LETO III. ŠT. 16 (113)/TRST, GORICA ČETRTEK, 23. APRILA 1998 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 VLOGA MANJSINSKIH I GLASIL Dandanes je tiskana beseda eden od glavnih medijev v poročanju in sporočanju. In to kljub velikanski konkurenci s strani najmodernejših tehničnih sredstev, od radia in televizije do faksa in računalnikov. Sicer pa tudi slednji v sodobni tehnologiji pomagajo in pravzaprav ustvarjajo tudi naše časopise in revije, tako 3 VMDOTAINfT LE PEUPLE VALDOTAIN da je med vsemi le neko pametno in primerno skladje. Ne bomo se na tem mestu ustavljali ob časopisu na splošno, ampak ob manjšinskem tisku. Ta igra zlasti v našem primeru svojo nenadomestljivo vlogo in pravzaprav ohranja živo in povsod prisotno slovensko besedo, ki je morala v nedavni preteklosti toliko trpeti zaradi fašističnega preganjanja. Las nion/anhus purtejon las ousitanio Aquel que vol Je uigua ifuiara i h ul jonhan los omes OCCITANIA VIVA V1VO qu 'arw a / 'uelh Je la Joni JORNAL OCCITAN SESUJA QUADRIMESTRALE Dl CULTURA V Trstu je bil ob koncu prejšnjega tedna posvet urednikov in časnikarjev manjšinskih dnevnikov iz držav Evropske unije. To je bil gotovo pomemben dogodek in srečanje toliko predstavnikov tiskane besede raznih evropskih manjšin je zelo dragoceno. Niso pa manjšinska glasila le dnevniki. To so tudi tedniki, štirinajstdnevniki m drugi periodični listi ali revije. Upamo si trditi, da je Prav ta druga skupina časnikov pri manjšinah (zlasti v Italiji, pa tudi drugje) še bolj prisotna in pomembna. Malo ja namreč manjšin, ki zmorejo svoj dnevnik. V Italiji ga 'mata le nemška in slovenska narodna skupnost. Vse druge se morajo zadovoljiti s tedniki ali mesečniki. Slovenci smo zelo navezani na tedenski tisk, kar velja zlasti za nas Primorce. V drugi povojni tradiciji imamo celo vrsto tednikov (Slovenski Primorec, Teden - nato Katoliški glas, Demokracija, Novi list, Soča, da imenujemo le glavne). Danes se predstavlja naš Novi glas, v Benečiji Novi Matajur, pa še šdrinajstdnevnik Dom. Koroški Slovenci imajo tednika Naš tednik in Slovenski vestnik. To so le najpomembnejša redna glasila in pri tem ne omenjamo izrazito strankarskih listov. Vsi ti igrajo na svojem področju in v svojem okolju zelo pomembno vlogo, tako v informaciji kot v formaciji svojih bralcev. Poglejmo, kako je s tovrstnimi manjšinskimi glasili med drugimi manjšinami v Italiji. Nemška manjšina v Južnem l irolu ima poleg dnevnika Dolomiten več tednikov, med njimi Volksbote, ki je blizu stranki SVR Na tem mestu pa Dorno omenili le glasila nekaterih manjšin. /stran 3 - ANDREJ BRATUŽ PO POTRESU V GORNJEM POSOČJU ODPRTEGA SRCA IN ODPRTIH ROK! IGOR DEVETAK Med prvo svetovno vojno je Luigi Barzini, dopisnik za Corriere della Sera s krvavega soškega bojišča, bajal o zahrbtnih nadnaravnih silah, ki jih gora Krn skriva v sebi. Tragedijo za italijanske vojake na kobariški fronti je tako povzdignil na raven epike, kjer se človek zaman bori proti premočni naravi. Vse dni prejšnjega tedna sta zasnežena in z lenimi meglami obložena Krn in Kanin pod svinčenim nebom obujala Barzinijevo mračno podobo. Točno pod njima je bilo žarišče rušilnega potresa, ki je na velikonočno nedeljo samo nekaj minut pred eno uro hudo prizadel ljudi na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Pri ljudeh v Gornjem Posočju je danes še posebno živ spomin na potres, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo. Z gibom roke pokažejo, kako se je takrat zemlja zibala v vodoravni smeri, 12. aprila letos pa se je sila sprožila navpično. Slišalo seje bobnenje, z Rombona se je valilo skalovje. Naravi in njeni slepi sili, ki je hudo prizadela to demografsko ogroženo ozemlje, ne bodo zamerili. Ne bodo pa odpustili ljudem, ki so pripravljeni njihovo nesrečo zlorabiti. Zato obujajo zgodovinski spomin. Niso jim neznane posledice brezobzirnega rušenja in ideološko vodene obnove po potresu leta 1976, posebno