »aš narod, bo od 1. do 10. marca. Pripravite! Akcijski odbor. Trboveljsko občinsko gospodarstvo Trbovlje, 25. februarja. Občinski odbor trboveljski je imel v četrtek plenarno sejo, na kateri so se reševale največ tekoče zadeve. V imenu upravnega odbora je podal g. Ivan Berger po ročilo o delovanju občinskega odbora od junija 1930 do 31. decembra 1932. Dalje je pedal tudi obračun dohodkov in izdatkov občinskih podjetij, posestev in gospodarstva za upravno leto 1932 in njihov proračun za leto 1933. Lani je imel proračun naslednje dohodke in izdatke: občinska kopalnica dohodkov 2418S D.n, izdatkov 26 565 Din: občinsko gospodarstvo, hiše Itd 63.951, 45.234; pogrebni zavod 143.921, 117.523; občinska klavnica 313.943 Din; parašuhovo P°sestvo 108.9.6, 71725; vodovodna uprava 98.048, i^.im. Skupnih dohodkov je bilo 889.893 Din, m skupnih izdatkov 671 875 Din. Občinska podjetja izkazujejo torej pribdek 218.u&s Din Proračun za leto 1933 pa predv.deva: kamnolom dohodkov 30.950 Din, izdatkov 19 700 Din; stanovanjske hiše m gospodarstvo 60 050. 60.000; pogrebni zavod lo. .4W, 113 070; klavnica 364.400, 294.950; vodovodna naprava 78.000, 26.200; kopalnica 23.000, 26.000 Predvideni prebitek bi zna. šal 153.880 Din. ,Wa Sprejet je bil sklep upravnega odbora, da za privatnike ni obvezno klanje prašičev v klavnici, če pa kolje mesar ki koije prašiče zato. da jih potem P™da strankini, jih mora klati v klavnici. Znižale so se tudi nekatere klavniške pristojbine. Pasii davek se bo pobral: za lovske pse 50 Dm za druge !<*> Din. Kdor rabi psa za čuvaja lahko vloži nekolkovano prošnjo H občinski odbor, ki bo potem ugotovil, sfi čuvaj potreben. V tem pnmeru plača lastnik samo 5 Din za znamko. Vodovod v Hrastniku se bo gradil v lastni režiii in se bo ustreglo tu posestni^ " praprotnem, ki si bodo lahko napeljali vodovod v svoje hiše. StrošKa za vodo ved se bodo krili iz izkupička za prodano hišo v Hrastniku. Iz občinskega gozda je potrebno izsekati nekaj lesa. iz katerega se bode gradila zasilna stanovanja, ki j.n danes v Trbovljah zelo primanjKuje. Stro-gki v znesku 30.000 Din se bodo krili s preostankom iz leta 1932. Trakomator pri pokopališču se zavaruje za pO..000 D^n. Občinskim uradnikom, ki imajo službeni posel v Hrastniku, se bodo plačevau fak- tični stroški po 30 Din. V tajru sej: so bile rešene nekatere personalne zadeve. Za blagajniškega pomoč-nika je bi' imenovan g. Valter Juvan. V pragmatiko za občinske uslužbence pa je bil uvrščen občinski veterinar g. Deu. Bivši občinski nameščenec g. Miha Koren je bil nastavljen kot dnevničar-dOStavljač, ker so občinski -edarji preveč zaposleni z dostavljanjem, kar jih ovira pri izvrševanju policijske službe. V osnutku proračuna je za zdravstvene svrhe določen znesek 304.000 Din. Brezposelnemu rudarju Krivcu, ki živi s svejo družino v Nemčiji, se dovoli mesečna podpora 200 Din, ker bi bilo repatriiranje družine zvezano s preve. j>kimi stroški. Trem osebam je bilo dano zagotovilo za sprejem v občinsko zvezo, če si pridobe naše državljanstvo. Paragvajska bojevitost Pariz, 25. febr. AA. Iz Astme on a poročajo, da je predsednik paragvajske republike poslal parlamentu poslanico, v kateri zahteva, naj Paragnav takoj proglasi vojno Bo-Mvji. _ zločinski posel. Ko sta v noči od 23. na 14. t. m. patrulji-t a la po dolini dva orožn ka, sta jima prišla blizu Volaja nasproti dva sumljiva tujca, ki sta, čim sta se na icpem znašla pred varuhi reda, skušala skoč t- s ceste vsak na svojo stran m izg:n ti v noč. Orožnika pa ta skočila za nj:ma in ju pr -jela. Pri telesni preiskavi sta naš'c pn obeh razlčno vlccnilsko orodje, bila sta pa tudi oborožena ze veliko pištolo »fr merico« s 30 naboji m ostro nabrušenimi noži. Razbojnika sta stara okrog 30 let in precej dobro oblečena Orožnikoma sta puve-dala imeni, ki sta pa čisto gotovo napačni. Oddana sta bila sresketnu sodišču v Laškem Naš m orožnikom gre pohvala za pogumen in odločen nastop, kajti če bi jima lopova pobegnila, bogve kdo bi v Trbovljah postal njuaa žrtev. V dolin- ni strnjenih ulic in veliko hiš je tako oddaljenih druga od druge da se lahko zgode v teh hišah največji zločini, ne da bi o tem kaj slišali sosedje. Zato je potrebno, da ►o dovoli imeti takim hišam pse čuvaje. Za čuvaja naj sc smatra vsak pes. ki je stalno privezan ali pa se nahaja v ograienem prostoru, tudi v trgu, ne samo na kmetskih domačijah. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz tTosefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušn jah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeiijah in špecerijskih trgovinah. ŽIVLJENJE IN SVET« Zbor naših trafikantov Ljubljana, 2~>. februarja. Danes dopoldne so se v hotelu ;.Lloy 1. zbrali Daši trafikanti k letnemu občnem;; zboru svojega udruženja. Predsednik Fran. Beline jih je v uvodnem nagovoru toplo pozdravi!, posebej pa je še izrazij dobro-i- -šlico beograjskemu tajniku Zveze g. l'o;><>-viču ter podpredsedniku iz Zagreba g M i I.-1 -koviču. Z navdušenjem so zborovalci sprejeli vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju u-r brzojavne pozdrave jig ministrom dr A.!-bertu Kramarju in Ivanu Puclju. Kratk-jedrnato poročilo je podal tajnik Adolf P če, navajajoč: Veliko skrbi smo polagali v preteklem k-tu na iz-popolnit.v« naše organizacije, ki se nam jc- kljub vsem naporom ne posreč-spraviti na ono višino, kakor to zahteva , > društveni interesi Obrnili smo opetovu-no na vse glavne založnike, da nam pomagajo pri tem delu. Pa samo v štirih primerih se nam je posrečilo pridobiti glavne založnike na našo stran Od teh je razume) najbolj pridobiti člane poslovodja glavnega založnika v Kranju, ki jc organiziral ves ta okoliš. Tako smo pridobili vsega skupaj 164 novih članov, med temi dva podporn.i Društvo šteje sedaj skupno 4S2 rednih, T častnih in dva podporna člana Od teb izpolnjuje delno svoje dolžnosti 210 članov, osta'i pa žal no poravnajo članarine Izstopilo je v preteklem letu z različnih razio-gov 14 članov eden pa umrl. Odbor je bil vedno v živahnih stikih z Zvezo zaradi krize v upravi Zveze pa ni bilo mogoče delati tako. kakor so to zahtevali naši inU-rosi, zato s bilo dosedaj potrebno izvršiti v preteklem letu in to zaradi raznih vplivnih oseb, ki so skušal*; na škodo ostalih vtihotapiti razno nove trafike Sploh se je opažalo v prt" teklem letu, da je biio veliko več prosilcev za trafike, kakor običajno, vzrok pa leži v gospodarski krizi, zaradi katere =o mnogi skušali zboijšati svoj gospodarski položaj s pridobitvijo trafike Ker nismo b;".-v se le j uspešni z intervencijami, se je res nn novo ustanovilo precejšnje število trafik. V tem letu bo treba zastaviti vse silo, da i ti de pravilnik, ki bo natančno fiksiral število trafik Blagajniško poročilo, ki ga je poda; Vin ko Resni k, izkazuje 17.120 Din dohodkov in 15.095 Din izdatkov, torej 2024 Din P< razrešnici je bila v glavnem izvoljena dosedanja uprava. Zbor je bil po razniotriva nju raznih stanovskih zadev v lepem redu zaključen. Žena si krči pot v vse poklice tudi pri nas Zagrebški listi so prinesli vest, da je imenovana za ravnateljico I. ženske realne gimnazije v Zagrebu gospa dr. Mira Vod-varška - Kočondova, znana iavna delavka in predsednica zagrebškega Ženskega pokreta. Poudariti je treba, da ie ona prva žena na Hrvatskem, k: zavzema mesto direktorja srednješolskega zavoda. Ker io poznajo tudi naše žene kot predstavnico ženskega gibanja na Hrvatskem tn po predavanju, ki ga ie imela pred leti v Ljubljani in ki ga i.e priredilo društvo Ženski pokret mislim, da je umestno, da se naše žene cb tej priliki nekoliko bliže seznanijo z njenim delom. Dr. Mira - Vodvarška - Kočondova jc Zagrcbčanka. Izvršila je humanistično gimnazijo, na univerzi pa je študirala filozofijo m latinščino kot glavni stroki. Po dovršenih študijah v šoli se je pričela baviti posebno s psihologijo. Dve leti je delala na psihološkem inštitutu berlinske univerze pri profesorjih Kochier.u; in Ruppu. kjer se ie bavila pred vsem z eksperimentalno psiho.ogijo. Kot rezultat svojega raziskovanja je napisala razpravo, ki so io znanstveni krogi priznali kot vrednoto v teoretičnem m političnem pogledu. Delo je izšlo v strokovnem listu »Psychoteclmische ZeitschriitT Zanimive izkušnje :e pridobila v poklicni posvetovalnici v Berlinu in v nekaterh berlinskih tovarnah. Delo gospe Vodvarškove na njenem novem mestu bo gotovo nadvse plodonosno. Oospe ravnateljici Slovenke iskreno čest!-tamo k njenemu imenovan.ni! POSTNA NEDELJA, POLNA VESELJA Sobotne prireditve so bile sicer dobro obiskane, ali še več radosti je bilo ob krasnem vremenu v sveži zimski priredi Ljubljana. K. februarja. Na vr-sftio pnstno nedelj« razmotrivati o vremervu sicer ni najzanimivejša, ali letos t a j t, o storjena častna izjema. Povsem po •ravifi. Zakaj take rastne nedelje so re !-"n\. Drevja in vejevja se je držalo srebrno ivje. ali ob 3. je že roogočoo zagospedarilo zlato sonce na sinjem nebeškem športu :n nam ustvarilo prelesten zimski praznik. Kako je do tega prišlo in Kaki so izsledi •.a bližnje rini. bomo najbolje po;asnili, če »regledneje opišemo vreme preteklega tedna Vreme je bilo ves teden prav zimsko. Ni bilo sicer mraz, ampak ?mež"lo je dan r.u dnem, ne sicer nepretrgoma, marveč bolj po malem, ravno toliko, da se je znova nabrala za silo snežna odeja. Vse to nam je naklonila sredozemska de* presija, ki se ie v tem tednu razvila izredno krepko, tako da je obvladovala vremen-•kr> situacijo tudi v vsej srednji Evropi, celo po velikem delu evropskega za pada in vzhoda. Depresijski vetrovni vrtinec •e vlekel od vseh strani zrak nase; ves te« len je stremel zrak s hladnejše evropske .■eline na toplejše Sredozemsko morje, na naši jadranski obali v obliki zelo močne »u-je, v Franciji jc v pr-ovansalskem pri* ;norju divjal prav tako močno mrzli mi-rral. Nad srednjo Evropo je pihil v glavnem vzhodni ali seve/novzhodni veter ter n a 1 mrzli zrak od južne in osrednje Rusi* X čez Poljsko in Nemčijo na zapad. V vseh jpadnih pokrajinah se je spričo tega moč-n., shladila, še bolj nego jc bilo že v po-r-re;šniem tednu, kar velja zlasti za Francijo. Vendar pod 8 —- 10 stopinj pod ničlo >e temperatura tudi tu ni znižala. Hlad pa -e ie z srednje m zapadne Evrope razpro> nri še dalje nad zapadno polovico sredozemskega predela in tod sc jc prav občutno -•hLcd:!n, re le v notranjosti Španije, kjer -e ie skrčilo živo srebro za nekaj stopinj pod ničlo, marveč tudi v srednji Italiji ter na otokih. Prav posebno pa se ie shladilo v severni i\us:ji. nekoliko ker je vzhodni zračni tok tja potegni! na novo mraza iz S'bi rije. nekoliko pa zaradi tega. ker je tamkaj zagospodoval visok zračni pritisk in sc jc zjas* nilo, kar je imelo za posledico izdatno izžarevanje. V severni Rusiji imajo sedaj raza okrog 30° C, na rajmrzlejših krajib se je temperatura znižala celo do —35", a rudi v Povolžju vlada mraz od —20 do - .10". Odtod se je mraz zanese! tudi v bal-ški predel rn v Skandinavijo. Vsa Evropa ima tedaj znova zimo, po veliki večini znatno ostrejšo nego naši kraji. Ob koncu tedna sc je na hitro zjasnilo. Sredozemska depresija sc odmika proti Črnemu morju, zato sc je barometer pri nas nekoliko dvignil. Toda na zapadni evropski rtbali sc je pojavila nenadoma nova dopre* •;ja in od rjene nadaljnje poti bo zavisno iše vreme. Vendar dokler je vzhodni zrak id Evropo še tako močan, se zima se ne poslovila. Okrog skakalnice rn po belih pobočjih v soboto zvečer so vabile Sterilne velike -•r-rriit.vc. '.^etošnji predpust je dol* in o a. v Ki s*: > lahko, kdor se je hotel in mogel. i i ir pa lahko rečemo, da vcseljačonjc >tos nikakor ni bilo preveč razposajeno. Prireditve v soboto, o katerih poročamo po-b- ;,. so uspele vse zadovoljivo, red se ni d HI ui-kj.T in policija tn-di v nedeljo ni imela posebnih opravkov. 6<= dosti več kakor prireditve j« pa .pustna nedelja sama. Vesoljna naša smučanja se je razgibala — od ranih ur do večera je h;f> rogovtlarjev kakor sobi lic po okoliških pobočjih, velike sknpine so poromale tudi na deželo. Največja zimskesportna atrakcija za Ljubljano je bila pa seveda otvoritev nove sk.-.kalnice SK Ilirije tam daleč za Rožni-••• m Po treh dobro markiranih poteh so ? kmalu po kosilu začele odpravljati male ,-ocesiv Ljubljančanov v dolino Mostec. Staro m mlado, smučarsko in civilno, pre-'"-.-leiljivo mnogo tudi ženskega sveta z iirami in brez njih, v škornjih in brez njih hlačah in... da, seveda, tudi v krilih. Najpodjetnejša mladež na drevesih, ob pro--i in na koncu izteka pa. še daleč naokrog ■ned gozdičjem in na jasah tisoeglava, razigrana, napeto pozorna množica. Prvi skoki Guttormsen, šramcl, Palme, Jakopič... uspehi in padci, plosk in Stfneh •grozno, kaj si dandanes vse upajo!« — (Rezultate glej v športni rubriki). Zvečer se je od vsepovsod vračal truden vi zdrav in zadovoljen naš mladi rod, ki je pravilno kziorist.il tako lepo nedeljo če- Ceška ofrec je zborovala V sol>oto zv<*čea- je polagala bilanco o svojem delovanju v preteklem letu Č-esko-slovenska ol>ec v Ljubljani. Občni zbor fce je vršil v restavraciji Zvezde, bil je prav dobro obiskan Zborovalce je pozdravil predsednik g. Vaclav Skružnv, ki je kratko orisal delovanje društva, zlasti pa je podčrtal vprašanje če^ke manjšinske 5-ole. Apeliral je na roditelje, naj pošiljajo svojo deco v to SolO, kajti v nasprotnem primerit o bodo morali ukiniti. Tajniško poročilo navaja: Navzlic go-snodarski krizi, ki s svojimi posledicami se-ga tudi v družabno življenje čehoslova-kov v Jugoslaviji, je bil'rezultat dela CO v preteklem letu prav zadovoljiv. Zanimanje članstva za društveno delo je ostalo nezmanjšano. Poglobil! so se .prijateljski stiki s češko besedo v Kranju in s češkim klubom v Mariboru. Vso naklonjenost smo uživali pri ljubljanskem konzulatu CSR. v?0 potrebno pomoč pa je ob svojem obisku r Ljubljani obljubil tudi k. poslanik dr. FJieder. Razen običajnih proslav narodnih praznikov se je članstvo udeležilo tudi drugih pomembnih narodnih prireditev in manifestacij, tako na primer otvoritve Sokolskega doma v šiški, otvoritve velesejma, kongresa narodnih noš itd. S pomočjo darov raznih dobrotnikov in >pa z lastnimi skromnimi sredstvi so uživali pomoč revni šolarji češkoslovaške manjšinske šole in nekatere dobrotvorne korporacije. ČO je včlanjena pri celi vrsti jugoslovcnskik in posebej še slovanskih narodnih in kulturnih društev. Stanje blagajne je dosti zadovoljivo, bilanca izkazuje 33.017 Din. Knjižničar je navedel, da premore knjižnica 1435 knjig. Posebno zanimivo je poročilo lutkovnega gledališča, ki praznuje to sezono že svojo desetletnico Na sporedu je bilo V pretekli sezo-ni 12 lepo uspelih prireditev. O šolskem odboru jc poročal učitelj Jan Vogl, ki je navedel, da je v preteklem šolskem letu bilo vpisanih 63 šolarjev, letes pa ji! je 49. O delovanju prosvetnega odbora, ki ga priredil nekaj običajnih vsakoletnih proslav, predavanj in debatnili večerov, je poročal g. rektor prof. dr. Burian, poročilo prireditvenega odbora pa navaja izlete tradicionalno svetovaclavsko žegnanje, Miklavžev večer in Silvestrovanje. — Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s predsednikom Vaclavom Skrušnym na čelu. Bela noč na Taboru Sokol I. si za svoje predpustne zabave vedno izbere originalno in posrečeno devi-zo, po kateri potom okusno dekor i ra svojo prostrano dvorano in pripravi tako prije. ten aranžma, da so vsi obiskovalci res nekaj uric prav veseli ter se jim zdi, kakor bi bili presajeni v eksotično pokrajino, v pravljično kraljestvo ali kamor že na tuje. Ker je zima letos dosti mila, so pa Tabor-jani poskrbeli, da so bili posetniki letošnje njihove prireditve premeščeni naravnost na severni tečaj. Vendar pa moramo takoj ugotoviti, da se nikdo ni nalezel prehudega prehlada, marveč je bilo pri srcih vseim cešlo prav toplo. Po načrtih prof. Siča ml. je bila notranjost Tabora spremenjena v pravcato arktično pokrajino. Kulise in drap&rije na odru so predstavljale ledenike z belimi medvedi ia drugimi polarnimi zverinami. Okusno so bile dekorirane tudi vse lože ter efektno razsvetljene, z galerije sta pa •dva močna žarometa sipala luč v dvorano. Z »neba« je snežilo v debelih kosmičih, tako da je res vsakdo dobil vtis, da je prišel v mrTJlo arftlido. (Vsekakor pa je bila dvorana mrzlo zakurjena.) Res ogromno dela in truda je dala vsa priprava. Zato je bil pa tudč obisk zadovoljiv, čeprav smo ob koncu meseca in je bilo mnogo konkurenčnih prireditev, zlasti pa še, če se upošteva, da se je k nedeljski smuški prireditvi odpravljalo najmanj pol mlade Ljubljane. Pod zvoiki izvrstnega Sokolovega plesnega orkestra je množica veselo rajala in se podjetno vdajala poskočnim taktom foxtrota ali rumbe in valovala v ritmu mcJodioznega valčika ali elegantnega tanga. Bilo je precej madk. nekatere izmed njih zelo lepe m originalne. Tako je prireditev res v vsakem pogledu doibro uspela. Slavčeva maškerada je ona tradicionalna prireditev v Ljubljani, brez katere sS zaključka prepustnega rajanja skoraj ne moremo misliti. In kakor vsa lata, je tudi v soboto zvečer pri. vabila v Union mnogo prijateljev tega •marljivega pevskega društva. »Slavec« je pripravil prav lepo in pestro okrasje, ves strop je bil preprežen z ra^nobojnim kre-pastim papirjem, povsod so žareli transparenti, učinkovito je bil dekoriran tutn f>a>Bkon. Ma^ je bilo dosti. Za zabavo je Vinko Bitenc: Dama s Črno-bele redute Tisti dan po čmo-beli reduti, ki je potek b v sijajnem karnevalskem razpoloženju, je bil Feliks Plahuta v uradu nekam čudno otožen. Ne more se trditi, da bi ta možnost izvirala od običajnega ptedpustnega mačka, nego je morala meti svoi izvor drugod. Kajti Feliks Plahuta je temeljit o ^preganjal »mačka«, še preden je odšel v ;>isarno. Od samih ornih kav, ki si jih .e šel privoščit v kavarno, (bil je namreč oženj en) mu je kar sklopu ta! o v želodcu, ko se je s težkimi nogami gu-gal po stopnicah v urad. i'am ce je zdravilna kura nadaljevala s — kislimi kumaricami, ki jih je sluga koma i sproti nanosil gospodu Plahuti iz hiižnie trgovine z dehkatesami. Le se •orel" n° šteieio tiste packe, ki jih je Feliks Plahuta v napol dremajocem stanju r a zlil po papirju, in zraven s^etisto čudno brnenje po glavi, fc n. hote o po-eniati, je bil maček o teku dopoldneva korenito ozdravljen. . . Toda otožnost pa le ni hotela izginiti, nasprotno: popoldne tistega din e se je lotevala gospoda PJahute še z večjo silo rn se ji je pridružilo se neodoljivo hrepenenje po tisti »skrivnostni dami na maškaradi. »Presneta punca,« je premišljevat Feliks Plahuta in se otožno nasmehni-:; »kar čisto mi je zmešala glavo. To ti je pa res srčkan krempeftcek.« In če nikoli, je Feliks Plahuta takrat prav iz srca obžaloval, da je — ožc-nien. Kratko in malo: na rednti se ie do ušes zaljubil v damo z belo krinc-lii.no. s črnimi, svilenimi pentljami in s črno masko. Ves večer je dvoril, plesal z njo in ji je poklonil prekrasen šopek svežih vijolic, pristno laško blago, prosim! Proti pol/noči, ko se je bližal čas de-maskiranja, je dama na lepem izginila. Kar tako na lepem; sredi med ogwev.ito rumbo se je poslovila in sila. Feliks l la-huta io je iskal povseh dvoranah, med plesalci, po bufetih, vsepovsod m prav do jutra, a lepe dame s cmo masko m bilo nikjer .V prvem obupu se je Feliks Plahuta vrgel v vrtinec plesalcev m se je do onemoglosti naplesal fokstrota. Potem pa se je zatekel v bufet. «jer s tovariši strastno zalšval nejevoljo nad izginulo damo z vinom in šampanjcem. Vse to ie Feliks Plahuta premišljeval tistega dne popoldne in je sklenil, da mora na vsak način poiskati »srekane- Bkrbel jaas Soony-boy. ki je pridno s\"i-•ra.1, da so obiskovalce morale srbeti pe_ te in so se neprestano eukaii v kregu. Sj-Viimo. da je bil tudi Slavec zadovoljen s 'svojo prireditvijo. Ples Grafike v Kazini Naših črnib umetnikov je toliko in imajo tudi tako širok krog prijateljev, da lahko brez skrbi tvegajo lastno prireditev na pustno soboto, pa ina-kar je drugod deset drugih zabav. V Kazini se je zabela dvorana polniti že kmalu ob prrČetku, proti 11. uri pa je že skoraj vladala gneča. Grafičar-ji so spravili na noge tudi lastni orkester za ples, ki ga lahko prištevamo že med najboljše v Ljubljani. Zato ni čudno, da Se je Srčkov večer«, ki je visoko nadkriljeval vse dosedanje prireditve te vrste. Dvorana je bila kaj okusno okrašena s samimi srčki, girlandami in stebri. Aranžerju dekoracij br. Koscu in vsemu članstvu, ki je večer za večerom neumorno delalo velja priznanje. Vabilu se je odzvalo občinstvo v ogromnem števil«, poleg domačinov je bilo mnogo gostov tudi iz Ljubljane in okolice in so vsi soglasno izrekli prirediteljem pohvalo. Velika dvorana, ki sprejme nad 600 posetnikov, je bila premajhna. Veselo razpoloženje je dvignil prihod mask, med katerimi jih je bilo nekaj prav okusnih in zabavnih ter jih je občinstvo sprejelo z velikim veseljem. Takoj nato se je pričel ples, ki ga je vodil br. Iv0 Hart-man ob zvokih domačega salonskega orkestra. Pri plesu so prišli na svoj račun prav vsi: stari in mladi. Največje zanimanje je vladalo za nagradno tekmovanje najlepše maske in pa >kraljice srčkov«. V dvorani je nastala pravcata borza ter je vse hitelo kupovati listke ln srčke, vsa.k je hotel, da bi pač zmagala njegova »simpatija^ O polnoči je bila nato razglašena razsodba, da jc bila izvoljena za najlepšo masko gdč. Vera Rožmančeva, ki je prejela lepo vazo z nageljni, uro kasneje pa Je bila med ova-cijami izvoljena za kraljico srčkov ga. Zvonka dr. Dolenčeva, soproga zobozdravnika iz Ljubljane. Za nagrado je prejela lepo blazino v obliki src, delo viške načelnico sestre Tičarjeve. Kakor v dvorani je bi'o veselo razpoloženje tudi v baru in v ostalih paviljonih, kjer se je za ma.l denar dobilo vse, kar je poželelo srce. Dobro pijačo sta oskrbela br. Jeločnik in br. Kalin in tako je bilo občinstvo v vsakem oziru zadovoljno. Proti koncu se je plesal še rblazinski ples*, ki je še bolj dvignil razpoloženje. Dostojno rajanje je trajalo v nnjic.pšoin redu. Otroški ringaraja TKD Atene TKD Atena ima poseben odsek, ki goji med mladino ritmično gimnastiko. Vodi ga z velikim uspehou gučua Maša Slavčeva. TKD Atena pa hoče, da otroci, ki posečajo gimnastični tečaj, tudi pokažejo sadove tega, kar so se naučili in zato prireja vsako leto otroški ringaraja z otroško maška-rado Tako lahko pokažejo otroci, koliko so pridobili na eleganci, na uglajenosti, koliko imajo fantazije za kostimiranje In tako. Ta otroška maškarada jc zavzela nedeljsko popoldne v Unionu. Na stotine dobrih mamic je pripeljalo svoje malčke, mask>rane in kostumirane. Ob Jf>. je bil sprevod mask, nato so gojenci ritmične šole za-plesali polonezo, sledila je mazurka. nato valček in prosta zabava. Veselo so rajali malčki, bil je nepopisen živ-žav in fes prijeten pogled na srčkane male maškare, ki so pokazale toliko uglajenosti in znanja, da bi se lahko kretale tudi v j veliki« družbi. Naposled jc sledil nastop kositrnih vojakov, za katere je da,a uprava narodnega gle.lališča kostume na razpolago, v zahvalo, ker ji jo TKD Atena za njene prireditve v gledališču zbrala kader mladih kositrnih vojakov. Pri prireditvi je sviral Negodetov jazz. Nezgode V soboto zvečer je bila prepeljana v ljubljansko bolnico delavka Nikotina G. iz Kamnika, ki je v samomorilnem namenu pila strup. V bolnici so .ii izprali želodec in jc zaenkrat izveu nevarnosti. Kaj je mlado. 18 letno delavko gnalo v obup, ni znano Smučanje in zimski šport sta zahtevala danes več žrtev Tako je na Glincah stanujoči 12 letni dijak Henrik Dejak na Rožniku precej nesrečno padel id si resno poškodoval desnico Josip Zaplatil. progovni nadzornik državnih žeieznic, star oo let, „e včeraj na postaji v Ribnici zdrknil in padel na progo, kjer ga je poškodoval priha- ga krempeljčka«, pa naj *a stane kar lK>In 'ko je proti večeru odhajal iz urada, ie mimogrede stopil v upravo dnevnika in naročaj naslednji oglas: — Damo s čnrno - bele redute. oblečeno v belo krinolino, s cmimi, svilenimi pentljami in s črno masko prosi nien častilec, kje sestanek mogoč. Dopisi pod »Prva ljubezen-, na upravo .1-sta. — . ' V nestrpnem pričakovanju je FeliKS Plahuta presedel naslednji dan za di-salno mizo. Pri kosidu je naročil svoji ženi. ki ga je nekako sumljivo pogledovala. da ne pride tako kmaiu k večerji češ da imajo nocoj pisarnisko seio.' Računal je namreč na odgovor iskane dame, ki da ga bo najbrž, gospoda Plahuta, povabila še tisti večer na sestanek. »Tako?« e je nasmehnila gospa Plahutava, zelo lepa. mlada ženska. »Kdaj pa potem misliš priti.« sprav nič ti ne morem obljubiti, srček.« ie z nervoznim glasom odgovoril gospod soprog. »Seja se lahko zavleče do polnoči, ali pa se cez.« »Torej ti ne bom pripravljala večerje. »Ni treba- Nocoj si bom kupil kar mrzlo večerjo. ... .... injoči via«, ki ga je rLepa reč! Konjsko meso ji diši; go-tuvo si bo privoščila dunajski zrezek iz konjskega mesa — jaz pa naj gledam!« Globoko je vzdihnil in je s tistim vzdih mi gotovo souhtelo v ^rak kakih petdeset procentov zaljub^nosti. kar pa ie zaljubljenosti še ostalo, .io je bilo baš d j volj. da se Feliks Plahuta ni požvižgal na ses"nek z damo. nego ie nekaj časa blcd.il po mestu, potem pa je k -Ižno zavil proti ulici »Za čres-iom«. Tam je poiskal hišo št. 5 in stopil v resravr^-iio. Vi oka, mazoljčasta natakarica je pri-sto-oila .t mizi. »DobcT večer, gospod! Večerjo, prosim? Sveži konjski golaž, pražer.e kotijsk- plinčk- oopečeni konjski jezik, dunajski zrezek iz konjskega stegna, bržola s —« »Hvala, hvala!« je Feliks Plahuta nejevoljno zamahnil z roko. »Prinesite mi kozarec limonade!« »Prosim!« nadUa mnogo oboževalcev, zlasti aed JIJmMiitii Njeni častilci so se med seboj čestokrat stepH po vseh pravilih in ■pMkM je prevladovalo mnenje, da se bo Belo slabo končala. In se je res tako agodflo. Pred kratkku mo na&M namreč ▼ ana-(iinrfiiii naroda univerze »plavolaso Bet-ty< in njenega zadnjega ljubimca, 221etne_ gm dijaka Alfonza MaurSja, mrtva, ustreljena. Prvotno so meniM, da gre za dvojni potem pa se je pokazalo po mnogih znakih, da gre za umor. Seveda so krivce iskali najprvo med dijaki, to je med Maurijevimi tekmeci in so aretirali šest mladeničev, s katerimi se je Mauri pogo. stoma prepiral Dokazati jim pa krivde niso mogli in tako so jih morali .izpustiti. V zadnjih dneh so pa našli novo sled med korespondenco umorjene pie3alke, namreč pisma nekega marseilleskega zvodnika, ki je od nje čestokrat v surovem tonu zaifie. val denar in ji pretil, da jo ubije, če mu ga ne pošlje. Tega moža so sedaj aretirali in mu izprašujejo vest. Francoska javnost pričakuje da se umoi pojasni do zadnje podrobnosti. Morski volk požrl brata in sestro V Avstraliji je ta. čas poletje in kopalna serfja na TiSku. Se nobeno leto pa ni bilo toliko morskih volkov v bližini obal kakor letos. V kopališčih svarijo kopalce pred nevar. ntn* mortkimi zvermi z zvoncem. Navzlic temu se dogajajo nesreče, med katerimi > MU ena najbolj tragičnih tista, ki se je primerila te dni v Mifcini Sydneya. l&Jetno dekle Je plavalo daleč od obrežja, ko se je oglasilo svarilno znamenje, toda dekle ga zaradi gumaste čepice na gla. ■ri po vsej priKki ni slišalo. Z obrežja so videli, kako se je roparska riba obrnila proti kopaJki, ki ni slutila nevarnosti. V m kipa je skočil v morje mladenič m splaval v tisto smer. Bil je brat ogrožene kopalke, ki se je sam podal v nevarnost, da. bi zašč:til sestro pred morsko zverino. Ljudje so z grozo opazovali, kako se je plavač bližal sestri, potem so za nekaj trenutkov oba zakrili veliki valovi, ki jih je povzročil morski volk. Po nekem takšnem valu so tudi videli, kako se je zver obrnila in odplavala. Menili so. da se je bila zbala dveh oseb in pobegnila, toda o bratu in sestri ni bilo potem nobenega sledu več. Zver ju je bila požrla. Nesrečnika sta bila otroka priseljenih staršev, ki so se bili pred desetimi leti naselili v Av_ straliji, da bi tam našli novo srečo. jal se je v oblake cigaretnega dima, a »dame« še vedno ni bilo na spregled. Slednjič so se odprla vrata; Vstopila ie gosoodična s plišastim plaščem 'm se s predrami očmi ozirala naoUorog po gostih, kakor da nekoga išče. »Ta bo!« si ie dejal Feliks Plahuta in je zardel od razočaranja; kajti gospodična. ki ie vstomiia, je bila vse prej kot leoa in miti maio podobna »dami s črno-bele redute.« Pa je oBlagopokojnemu pro. svetnemu ministru Janu Jedrzejewiczu«:. Kreto so postavili na tramvajske tirnice pred poslopje, kjer se je zbrala precejšnja množica in so morali zavoljo tega trenutno ustaviti promet Slednjič je nastopila policija, ki je odstranila krsto in razkropila demonstrante. Zavarovalnica proti zaftonolomu V Parizu eo osnovali zavarovalnico proti rakonolomu. Zavarujeta se lahko mol in žena. ki dobita v primeru znkonoloma 1000 do 3000 frarvkov zavarovalnine. Premije zavarovalnice se ravnajo po riziku veliko-mestnega življenja. LinCanl črnec V Ring-u (Luisiana) je črnec Nelson Nash ustrelil nekega bančnega blagajnika in potflil njegovo ženo. Prijela ga je policija, a med prevozom v ječo je množica napadla policijski vo«, potegnila zločinca iz njega ter ga obesila na drevo v bližini kraja, kjer je izvršil zločin. Črnca so na dre. vesu obstreljevali tako dolgo dokler ni izdihnil. Kampfbundovct proti Rodi Rodi Kampfbund za nemško kulturo v Kr^-ljevcu je ostro nastopil proti naznanjene, mu predavanju pisatelja Rode Rode, ki je hotel govoriti v ondotnem Goethejevem društvu. Kampfbund je proglasil Rodo Ro. do za Žida, ki pomaga »upropaščati nem ško kulturo«. Ker je bila podoba, da bi predavanje utegnilo dati povod za ra-^ne neprijetnosti, se je Roda Roda na posredovanje policijskega ravnateljstva v Kra-Ijevcu odpovedal predavanju ter odpotoval drugam. Epilog k robinzonadi I% Ncvvvorka poročajo, rt« > gTo!i:c»< Wagoer-Bousquet. ki je diktatorsko gospodarila na gaia-paškem otoku Floreani, Du-najeankn in ne Francozinja. Njen drug bil izpeva neki Berlinoan. ki ga je b . usoda zanesla v Pariz. Ko jo jc ta zajnw;;(. si je izbrala za moža nekega drugega moškega, ki živi na otoku in se piše Rudo! t Lorenz. Grofica in njeni spremljevalci &<• hoteli ra Floreani ustanoviti prestolnico /-tujski premet, ker pa so v svojem robinzonskem življenju postali preveč prešern je napravila njih idil? konec ecuadorsk vlada. Pri želodčnih težkooah, izgubljene teku, z&gatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nc-gnenju k bluvanju učinite 3—2 časi naravne »Franz Josef o ve« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in specerijski trgovini.. Poštni avto — zasilna brizgalna Plemenita zapuščina V Cambridgeu je nedavno umrla 721etna vdova Amelija Goode. Pokojnica je zapustila vse svoje premoženje, ki znaša biizu 30 milijonov Din naše veljave, za dobrodel. ne namene. Petnajsti del zapuščine dobi reševalno društvo, 1 milijon Din ima na razpolago cerkev, da razdeli denar med reveže in siromake, ostali del pa dobijo bolnišnice, ki si bodo s tem volilom precej opomogle Romeov prstan N«vyorska policija ic prišk na slod premeteni" zločinski družbi, ka se jz okoffi-šrate s prihranka sktiikmj. 0®ni druščine os bili sami lepi moški, ki s» umeli dekletom pihati na srce, ob prbranke pa so spravili večintma dekleta iz Avstrije m Nem i je. Ker je služabniški posel v Ameriki dobro plačan, ®o Vnele služkinje povprečno po 1000 in več dolarjev prihranka. Vsak čian sleparske družbe je tako dolgo oblega! dek 'c. dokler ni pristek) na poroko, nakar mu fe izročilo hranilno knjižico z r.a-mervnn. da kup«i pohištvo za bodoči^ domek. Katera ženska si ne želi tnoža? V navalu mslj o srečnem zskonskem stanu ni nol>en:i služkinja bila dovolj oprezna, da bi spregledal goljufa, ki je s knjižico izginil Na ta način trpijo služfcnje škodo n,;d pol milijona dolarj-ev. Poišcija se sicer trjdi*. da bi izsledila člane družbe »Romeov prstan«, a doslej je imela v tem poslu se malo sreče. Viljem brez državljanstva Dosrodki zadnjega časa v Nemčiji dado sklepati, da bo prej ali slej napočil dan, ko bo Nemčiji zopet načeloval cesar. Zato se že sedaj mnogo govori in piše o povrat-ku Viljema, ki je še vedno poglavar dina. stije Hohenzoilern. Do 1. 1923. je bil Viljemu dejansko in formalno zalbranjen povra. tek v Nemčijo. Stresemann pa je dotično določbo spremenil. Na podlagi takratnega sklepa se je bivši prestolcca^ednik lahko vrnil v domovino, kjer stoji zdaj v vrstah narodnih socialistov. Po zakonu sme torej vsak član rodbine Hohenzollern živeti v Nemčiji. Vsi Vilje-movi sinovi »o nemški državljani, bivši cesar je pa izgubil državljanstvo, ker živi že nad 10 let nepretrgoma v inozemstvu in ni v tem času cptiral za Nemčijo, kakor velevajo zadevni predpisi. Vsak Nemec, ki živi nad 10 let v tujini, mora namreč potom poslaništva ali konzulata ponovno pro. siti za državljanstvo, sicer ga izgubi. Viljem m storil tega in ga je torej izgubil. Tovarištvo v nesreči Prošlo nedeljo je m pravilo osem fantov iz okolice Linca smučarsko turo na bližnje hrib«. Nenadoma se je utrgal 70 m snežna plaz, k>i je potegnil dva člana družbe 2J0 m globoko in >u popolnoma zasul. Tretji tovariš se je rešil s tem. da je v zadnjem trenutku pograbil za neko korenino^ k' je molel« iz snega. Po srečnem naključju rešeni je pozval pet tovarišev, naj se nemudoma odpravijo z njim reševat dva nesrečnika. Šli so takoj na delo in s smučmi izkopavali za grebena tovariša. Slednjič »o ju naši. Bila sta pa negibna io nista kazala Bkore nobenega znaka življenja. Šele po večtimem naporu se je šestorici posrečilo obuditi ponesrečenca k življenju. Šli so po sani in ju prepeljali v dolino Ena izmed žrtev plazu ima zlomljeni obe nogi. drugi je doibtl precej hude notranje poškodbe. Danski kral) Kristijan v Parizu Klavirska tvomica Bechsteln v konkurzu Znana nemška tvornica klavirjev Bech. stein je napovedala konkurz in je ustavila plačila. Vodstvo tvornice išče sporazumne formule za poravnavo dolgov in upa, da jo bo našla. V Frankfurtu ob Odri daje v nujnih primerih poŠta gasilcem na razpolago svoj avtomobil, ki prevaža gasilce in priprave za gašenje ognja imučarski praznik na Pohorju Pri vztrajnosti« tekmi na 5® San na Pohorju je zmagal Bervar Stane (Sm. klub Ljubljana) ter si priboril pokal Mariborskega smučarskega kluba — Stalcm tekma v Celju Maribor, 26. februarja. Na Pohorju je Mariborski smučarski Vivb. ki ga po i^sej pravici moramo ime-•novati pionirja smučarskega športa na -naši severni meji. priredil danes dobro organiziran «n uspeli smučarski tek na 50 ■km. Tek na tako dolgo progo stavlja na tekmovalce izredne zahteve, zato se javljajo k tem-u tekmovanju naši najboljši tekmovalci, ki imajo v oblasti svoje te. lesne sile >"a predvečer tekmovanja 2e v soboto zvečer so se v Ruški koči zbrati vsi funkcionarji in tekmovalci na sestanek, na katerem jih je v imenu Mariborskega smučarskega kluba pozdravil njegov predsednik g. Bruno Parma, ki je žele-l tekmovalcem, da bi vsi priSli na cilj ter s tesr dokazali vztrajnost slovenskih smučarjev. V imemi protektcrja prireditve g. bana dravske banovine dr. Marušiča je pozdravil prisotne sreski načelnik Maribor desni breg g Milan Malkar. Tekmovalna proga, »•roga je b«la zelo dobro trasirana in ■markiiama. Vsi tekmovalci so se o progi zelo pohvalno izrazili. Temu se ne smemo čuditi, ker so prireditelji za trasiranje proge' porabili skoraj 1500 rdečih zasta. vic .Križišča so bila še posebej markirana. Spočetka so biE na progi precejšnji vzponi, težakih strmin pa ni b.iso. Smuka je biLa povsod idealna. Start Ob najlepšem vremenu se je ob 8. uri zjutraj javilo starterju g. Lazničku 28 tekmovalcev, ni-d njimi dva avstrijska smučarja, k: so cdsmučali v presledkih ene minute. Vaše vojaštvo jf' odlično pomagalo. Potek tekme se je daJ zasledovati iz Ruške koče ker jc- bila proga zvezana z njo telefonično. Telefon je napeljala inženjer-ska podcfficirska šel a v Mariboru in gre za to posebna zahvala njenemu poveljni-ku polkovniku Putniikoviču, kakor tudi vsem sodelujoč im vojakom. G. polkovnik Putnikovič je da.l na razpolago telefonski vod -in potrebno moštvo. Vojaki so_ nape-•oii telefon že v petek in to kljub silnemu snežnemu viharju, ki je divjal nad vsem Pohorjem. Postavitvi telefonskega voda ^e je" zahvaliti, d; je bi&a poročevalska sčužba brezhibna. Blagoslovitev prapora MS K. Po startu se je pri -Ruški koča vršila blagoslovitev prapora Mariborskega smučarskega kluba. Cerkvena opravila je izvršil pohorski župnik dr. Anton Jehart. Praporu je kumovala soproga mariborskega župana ga. Ivanka Ltpoadova. Po blas---slovitvi prapora je mariborski smu-Carski klub priredil za povabljene geste v Ruški koči zakusko. Tekmovalci prihajajo nn cilj. Takoj po končanih svečanostih okrog 12. ure je prišlo v kočo telefonsko poročilo, da prihaja od Beigota že prvi tekmovalec. že po! ure nato je privozil na cilj kot o mi Sc-nčar Lado. ki je imel startno Številko 4. takoj za njim pa zmagc>valec Bervar Stane s startno številko 3 7. V kratkih presledkih so prihajali skoraj vsi ostali tekmovalci, večinoma v zelo dobri formi. Nekaj jih je moralo izstopiti zlasti zaradi tega, ker nčs-o pravilno mazali. Končni rezultati. Tekmovalci so prišli na cilj v naslednjem vrstnem redu: 1. Bervar Stane fSm. kiub Ljubljana) 4:21.22. 2 Senčar Lado ,Sm. ki. Ljubljana) 4:28.30, 3. Pinter Fran (železničar, Marib.) 4:31.51, 4. Sto-L zer Lecoold (Sni. ki. Sv. Lovrenc) 4:34.52, in s tem pridobil prehodni' pokal - Sokola Ruše za eno leto' 'Stingl' Zdravko (Mara. ton)" v času 24.42. Sledila sta Fric Fran i Sokol. Ruše) 25.5" in fisler Maks (Mar. srni ki.) 26:40. Po tej tekmi se je vfgfl" "sestanek tekmovalcev in občinstva v Sokolskem demu v Rušah, kjer so agrlne Rušanke priredile . c-kusno čajanko. Smučarski sprevod po Mariboru Tekmovalci so se vrnili v Maribor z večernim vlakom, nakar- se je z--glavnega kolodvora razvila velika smučarska -po. vorka do Grajske kleti kjer so biti objavljeni rezultati i-n razdeljene nagrade.. . Slalom tekma v Celiti Celje,' 20. februarja. DairieS -dopoldne se je vršnla- pri" CeSjski kodi podsavezna slaloni tekma"." Prcga "je bila do-lga 1300 m z višinsko razliko 450 m. Sneine razmere so bile izvrstne, vreme jasno. Pohvaliti je treba tudd organizacijo. ki je bila brezhibna. Polkovnik g. Golubovič je dal napeljati telefon cd starta do cilja. Tekme se je udeležilo 27 tekmovalcev' in sicer člani SPD Celje. SK Olimp, Celje. Smučarskega kluba Celje, SPD Maribor. SK Rapida. Maribor, Smučarskega kluba Maribor in Sokolskega društva Celje. Rezultati so bri'li naciednjo: 1. Jelene Fran (Srp ki. Celje i 2:10.2. 2. Mejavšek Mirko (SPD Cel iei 2:27, 3. Mušič Ljuban (SPD Maribor) 2:33.2. 4. Križmanič Faust (SPD Celje) 2:17.4. 5. Lettner Egon (Rapid Maribor) 2:50.2, 6. HiP.inger Ivan (SPD Celje) 2:50.4. 7. Ivan Kragelj (SPD Celje) 2:51.4. Po tekmi se je v--šr1a v Celici fccCi raz. delitev daril. Pri včerajšnjih skakalnih tekmah na novi skakalnici v dolini Mostec je zmagal Jakopič (Dovie-Mojstrana) Ljubljana. 26. februarja. Ljubljana je danes ot-vorila svojo drugo smučarsko skakalnico, ki je. zgrajena po najmodernejših predpisih. Krasen sončni dan je privabil k otvoritvenemu §kakanju nad 2500 gledalcev, ki so popolnoma napolnili obe strani doskoka. Skakalnica, ki jo je zgradila SK Ilirija, leži v senčnatem kraju v dolini .Mostec, ima izredno .ugodno lego im ji toplo sonce ni prav nič škodovalo. Sneg je bil upra-v idealen. Tudi ska-kači sc se potrudili, tako da je prireditev nudila gledalcem prvovrsten športni uži- Skakanja se je udeležilo 29 na.ših najboljših skakačev, od -eh dva izven konkurence, in sicer noiveški trener Guttoim-sen in bivši državni pivak v skokih šu-bert. Tekmovanje je poteklo dokaj gladko in je bil ves spored v dobri .uri končan. Vsak skakač je imel tri skoke, od katerih je bil prvi pcizkusni. Najdaljši skok je izvedel Guttormsen s 27 m, kar je naj. brž maksimum, ki se da na tej skakalnici doseči V konkurenci je skočil najdalje šramel, ki je dosegel 25 m. Kot sodnika sta fungiraia savezna sodnika gg. Gnido-vee in švigelj, start er pa je bil g. Goreč. Rezultati so se sproti objavljali z mega-fonom. taiko "da je bila- publika p vsakem skoku takoj poučena. Pri pcizkusnih skokih je bilo mnogo padcev, ker so tekmo-: valei preveč forsirali daljavo. Zmagal je Albin Jakopič (Dovje.Mojstrana), dočim ie imel naš prvak šramel smolo, da je pri drugem skoku padel in. se je zaradi tega plasira1, šele na deveto mesto. Rezultati so bili naslednji: 1. Albin Ja- kopič (Dovje-Mojistrana) 139.9 točk (23.5, 23i, 2. Franč Palme (Ljubljana) 139.4 (23.5, 22.5), 3. Iste nič Rado (Ilirija) 135.1 (22.5, 22.5), 4. Bevc Edo (Ljubljana) 128.1 (21.5. 21), 5. šubic Milan (Ilirija) 119.9 (21, 21.5). 6. Polajnar Hinko (Ljubljana) 115.8 (19 20.5», 7. Klančnik Krt ol (Dovje. Mojstrana) 113.9 (18.5, 1s.5), 8. Bračič Danilo (Ilirija) 113.1 (19, 21). 9. šramel Bogo (Ljubljana) 110.5 (25, 25, padec), 10. Lesjak Lado (Ljubljana) 109.4 (16, 19), 11. Mihalek Otmar (Ljubljana) 107.4 (2o!-5, 20), 12. Pribovšek Franc (Ilirija) 105.7 (24, 23. p.). 13 Klančr.dk Gregor (Dovje-Mojstrana) 100.2 (16.5, 19). 14. Sodja Maks (Bohinj) 95.6 (15.5, 16), 15. Krošelj Radio (Ilirija) 87 (16, 16). Po konkurenčnih Skokih, ki so pokazali velik napredek naših slcakačev, so se vršili še propagandni skoki is-kancnov«. Občinstvu je najbolj ugajal dvojni skok obeh mojstrov Albina Jakopiča in Palmeta, ki sta v krasnem stilu dosegla 22 m. Za tem so skakali še drugi, med njimi tudi Gut-tormsan, ki je sicer dosegel znatno dolžino, toda s padcem. Nato sta izvedila še naša najmlajša in mnogo obetajoča ^ka-kača Bevc in Prfbovžek lep dvojni skok in dosegla daljino 19 m. Prireditev je pokazala, da uživa rfrnski aport pri nas" veliko popularnost in bi svetovali našrlm klubom, ki goje zimski šport, da tovrstne prireditve še ponove. Organizacija prireditve bi b?la lahko boljša. Finančno je dobro uspela, kljub temu pa je bilo sigurno nad polovico navzočih za-stonjkarjev. 5. J odi Franc (Srn. Sv Lovrenc) 4:13.21, 6. Zore Zdravko (SPD Kranjska gora) 4:44.10. 7. Priveršek Tonček (SPD Maribor) 4:45.56. S. Konig Friderik i deterreichischer Wintersportklub, Wien) 4:46.5, 9. Ing. Breiteniohner (Osterreichischer VVintersportklub, Wien) 4:47.11, 10. Ivič Franc (Mar. sm. ki.) 4:54.23, 11. Stangl Zdravko (Maraton) 4:56.26, 12. Brlek Anton (Železničar) 4:56.55, 13. Tkalčič Herman (Olimp, Celje) 5:03.2. S svojo zmago si je Stane Bervar defi-mrivno pribori' zlati pokal Mariborskega smučarskega kluba. Tekma v smuku. Popoldne se je vršila tekma v smuku, ki jo je priredil zimskosportni odsek Sokola Ruše. Start je bil Ruški koči. cilj pa v Rušah. Proga je bila dc-lga 10 km z višinsko razliko tisoč metrov. Na tej tekmi je zmagal ogometna konferenca v Beogradu P-ed tednom so zastopniki vseh podsavezov raz-pravliali o važnih nogometnih vprašanjih, zlasti o /prašanju sodnikov V Beogradu se je vršila pri JNS konferenca predstavnikov vseh nogometnih podsavezov. Po dnevnem redu sodeč. bi človek mislil, da bo potek kratek. Toda ojoj! Končali smo šele'pozno zvečer. . .; ; " Kontrola verificiranih igračev Prva točka dnevnega reda: Centralna kartoteka pr; JNS. Ta ima za !cil"j, da se omogoči kontrola nad vsemi verificirani, mi nogometaši. Poštej je bila taka kontrola onemogočena in dogajalL. so. se primeri, da so .bili nogometaši:-verificirani-pri dveh podsavezih in tudi nastopali za dva kluba. Seveda bi želel JNS odvrniti bremelureditve -te kartoteke na' P9dsa,vefe, s čimer-, se jaz kot delegat LNP.nisem strinjal. To bi pomenilo za LNP zopet visok, izdatek. Po debati, ki se je o tem vlekla od 9. do 12., se je sklenilo,-da 1. podsavezi'Verificirajo igralce kot doslej v smislu vel javnih predpisov; 2. do 1. julija pošljejo podsavezi kartoteko JNS. v kolikor nimajo plačanih delovodij, morajo klubi izpopolniti kartotečne liste in jih podsavezi kontrolirajo. Čim bo centralna kartoteka urejena, bodo nogometašem otežkočene zlorabe. Poleg te. ga" se bo morala za vsakega igralca dostaviti še po ena fotografija, za one, ki se na novo verificirajo, pa tri. Kvalifikacijske tekme v južni coni Komaj smo končala to zadevo, smo zašli v novo: kvalifikacijske tekme v A-coni (južni) za vstop v nacionalno ligo. Znano je, da je skupščina JNS lani razdelila teritorij JNS v dve coni: A in B. V vsaki coni se določi po en zmagovalec, ki preide v »nacionalno ligo. Skopski, niški in kra-gujevački podsavez so se medsebojno dogovorili in tudi sklenili, da ustanove -Južni cup*. Zmagovalec tega cupa naj bi igral potem kvalifikacijske tekme z zmagovalci iz tekem med prvakom beograjskega, da bila je divja kakor mlad tiger, r^a-zen starega profesorja je ni mogel tnhce prileti. Ce jo ie hotel kdo pobožati, je zbežala. ,.\Yoža s steklenko' je večkrat opraskala. , „, „ »Ali ste /e kdaj videli tako mačko.'« je vpraša! pripovedovalec, kakor bi hotel Bentleva zbuditi. N2. e Bentlev odsekano odgovoril. »Mačk sploh tie maram.« Mož pa je nadaljeval svojo zgodbo: »Nekega dne. preden smo prišli v Rio. "a se ie zgodilo tole: Sedeli smo na krovu in poslušali gramofon.^Tedaj se je približal .mož s steklenko'. Profesor se je pogovarjal s kapitanom blizu njegovega prostora. Mačka ■'e zraven praznega stola zaspala. Ko je šel ,mož s steklenko' mimo nje, se ie; 'c z nogo dotaknil. Mačka je skočila vanj. Nenadoma pa so vsi potniki v bližini planili pokoncu. Mož s steklenko' je ustrelil profesorjevo mačko. Vsi potniki so bili ogorčeni in profesor je skociI k svoji dragi živalic!. Toda ,moz s steklenko ga je pahnil stran, da se je o potekel. Popolna tišina je zavladala po tem prizoru. Tedaj je, mož s steklenko spregovoril. Resnost njegovega glasu in njegov način govorienja, mir in ukazovalnost, s katero ie obvladal položaj, je vse presenetila. Nihče ne bi bil mogel misliti, da je bil ta mož zadnjih štirinajst dni neprestano pijan. »Gospe in gospodje,« je dejal, »opravičiti moram svoje dejanje; - Ce nisem napravil največjo neumnost v. svojem življenju, mora biti ukradeni prstan na repu ubite mačke.« • Potniki so bili tako presenečeni, kakor bi jih bila zadela strela z jasnega. Neki postrežnik ie pobral mačko in v dolgi dlaki na repu ie bil res skrit ukraden prstan. . Potem se je .moz s steklenko ■ spet oglasil in dejal profesorju: • »Ukaz za vašo aretacijo imam. James \Vorthih.gham,(t mu je rekel. »Saj še niste pozabili zgodbice iz Monte C-arki?« Razkriti tat je klel toda ,mož s. steklenko' — ie mirno nadaljeval: »Prišel sem na krov. da bi ugotovil vašo istovetnost. Ponosen,.sem na to, da sem vas tako preslepil, da ste, pred moiimi očmi napravili nov ..zločin .Naučiti s^ morate še,... da . človek, k' na videz dosti pije.Jij zmeraj pijan m. da tekočina v steklenici, za whi.sky m .zmerai alkohol'. Pobarvane, vode se elovek ne napije!<-; . . »11 n e ni t u a z-go dba! «• - sm o - -vzkii k m 1 i vsi ko ie mož končal svojo povest. Opazili srno tudi. da je poslednje besede namenil Bentleyu. Oba sta se prav tedaj — spogledala. Bentlev ie prebledel in vstal, da b šel. Tudi pripovedovalec se je dvignil s stola. Ko ie Bentlev stopil k vratom, ga je vr-gel na tla. Trenutek nato je bil Bentlev vklenjen. »Lahko noč. gospoda.« je dejal mali ■»i— ujitsu iiu^, M ^ ---- v —• mož. voiaškega obraza. »Ze leta iščem profesorjevega sokrivca. Veseli me. da sem ga zdaj dobil. Pojdite, Bentlev, ječa za vas ie že dolgo pripravljena!« Za pomirjen je, da ne nosite domov klic hripe, vzemite redno, predno zapustite svoi obrat, okusne ANACOT PASTILE! Dobivajo se v vseli lekarnah za 8.- Din. sarajevskega, velikobečkereškega in novo. sadskega podsaveza za vstop v nacionalno ligo. V tekmovanju za >Južni cup« bi sodelovali po prva dva kluba navedenih treh podsavezov. Ker ni predlog teh treh podsavezov v soglasju s sklepom savezne skupščine, niso mogli delegati ostalih podsavezov A-cone dati svojega pri3tanka. ker niso bili v to pooblaščeni. Priznati pa se mora močno športno osnovo. ki jo ima Južni cup«. Zaradi tega sem načel vprašanje, naj se tudi klubom in podsavezom iz B.cone prepusti, da rešujejo način svojega tekmovanja po zgledu >Južnega cupa?, kar je bilo sprejeto. Ce bodo torej klubi iz B-cone pristali, da v tekmah za kvalifikacijo zmagovalca, ki naj poteim avtomatično preide v nacionalno ligo, sodeluje poleg podsave-znega prvaka tudi še drugoplacirani klub. bo tekmovanje prav gotovo zanimivo, sicer se bo postopalo v smislu sklepa savezne skupščine. Tako se je torej rešitev tega vprašanja odložila za konferenco, ki se bo vršila začetkom maja V kolikor ne bo dosežen sporazum v tem pogledu, bedo na moj predlog odigrali kvalifikacijske tekme v Bconi: \T kolo a): Ljub-lisna—Split (mišljeni so prvaki podsave. zov v teh mestih) in b) Osijek—Subotica. II kolo: Zagreb—zmagovalec iz b), III. kolo: zmagovalec iz II. kola—zmagovalec iz a) I. kola. Upam. da sem s tem ugodil našemu bodočemu prvaku. Službeno glasilo JNS JNS je bil mišljenja, da bi bilo dobro, če bi JNS izdajal svoje glasilo, v katerem bi se tiskale vse službene objave vseh pod. <=avezov. List bi stal letno 96 Din, ki bi j"h moral plačati vsak klub. Čeprav je zamisel dobra, se je vendar predlog zaradi finančne obremenitve klubov odklonil. Ravno tako se je dokaj hitro rešilo .vprašanje cen vstopnicam za tekme klubov nacionalne lige. V bistvu sta obstojali dve nazi-ranji: za Ljubijar.o, Osijek, Sarajevo n:zje cene kakor v Zagrebu. Beogradu, Splitu m Novem Sadu. Pooblastil" se je u. o.-JN&. da stori v tem pogledu sklep v smislu gornjih naziranj. Bačka in nacionalna liga Ura se je bližala že 14! Ajdi, da rešimo -e vprašanje Bačke iz Subotice, čeprav to ni bilo na dnevnem redu. Bačka bi namreč rada sodelovala v nacionalni ligi. Svojo pravico utemeljuje na mnogoletni klubski obstoj prvenstvo itd. Konferenca je smatrala da ni kompetentna menjati sklepov najvišjega foruma, redne glavne skupščine JNS. Ce pa klubi nacionalne lige m podsavezi, ki so zelo, zelo zasedeni s termini, ne ugovarjajo sodelovanju Bačke. potem tudi ostali podsavezi nimajo nič proti temu. In tako je to vprašanje pre. puščeno klubom nacionalne lige m ZNP m BLP Po dobljenem vtisu želja Bačke ne bo mogla biti ugodno rešena. Vzrok: pomanjkanje terminov in ... Vprašanje nogometnih sodnikov Končno odmor! Popoldne ob pol petih ?e je konferenca nadaljevala. Zanimanje, tuai od strani novinarjev je bilo veliko. Na vidiku je razprava o sodniškem vprašanju. Prvi se oglasi k besedi dr. šime Juresic iz Sarajeva. V svojem govoru, polnem logičnih sklepov, je napadel u. o. JNS, ki se je spustil v pregovore z zborom nogometnih sodnikov, namesto da bi čuval kar bi bi'a njegova sveta dolžnost, sklepe skupščine JNS. Za vsakega discipliniranega člana kateregakoli društva so sklepi najvišje instance obvezni, a to tem boij za nas sportaše V tem bi morali prednjačiti pred vsem sodniki, ki pa so zavzeli proti sklepu skupščine revolucionarno staližce, odnosno sredstva. Sijajno je pobil te-zo, na katero se opirajo nogometni sodniki, da-so le oni kvalificirani, ne pa osebe, ki sedi io v podsavezih in v savezu. Stavil je vprašanje: Kdo je bolj kvalificiran za športno delo: oni. ki je sodnflce teoretično vežbal in jim dM svoj podpis, da so sposeo-ni za to funkcijo, aH sodnik. Ce drugega ne tedaj v enak' meri oba s to razliko, da morajo in tudi vršijo podsaveZni in savez. ni funkcionarji svoje delo brezplačno.. po. vsem po amatersko, kar se pri nogometnih sodnikih ne more -trditi. Z enako ye-hemenco je govoril tudi znan: dr. Hadzi. Simpatični predsednik zbora g. Teofano-vič je izjavil, da se je moral upravni ^od. bor zbora poslužiti sredstva v obliki stavke čeprav ve, da je to sredstvo odiozno. istem je zbor pričakoval, ela bo ohranil v svojih vrstah nog. sodnike/ ki so groah, da bodo 'odložili to funkcijo. Zbor sam pa priznava in se pokorava predpisu m pravilom; -želi le, da se najde primerna rešitev Po izjavi predstavnikov, da so skoro v vseh podsavezih vzpostavljene prijateljske zveze in na mojo pripombo, naj po. kaže zbor dobro voljo v tem vprašanju tudi za teritorij LNP. se je stihzirala resolucija. V tej je poziv na vse poasaveze, da najdejo mežnost harmoničnega delovanja med podsavezi in sodniškimi sekcijami s tem, da se delegirajo v OZDS m OZK.s (de^-ranje in kaznovanje sodnikov) osebe v" katere imata zaupanje podsave^ m sekcija, isti apel naj tudi zbor odpoš je =eke;jam. Toda s to resolucijo zastopniki zbora niso bili zadovoljni, odnosno so izjavili da niso opolnomočeni sprejeti jo v tej obliki in da se to prepusti odiocitvi upravnemu odboru zbora. Pokalne tekme JNS Na dnevnem redu sta še bili točki: kazenski pravilnik in organizacija pokalnm tekem JNS! Kazenski pravilnik v sedanji =premenjen obliki, ki pa še ni stopil v ve-liavo se bo dostavil še onim podsavezom. k' -a niso prejeli. Do 1. maja naj pošljejo podsavezi svoje korekture k temu pravilniku. a 15. maja naj stopi potem v veljavo. Dotlej naj spravi JNS v sklad došle korekture, o katerih naj se eventualno razpravlja še na prihodnji. konferenci za^ četkom maja. Pokalne tekme za pokal JNs> za ietos iz. ostanejo, podsavezi pa naj pripravijo v tem pogledu primerne predloge za pr:hodnje leto. Razne druge zadeve Glede bodočih novih verifikacij igralcev naj še omenimo, da se bo morala plačati taksa — verifikacijska pristojbina —, in sicer 6 Din. Od tega ciobi podsavez 4, JNS pa 2 Din za kritie novih izdatkov- f kartoteke, poštnine itd.). Vsakih 5 let se bodo morale menjati fotog.afije igralcev, sicer se bodo igralci, za katere ne bodo dostavljene fotografije, črtali. ' - ■ Podsavezne prvenstvene tekme se morajo končati do 18. junija, ker se 25. junija pričnejo. kvalifikacijske tekme. Pozno zvečer sa ■je zaključka konfergn. ca. Tej je sledila seja u. e. JNS. Na .moje' vprašanje, kako je razumeti, da smejo pod-: savez! uporabiti v letu samo 4 termine, se je stva takole pojasnila: Podsavc-zi smejo izrabiti .samo 4 termine- za svoje leprezen-tativne tekme. Termin1, ki jih uporabi pod- savez z* tekme med svojimi klubi bo««, za podsai ezn- ai za b.agajRo kakega druge icstituc i-.-, se ne štejejo 'rr.c-;; 4 gornje. Na seji scli p novno načel vprašanje <•: tanta posojila našim klubom za u:ed-t<-. igrišč. Tega u. c. JNS ne more ug<'dnc. rešiti, ker bi so tBvvarii za so vezno blaga -no opasen prece^crs. Pač na bo u. o. JN> odložil našim klubon v:;ic ":.a Toliko . vednost prizadetim' Hotel sem tudi ugodno rešiti vprašanje oo:; r.iv teiierr med poedinimi podsavezi--mi '.(\*i< /cntancam : a to" se zaenkrat zar i-i- poman.";kan;:i u minov ne da ižvest: pa smejo p.-.^s--- vezi ig-rati nočiie rep-^zentativn- " km-. K" se ne štejejo med z--:*' fiksirane 4 ter-mine. Glede Odigf8*"i-.;" ".'•:• - " : bov z inozemskimi bodisi di obramb- in v srednjem n-.u-ulnlci Zagreb: II-a-k : Vlki^ia 4:3 ( Grad lanski : Coocord:-a 4:2 (.vin. Beograd: Kcprt"?cn:.«nca l)Ct-i'.Hia : prezentanca Novec. Seda l:i» -'»:). gledalcev. S'a bteren. Dunai: Prvenstvene. V sot>o ^ : WAC 4:3. V nedeljo: Raj:V. V 4:1. Admira : FAC 7:0. Linz: GAC : IV Urfahr 4-4 Budimpešta: Ilun^cr a : rtnevaros : nem^eti' 5:0. j.__. .—•m: pest 2:2. L'i-n.s; : Sor«J bil tndi izvajanja sporeda pri dečkih in pri do-:: cah. Rezultati so bili: juniorji: (►'. tekmovalcev) 1. Biber 5S.7 točk. 2. žitnik Ludvi' 48.5, 3. Gozala MA.. Smrkelj 48.5. Ti so i7-vajali obvezno drsanje zelo dobro v prostem drsanju pa je doniiniral zlasti Smr kolj. Juniorsko prvenstvo si je priborila .b -k a Sever Pri dečkih do 14 leta y zmaga Milan Betetto, 2. Sark Mitja. Pri ietni Han> 'Schlrčhter, kf je" ^rov^ -največ-ji iant " v Jugoslaviji, kajti njegova v-.vna men cen.: 222 cm. Njegovi starši so popoltioma normalni. njegov mlajši I61etni brat je v>ok 170, 191etni brat pa 185 cm Do 16. let:, je bil ilans popolnoma normalen, od tokrat naprei pa je neprestano rasel v višino. Ta pojav je že zaradi tega zanimiv, ker fant še vedno «tete in so- zdravimi j mnenja, da bo n«jb?rž ra^el še šf>rj :cia, morda celo več. Ce bo ra^el v ri'-.merju zadnjih let. • potem; se utegne pripetiti, da Scbpchtcr n«-bo samo najveej: človek v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi. Zdravniki", k: so ga preiskali, fo ugotovili, da je popolnoma /drav. • Na naboru so ga potrdili in v kra icem nastopil kedrski rok. Seveda bo Han? v naši vojsk': posebna i/itma.' zanj* h 'do n>»-rali krojiti posebno laoifortno. Schlafehfe/, ki>" je dovrfll meščansko šolo. je trgovski pomočnik. V 'razgovoru z dopisniki nekaterih letov .je. d«yal.. da .b:.. na.v rajše postal filna.-ki igralec, češ da ima zA .ta- p ».J; lic posebno veselje in sod-i o seb . da je tudi sposoben zanj- Ig^al -je že pr raznih'diletautsldh odrih ia je zlasti uspeval v komičnih vlogah. Ko . bo odslužil .vojaški nok.ipojde v ;no/L Preporod u« in ? žaru« za nabiranje knjie. Isti dan. v istih prostorih, bo sestanek onih akademikov, ki bodo sodelovali pri knjižni akciji. Pozivamo vse one. ki se še niso javili. pa so voljni Sodelovati, da pridejo v sredo na sestanek. — Akcijski odbor. tšTjTRO* pcmede^^ta izdaja S Po filmskem svetu Kako je nastal deški film rJPved maturo" študentovsfca češka filmska drama »Pred maturo? je prvi poskus ustvariti resno umetniško filmsko delo. In ta poskus »e je obnese! nad vse pričakovanje. FHm Je uspel in žel uspehe ne samo v Pragi m po vsej češkoslovaški, temveč tudi po vsem ostalem svetu so bili po premieri tega lepega. iz življenja mladine povzetega filma, prijetno iznenademi. Fiim. --Pred maturo-: prinaša v Jugoslaviji v avoji produkciji ' Jugoslcvenski prosvetni film« ln v naj. krajšem času ga bomo videM po naših informacijah tudi v Ljubljani na sporeda KMtnega kina Matice Češka filmska dru-žbn A. B. film v Pragi je spočetka nameravala ustvariti komedijo z Jindrihom Plachto kot profesorjem komičnega tipa. Ravnatelj te filmske družbe je hotel pač izdelati film iz študentovskega življenja n si je v to svrho zagotovil sodelovanje književnika Vančure in scenarista J. Neu-berga. Iz marljivih priprav je kaj kmalu zrasla dramatična snov in Jdndrih Plachta je stal pred nalogo igrata vlogo čisto raz. iifro nd vseh svojih dosedanjih. V. Gabrijelova, nositeljica azne vi^ge v filmu . Pred maturo« Scenarij je bil v začetku preošbširen, morali so ga krajšati. Ko pa je bil dokončno redigiran, je porabdlo podjetje 25.000 Kč samo za to, da je poiskalo primerne igralce. Za vlogo dijaka Simona pa sprva sploh aiso mogli dobiti pravega. Slednjič so slučajno odkrila A. Novotnega. Omenjena dva gralca sta glavna stebra dejanja in reči moramo, da sta svojo nalogo častno rešila. Prav tako tudi vse ženske igralke. Dru_ cjpg-i profesorja, ki nastopa poleg Jindri-aa Plachte, glumi František Smoliik. Zunanje prizore so delali v Moksah pri Makovskem jezeru in na Bezdjezi, kamor ^o se vozili igralca v dveh avtobusih. Ker . >,;ir» naravrsort idealno vrem«1. ie foto- KaJBoi in »bw>n, oba študenta iz fiima »Pred matmtK grafija v fSimsi ree vzorna. Da pa » Cehi tudi v atefljejib aaneraj dobro fotografirali, smo videli že v več čeških flhrsih. Glasbena stran filma je bila poverjeoa »om. ponfetu in kapelnibu E. F. Eurizaau, arhitektura pa umetniku Rittcrschainu. še mnogo, mnogo zaslužnih in prrtznanih moči je sodelovalo pri tem f&mu in ta.ko je bilo po dolgotrajnem trudu ustvarjeno de'o, ki je zmagovito in s panosoen neslo v svet slavo češke filmske umetnosti. Poletg Jugoslavije so Si ta film že nabavili Francozi, Nemoi ki Pofojaka. V Beogradu je fiim imel jako lap uaoeh, te dirl ga predvaja, jo v Zagrebu in prav v kratkem ga bomo videli tudi v Ljubljairi. Cecil B. de Mille sulma požar Hima Režiser Oecil B. de Mille je tvo_ rec velikih filmov: »Deset zapovedi«, »Kralj kradjev« itd. Film »V znamenju Križa« je medtem že dogotovljen in je imel vsepovsod velikanski uspeh. Mogočni Rim cesarske dobe, mesto, ki je bilo še pred 2000 leti središče vsega sveta, so pred nekaj meseci v filmskih ateljejih ameriške družbe Paramoimt zopet poklicali v življenje. Cecil B. de Mille je imel izdelati film »V znamenju križa«, katerega dejanje se godi v Rimu za časa vladanja rimskega cesarja Nerona. leta 64. po Kristovem rojstvu. Na ogromnem prostoru Paramountovih ateljejev v Holly-woodu so rasle iz tal rimske ulice in hiše. v katerih se je odigravalo življenje tedanjih dni. 400 dedavcev je imelo 4 mesece dela, da so postavili »filmski« Rim. Znameniti »Circus Maximus«. ogromno igrišče tedanjega Rima, je povzročal graditeljem največ težav, ker je moral biti izdelan točno po zgodovinskih virih in nuditi mesta za več tisoč oseb. Tudi kopalnica cesarice Popeje, v kateri se je rdečedasa soproga cesarja dnevno kopala v mleku 500 oslic, je bila izgotovljena iz čistega marmorja, točno po osnutkih in poročilih iz tedanje dobe. Oživel je tu zgodovinski gaj Sylva_ na, v katerem so imeli svoja shajališča prvi kristjani. Sezidali so naposSed tudi z vsem razkošjem opremljeni cesarski dvorec, katakombe, ječe, skratka, Rim, kakršen je bil v svoji najslavnejši dobi. Za igre v areni so bili nabavi j eaii v celih čredah levi. leopardi, tigri, krokodili medvedi in sloni. Posebna delavnica je izdelovala nakit, ka. kršnega so nosili Rimljani in Rimljanke v doba cesarja Nerona. Za cesarjevo armado so izdelovale orožarne razno orožje, nože. loke, puščice, ščite, mreže. Dva vojaška strokovnjaka, ruski general Ivan Ikonitov in angleški kapetan Ciifford Laglen, brat filmskega zvezdnika Victorja Mc Lagle-na, sta urila in vežbala cele mesece armado rimskih gladiatorjev in vojščakov. Pri tem pa ni bilo prav nič lahkega izuriti vojake v uporabljanju tedanjega neokretnega in težkega orožja. Najtežje je bilo izuriti konjenico, ki je morala z dolgimi sulicami, s težkimi čeladami na glavah izvajati svoje vaje v divjem galopu. V to svrho so uporabili ameriške kovboje m ruske kozake. In ves ta filmski Rim je danes zopet prsfa in pepel. Kar je ttoveški um gradil cele mesece in mesece, so ognjeni zublji pokončali v dobri uri. Neronov Rim je namreč po zgodovinskih podatkih pogorel in ta požar je moral biti filmsko posnet. Ogromna množica 4000 komparzov je v paničnem strahu in kričaje bežala mimo operaterje-vih leč in filmski Rim se je kakor pred 2000 leti pravi Rhn zrušil v prah in pepel. Fftm »V znamenju Križa« je najmonu. mentalnetfSe filmsko delo povojne dobe m je v vsakem oziru, torej tudi zvočno, uspel nad vse pričakovanje. Nad 7500 ljudi je bilo zaposlenih pri tem delu in stroški so znaSali nad 5 milijonov dolarjev. O ogromnosti tega umotvora si lahko napravimo po teh podatkih vsaj približno siiko. Filmski drobiž FIlm -Ljubimkanje« po Schnitzierjevi drami z Magdo Schneiderievo se predvaja v Parizu v nemškem jeziku z velikim uspehom. Magda Schneiderjeva je zdaj anga. žirana od Ufe za fiim »Alarm za tir B«. Trt, Kodania poroča-io. da je občinstvo film o kralju vžigalic Kreugerju erxduš-no odklonilo. Ufa je kupila od češke igralke in pisateljice Olge Scheinipfiugcve manuskript za fhn »Dekle iz opekarne« (»Devče z ci-helny«). Film bo izdelan v Pragi v režiji S'.avinskega. Harry Piel je dovršil svoj najnovejši film »Sledovi v snegu«. Clive Brook je v Londonu angažiran zn partnerja v nekem filmu z Elizabeto Berg-nerjevo. Prvi film L;liane Harveveve v Ameriki pri družbi Fox se bo imenova? »Moje ustnice lažejo«. Partner Liliane bo John Bo-les. ki je znan občinstvu iz filma »Rio Rita« . »Mesto brez glave« se imenuje najnovejši film režiserja Gustava Griindgensa, ki je napravljen po motivih Gogoljeve komedije »Revizor«. Kravali pri premieri filma »Ekstaza na Dunaju«. Dunajski kinematografi so prinesli pred nekaj dnevi premiero Maehatv-jevega filma »Ekstaza«. Pri tej priliki so nastali v nekaterih kinematografih ogorčeni protesti proti filmu, tako da so bih lastniki dotičnih kinematografov prisiljeni pozvati policijo na pomoč. Ogorčeno ob. činstvo je demonstrativno zapustilo dvorano in zahtevalo povračilo vstopnine. Protesti publike so veljali" re toliko igralki, ki nastopi v svoji vlogi deloma ceEo v Evinem kostumu, temveč vsebini filma samega. Zanimivo je. da igra važno vlogo v tem filmu bivši član naše aiame Zvonimir Ro goz.______ Kako postaneš star? t. Sni osem ur na dan. 2. Leži po možnosti na desni strani te. lesa. 3. Skrbi za dobro zračenje spalnice. 4. Odmakni posteljo od stene. 5. Namestu vrat zavesi vhcd v spalnico z zaveso. 6. Vsako jutro se okoplji v mlačni vodi 7. Jej meso le zmerno, in sicer zelo mehko dušeno. 8. Pred zajtrkom malo potelovadi. 9. Jej zadosti maščob, s katerimi se hrani tkivo, ki uničuje povzročitelje oolezni. 10. Če si nagnjen k debelosti, nc p j po 20. letu mleka. 11. Izogibaj se alkoholnih pijač. 12. Giblji se vsak dan v prostem zraku. 13. Ne imej nobene »najljubše živali« v stanovanjskih in spalnih prostorih. 14. ž vi, kolikor moreš, na kmetih. 15. Pazi na neoporečnost pitne vode. 16. Pazi na neoporečnost kanalizacije. 17. Smatraj vlago v stanovanju za so. vražnika 18. Skrbi za spremembo v delu in često razvedrilo. 19. Med delovne dni si vrini često kakšen dan počitka. 20. čuvaj se močnih duševnh pretresov in razburjenj. Iz akvaristove torbe O zobičastih krapovcih. Mladina, ki se začne ukva-jati z vcdo-žitjern. vi omisli navadno tudi nckn ere tujezemke. Pri izboru, zlasti če je akvarst še neizkušen, pa često ne zadene najbolj prikladne vrste Onim, ki hočejo skrbeti za to. da se jim ne bo znižala toplota vode po zimi izpod 15° C. Kar je mm mama temperatura za toplovodnice. priporočam ribice iz rodu zob:častili krapovcev (Cv-prinodontidae). katerih domovina so vode ameriškega i.-itmusa. an'ilskih otokov in ekvatorijaine Brazilije Te ribice goje ev= rupski akvaristi 2e od davna v sv-.>jin -ibc-gojnieah in S'> >e že donekam pr:iagoudt zmernemu podnebju V ekvatorii*i'nih vodah se dviga temperatura v ma;hn:h ja= micah, jarkih, potočkih in mrtvic.ih na 30 do 4O0 C. najnižja pn nikoli nc pade pod 15" C. V naših akvarijih ie pa nai višja toplota paleti 22 do 25". kur jih ne smemo izpostaviti v poletju soncu več kot 1 co 2 uri dnevno. s;cer nain bi voda ezelenela in izgubila kisik. V njihovi domovini sc-razmnožujejo pr: 25 do 30\ v naših akvarijih so se pa že tako d^jbro prilagodile nižji toploti, da začno z ženitvijo že z 18 stopinjami, nekatere so pa še boli utrjene. Tudi glede kisika so ti krapovci mani občutljivi, ker v topi.h vodah je le malo k;= sika. Siccr so pa živahne in lepe. zato i c bo odveč, če si jih ogledamo bolj natanKO Zobičaste krapovce delimo v dve skupini. V prvo spadajo drsteči zob krapovci. razmnožujoči se po ikrab, ki jih spuste ikr* niče pri drst« v vodo in katere oplodc mlečniki, čim zapuste telo ikrnice; v dr-i= go skupino pa zob. krapovci. ki rode žive. popolnoma razvite mladiče. 6im opiodi samec druge skupine samico s svojim opičje val ni m organom, v katerega mu je priroda pretvorila podrepno plavut s tem. da je podaljšala nekatere š:bice te plavute, začno jajčka v maternem tele* su nara-čati, in ko so mladiči popolnoma razviti in življenja zmožni, jih preda samica vodi. Dolžna mladičev je odvisna od dolžine odraslih rib poedinih vrst Večie ribice rode 8 mm dolge, manjše pa 5 do 6 mm dolge. Mladičem dajemo piscidin OJ (prah), zdrobljen \vawil. ali pa močelke. čez nekaj dni pa tubifekse in dafnije. Število mladičev je odvisno od velikosti samice in znaša 10 do 100 — Samice katerim je trebušček že znatno narastel. de= nemo v posebno posodo z nitkastimi algami. da se utegnejo skriti mladič", v goščavo. čc bi prevladala pri samici kanibalska nagnenia, kar se često dogaja. Zaradi tega pogreznejo nekateri v porodni akvarij steklen širok livck brez cevi, ali pa mreže, ki prepuščata mladiče, ne pa sam ce. Najmanjša-ribica te skupine je Girardb nus guppvi (po dr. Badeju hebister reti-culatis) Odrastli samci ne presegajo 3. odrasle samice pa navadno ne 4 do 5 cm. Samci so pri v.seh zob krapovcih šibkejši in manjšii kakor njihove samice Glavica, prsa in trebuh zavzemajo prvo. repka pa drugo polovico života. Život samca je stisnjen, na vsaki strani ima dve okrogli in eno zeleno, oranžasto ali pa modro ma-rož:co. Često opazimo tudi na hrbtu ali pa na repni plavuti tako piko Barva samice jc na hrbtu rumenorjava. na bokih srebr= na z modrikastim bleskom, brez marog Život samice je spredaj valiast. rep pa stisnj-n. Gobček je nadstojen Hrbtna plavut je pri obeh malo večja, a repna plivut samice je jxidobna kitajski pahljači Tako repno plavut imajo vsi zobič. krapovci. samo da je pri samicah zelo velika. Girardinus januaris Hens Život je kakor pri ribicah vrste Guppvi, samo malo večji. Barva telesa je rjavorumena. V sre= dini života opazimo na obeh straneh po eno temno marožico. Girardinus caudo maculatus reticulatus Koehler Barva je rumenorjava, po vsem životu pa opazimo temne majhne pege. Gambusia hollbrocki Barva samca je rjavorumena Samica jc na hrbtu sivorume-na. na straneh srebrna. na dolnji strani trebuha pa opazimo na vsaki strani temno okroglo pego, ki je pri tej vrsti posebno izrazita Poecilia vivipara je maihna ribica Samec ima na obeh straneh v sredini bo!"_ov temno marogo. na hrbtni plavuti pa to» čezne proge, od katerih je srednja terr.na. Xyphophorus helleri je večja ribica. Barva hrbta je rumenorjava. Život samice je čokast. samčev pa šibkejši, na bokih sta dve tanjš: progi zelenkasta in rdeča. Prt samcu se podaljša dolnji del repne plavuti v obliki meča. zaradi česar so ga krstili Xyphcphorus = mečenoša. Pr: enem porodu rode večje sam:ce 50 do 100 mladičev Vrsto Platvpoecilius maculatus m sorodnike spoznamo na kra-šem. še bol) čoka=> stem životu, kakor ga ima sam'ca mečo-noše. a poleg tega je njih život bolj plo- ^Zobičaitih krapovcev. ki rode žive mla» diče. je še mnogo vrst. gori omenjene so pa najbolj razširjene in tud: trdne in skromne V akvariju z mnogimi zob krapovci se ne zarede alge na steklih in rastlinah. ker jih sproti pojedo. Cenjeni čitatelji bodo morda pogrcšr.li slovenskih imen za gori imenovane rib ve. Žal. nimamo lih; ne dvomim pa. da jih bo« do krstili akvaristi sami. čim se bo akva-ristovstvo bolj udomačilo- O S. Posadka ))5v. Nikole« je slutila nesrečo Split, 25. februarja. O katastrofi jadrnice »Sv. Nikola« pristaniške oblasti še vedno niso dobile no* benih novih vesti in propadle so tudi v»e nade o srečni rešitvi posadke Kakor pripovedujejo Omišani. so mornarji, ki so se odpravljali na pot. slutili veliko nesrečo. Jadrnica je. kakor smo že poročali. pr:š'a pod novo lastništvo in se je z njo odpeljal tudi solastnik Ante Kuzman:č iz OmišU. Ante Kuzmanič, star 32 let in vaien mornarskega življenja, je bil pri slovesu od do* mačih nenavadno ginjen. Poslovil se je :>d bratov in od svojega očeta Dinka. ki je star že blizu SO let in popolnoma slep Ko je bil že na ladji, je še enkrat poklica! k sebi svojega mlajšega brata ter mu dal svojo fotografijo z besedami: »Shrani to sliko in spominjaj se me!« Tudi druga d .a solastnika Vicko in Ante Štela sta mladeniča. ki se nista prvič podala na daljšo pot. a sta te vendarle tud' težko poslavljala od domačih Najhujša tragedija pa jo zadela družino prvega častnika Marina Mitnice. Mimica jc zapustil svojo staro m.i» ter. ženo in dvoje malih otrok Mimica je bil daleč na okrog znan kot izvrsten mornar. bil je pravi »morski volk« in j^itomec stare mornariške rodbine, ki sin-tra ladjo in morje za svojo domovino Služboval e že na mnogih brodovih. preplul je vsa morja. ko pa je sedaj odhajal na pot. ki v primeru s prejšnjimi ni baš dolga se je. kako-r se jc izraz:l napram nekim prijateljem, čudil sam sebi. da ga navdajajo neke čudne skrbi. V Omišu se je po iniciativi tamošrnega kulturnega društva »Slavin« osnoval odbor, ki bo zbiral podpore za revne rodbine co« nesrečenih mornarjev. Velik požar na Trski gori Novo mesto. 25. februarja. Snoči okrog 21. ure je na dosedaj še in pojasnjen način začelo goreti v prostorni zidanici, ki je last posestnika in g stilni-čarja g. Frana Grobovška v Novem mectu. Plameni so v kratkem času objeli ves g nji del zidanice, kjer je bilo stano anj^ n med ostalim tudi dve moderni stiskah ci, več kadi, seno, poleg tega še razno vinu irsko orodje. Na kraj požara so prihiteli v i» ščani iz Ždinje vasi, ki so pričeli gasiti s snegom. Res se jim je posrečilo, da so omejili in tako očuvali vso bogato vinsko zalogo. Pogorelcu je šel na roke tudi 2 >* spod graščak Germ. ki je vso rešeno vi-f sko zalogo dal prenesti v svojo klet. OGL A beseda <50 pa-*; ali *=?»« r« 3 Dii (1) Elektromo-nterp s,xv$oV,fara za >1- o f»pre;memo ie. daljši i.is. Offv t izpriževal-om !» -pc.--.ai '•rr-in'. r.>*.. LJub- ' flS i«. t>:.f>-l Hotelsko kuharico r fektno. s-!1'- /3i«n. _ Pe--i'i-fil>e m o^aisni k »Ja:rat >Hi>:el<. 6300-1 Sobarica k vr.i servirst!, v - iti lopo dflM m<*v> pri rod brni aa Pom«i>11«? ca n,'d<>itrk »J rrnc pod »Urna jn &274-1 Periekt. servlrarico in podnatakarico rn.Doinom« cmožnj »(ov-n-»icess iti obre rU-vrs-e. t inanie-m /.-•n. roč. dela i-ipMlm po <:al>.i praifi. Ka&tov po^e o^l.aiui »Jutra«. Mlajša kuharica porfeitna — t«kor tudi dekle k otrokom mloio >n zdravo, t d-obri mi spričevali w> »na njem nem^kegra jraka, dobite -,akp>j uameJčeaje. — Po- .: j'.List: 'vj moi.lo&ll o ftplio- grafijo na o?!«-«' odUe-fc-k ».Tatra» i>o-d »Dobra služba-:. 6043-1 Samostoj. kuharico "-t.-;r'-rt4. marljiva, ki }■« gospodinja, ~p< ba. L^ prf>Tr»t. no&jejifr »b^.rne saJitero p'c5o o id-elek ».Ja',ra< »Lavica«. po-teno isi t«bra ejn:e takoj boi]3a r*-Zepre t> sile naj (Wi-ydbe z r-a ojt!^^: t>oo ctogOTora. Ponudbe b* ,dniii«cn »Jntra« v Celju [ni »St. 189-2" eoe-1 Vsaka jO p»r; n dsjenje usjIot« «!i ! w 5-fro ps S D:n. Knjigovodja z vp?'f-;.ao prak«-o, dobro i/.režtKiD v nen'ii:i iu an-si.»5ki korospo-nd«3«. nameščejtje. p'?r;en« ponudbe na o^-ačini oddelek »Jutra« pod »Aneleška k« rep pf-ndca«. 5fi?rl-~2 Kdo bi zaposlil •27 ipt 9C 2 Knjigovodinfa bilancistka t vet h trgovskih poelib v»rzira:jA. i:im«w;.ojna moč. išče primerne MpMitve. Cenj. ponudb« pod »Zanes-Ijri-va tooč 32« na oglasni oddelek »Jutra«. 6323 2 Stavbeni praktik v vseb stavbenih pan-ogah išče za^oslutve pri večjem stavbnem podjetjm. Cenj. ponudbe ;»>d »Stavbeni praktik 1780« na oglasni n4doIek »Jntra«. 6334-2 Šofer mehanik išče siužbo. Opravlja! hi tudi domača dela. Pimmmi be na o^la&mi oddelek »Jutra« poči šifro »MaJa pla&t«. fej02-2 Gospodinja in kuharica pojtesia, vajena vsakega dela. gre kamorkoli. Po-mi dlje na oglasni oddelek »Jat«« pod »Pridna moč«. 0303-2 Prodajalka z 2 iei.no prakso. di-l'i-tra« pod »Vesten«. 8U7-2 Mlada postrežnica ižča zapo€>nje. IVwindbe rv*d »Ce! d;in« d« oglasDi od detet »Jutra«. 6a>6-2 Služkinja za vsa dtla. išči- služba Gregi Berta. Maribor. l>itor}ev* 6/11. 6249 2 Mlada prodajalka ittirjena v trnovimi meša npffa blaga, 'šee sluirbo — Punudbe r>a »glas oddelek •Jutra« r»'>d »Pn^en-o«. 6227-S Natakarica t deseti etnimii spričevali, /.rpožna šivanja in vseh bi5wh del. iščp službo v boljši goftiini. Jfaslov po^e oglasili oddelek »Ja'-a«. 6205 2 Trg. sotrudnica m*aj5a mr-č. verr,iran« v maoufakturi. železnimi, •»snju in epe«, ter dežel-pridelkih, vešča tudi pitar-oitkib del. išče službo v večjem kiaju na deželi. Pomidbe pod šifro »Takojšen nastop« na oglasni od dol»Ju-tra«. 6368-2 Iščem pran le Pridem na dom. Naslov: Pavlin. Kolodvorska ul. 35 6317-2 Učno mesto /.a ITletno dekle v trgovini t mešanem blagom, t v«o oskrbo, v dcibri h:ši iščem protij triletni nfni d^bi — Cenj. ponudbe na ogltiso! oddelek »Ju—t.« pod š.'fr" »■l^iena nčrrnia«. 61S0 44 Kovaški vaienec t dveletno učno dobo. ifče mesto radi nadaljnjega nčenja Ponudb" na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kovač«. 5963 44 Dve učenki sorevne dansko krotnštvo Gosjposvetfka li M",i 44 O^iaai trg. po ! 1 Din beseda; m da janje naslova »il ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega Mvičaja v«i ka beseda 50 par; za . dajanje aa»Icv» ali za iitro pa 3 Din. (6) Otroški vozički nainovc;?« •►hlike p« zelo ni^z-ki-h ^enah v trgnvi-ni M Tomšič. Sv. Pet: a "<*'a št 52. 5153 6 Dva nova l*cza t zaprtimi sedeži, na i peresih poceni pro<1a Josip Jenko, kovač. Radomlje. <£)75 6 Kot učenka se žWim i izučit! v trgovin' ali p! ej/il^lvu. Naslov v ogiaMiom oddelku »Jnt-a«. fi28t-44 Vajenec poSten 18 letni fant trnu Jan^okoivi«. Semčak št. 18. p. Juršiuoi pri Ptuju, želi vstioputi v tik katerekoli obrti. 62»>-44 Vajenca e primerno šojsko 1w>bra«-bo sprejme Odon Kotitnv trgovina t žeJeznino. Ljub Ijana VII. Medvedova 28-6204-44 2 otroški posteliici v dobrem stanju prodam Mae lov v oglasnem oddflku »Jutra«. 6376 6 Briij^nten prstan \Teden 1200 Din ln nagačene ptiče 2 divja petelina, 3 kanje iu 1 sovi zelo poceni prodam.. Ogoieiec, Škofljica. 6390-6 Stanovanja Lepa pisalna miza moderna, naprodaj. Nasov v ogla-mom oddelku Jur.ra 6135-6 Zamaške za sode ln nova lakom-nlca sa ugodno proda. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za-maški«. 6459-6 K plača n vsako bKst^l« 1 Din: kdor £č« pro-i brano pa m besedo 50 par; u dajanje na : Mova tli totro 8 Dio. I ori-roma 8 Din. (14) Trgovgki 1 Daa Sprejmem nekaj gospodov in dam na lzborno ln ceneno hrano s prvim marcem. Vprašati Aleksandrova 4-ni. vrata 15. 6373-14 Vs.-i.ka t>esecLa 50 par. za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-»1 Dvosob. stanovanje evc-ttt. s kopalnico. ' sre ^ vri- n,e«.ta išče mlad m kotički par Ponudbe o« >!T:3S. odToč»n " 22«. 6293-21« Duhovnik •joe malo sončno dvocob no stanovanje samo sred". Ljubljane t' srna pod »JM-JesetlMnik« na oglasni od delek »Jatra«. 6295-Sla Blizu Tabora šče 2 ali 3 sobno stano vanje za maj (event. M april) mirna stranko 4 od -aslih oseb. Ponudbe na oglas-m oddel>-k »Jutra« » Dr žo v ni u pok oj en ee 4«. 6.9S 21a Stanovanje eflo- »1' d vo*obno. ;šč'•'.>. išče V d >va p"> Ir?.. aradn;kn za takoj ali april. Ponudbe na og'asni .-wldelek »Jutra« šifro »Prijeten dom«. G172 21/a Suho stanovanje solnčno. dvosobno ali eno sobno e kabinetom in kn J»if»jo oddam boljši tri 5'aiiski družini. Naslov v o^asnem oddelku »Jutra« 6347-31/a Stanovanje ali dvosobno, »uho tm solnono, v prititčjn ali v prvem nadstropju, v mestu ala ni periferiji iSče i mo jem mirna stranka (1 ose ba a služkinjo). Ponudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mir«. 6341-21/» Sončno stanovanje obstoječe iz sobe. kuhinje :.n kabineta, v sred'n: me jta ;šče s 1. majem m'rna sttank« 2 članov Nsdov v oglasnem »ddelkn Jutra 5344 21/a j Vsaka hesert« .VI [o:. | ' i» dajanj« uaslev« ali [ j za šifro 8 Din. | Kabinet v vili čeden vn zračen. d3 M rju pocei hi oddam s"ii<- prosi da jo odda v Spodnji 5Uki Jezer ska 4. G4&5-27 r Vsaka beseda 1 Din; i» dajanje naslov« ali šifro pn 5 Din. (26) 2 nemški harmoniki trivrstni. delo Fran«« G-o-loba. naprodaj v Cegnar jevi ulici 10. t>)ll-2G Alt Saksofon Es v brezhibnem stanju kup'm pod •lgodunm.-. po g) ji. "z-crpne ponudbe na naslov: Jličo Verb.č. Laško. G18C-2G Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova »li za šifro pa 5 Din. (30) Posteljne mreže -.zdcluje m popravlja najceneje Alojzij Andlovic. Komc-nskega ulica št. 31. 6020-30 Graviranje Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Tctra cesta štev. 18. 340-30 Vraka Oeaeda 1 Din. za dajanj« naslov« ali z« šifro pa 5 Din. (37 • Alojz Grebene nakup prodaja »re& i --• Dunaj Ljubljana.' ajska c. 69 37 Telefon PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Šampanjec desertna namizna vina za domače zabave fir.e narezke, pecivo in druge specijalitete naročajo vsi v delika-tesi F. R. Kovači č, Miklošičeva cesta 6016 6 Br. 1250. 2915 za faafeavk« avtomobilske sprsme. Avto komanda Ministarstva vojske i mornarice na dan 9. marta 1933 god. iz-vršiče direktnu nabavku putem prikrp-ljan.ja ponuda raznog električarskog materija !a i opreme za traktore »Austro-Daimler« M. 17. Uslovi za ovu nabavku mogu se \i-deti i kupiti svakoga radnog dana u ksn-celariji Štaba auto komande Ministarstva vojske i mornarice Beograd, a videti u Štabu auto komande u Petrova-radinu, Sarajevu, Skoplju, Zagrebu i Nišu. Iz kancelarije Štaba auto komande Ministarstva vojske i mornarice, 23. februara 1933 od. Bralni krožek „Kolektor" (Pogačnik Albin) v Stražišču pri Kran ju izposoja tu- in inozemske ilustr. časopise povsod, po nizkih cenah! Zahtevajte prospekt! 2906 TTreiuie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.