tam, kjer je bila škoda največja (glej Breginj). Obnova je skoro popolnoma zbrisala tradicionalno krajino starih vaških jeder, namesto teh so zrasla nova naselja iz montažnih hiš brez spremnih gospodarskih prostorov, dogradili so zadružne hleve, na Tolminskem in Kobariškem tudi z uvajanjem industrijskih con dušili kmetijstvo in male obrti. Zmanjkalo pa je denarja za korenito sanacijo poškodovanih zgradb in za protipotresno gradnjo novih, še zlasti v odročnih krajih. To je bila tudi usoda vasic pod Krnom. Po nesrečnem naključju se je prav pod njimi zemlja letos najmočneje stresla. Drežniške Ravne in Ma-gozd na pobočju Krna sta na Kobariškem najbolj prizadeti vasi. Med tamkajšnjimi ljudmi je veliko pastirjev. Večino njihovih hiš bodo morali po predvidevanjih porušiti. Zanimanje zanje in za vse ostale žrtve potresa, ki so ga od prvega dne izkazovali visoki predstavniki države, pri prebivalcih višjih leg ni zbrisalo bojazni, da bo zanje pomoči veliko manj kot za vidnejša središča, ki se morajo kakorkoli pripraviti na turistično sezono. Niso prizadete samo zgradbe, temveč predvsem duše, je povedal kobariški župnik. Napetost, stisko in tesnobnost prvih dni po potresu je hladno deževno vreme samo še poglabljalo. Ljudje so čakali na državno pomoč, si želeli, da bi ta bila takoj čimbolj popolna. Bili so razočarani, ko so zagledali neopremljene bivalne kontejnerje, ki jim jih je poslala mlada država. Ob ministrih in državnih funkcionarjih so si komisije izvedencev ogledovale poškodbe, preučevale takojšnje uk- A* 17. aprila 1998 - na glavni cesti skozi Bovec repe, nato so začele načrtovati dolgoročne posege. Upati je, da se dobro zavedajo potrebe po sočasnem razmišljanju o obnavljanju stavb in o-življanju gospodarskih dejavnosti. Socialno stanje predvsem na Kobariškem in Tolminskem danes ni najbolj rožnato. Preživele tovarne so odpustile lep delež delavcev, marsikdo si je poiskal delo drugje, tudi v Italiji, na primer v tovarnah stolic v Manzanu. Mladi odhajajo. Kmetijstvo in živinoreja sta tudi na tleh. Sama središča so demografsko na psu, kaj šele vasi. Kjer ne uspeva turizem, ima gospodarstvo klavrne možnosti o-živitve. Življenje v Posočju umira tudi zato, ker ni spodobnih ČETRTEK 23. APRILA 1998 cestnih povezav, žil dovod-nic. Država je obljubljala in ni izvajala. Znano je, da je nekoč zahajal v Kobarid celo vlak. Bo država storila vse, kar je v njeni moči, da popravi razdejanje, in še več? Se bo lotila reševanja Posočja s preseljevanjem, oživljanjem kmetijstva, obrti, spodbujanjem malih podjetij? Potres je izdal stare, nezaceljene rane na hišah in na družbenem telesu. V Furlaniji so se po potresu pred dvaindvajsetimi leti izkazali predvsem ljudje. Zagrizli so se v delo, ne da bi lenobno računali samo na državo. Se bo iz današnje stiske izcimila volja, da se naredi konec temu žalostnemu propadanju? ——— STRAN 16 POLITIKOM DIŠIJO SLOVENSKI GLASOVI LJUDEM, KI JIH JE PRIZADEL POTRES, ŽELIMO POMAGATI. ZATO BOMO TUDI NA UREDNIŠTVU ZBIRALI DENAR, KI GA BOMO POTEM IZROČILI NAJBOLJ POTREBNIM DRUŽINAM. POTRESENCE szso POKONČNO STOPAMO V ŽIVLJENJE i lurij Paljk MALOKDO GOVORI O SOLIDARNOSTI j Danijel Devetak i VELIKI POMENI VELIKE NOČI__________________ j Nada Pertot I SPOMIN NA PISATELJA MILANA LIPOVCA Andreja D. Antoni ŠVEJKOVE PRIGODE Erik Dolhar PODPISI PROTI ODLAGALIŠČU AZBESTA Iva Koršič / pogovor BARBARA RUSTJA Erika Jazbar "SLAVIA", PONOS NA LASTNO ZEMLJO 1 Ivan Bajc / pogovor MARKO KALC ŠZ OLYMPIA: 19. TURNIR P. SPAZZAPAN NOVI ČETRTEK 23. APRILA 1998 SVET OKROG NAS POLITIKOM DIŠIJO SLOVENSKI GLASOVI Spet se ponavlja stara zgodba. Slovenci v Italiji že od samega vstopa v veljavo ustave pred 50 leti zahtevamo njeno uresničitev v zvezi s 6. členom, ki govori o zaščiti jezikovnih oz. narodnih manjšin. lliljarsikatera stranka tako imenovanega ustavnega loka je ob raznih priložnostih, zlasti ob volitvah, obljubljala Slovencem, da se bo odločno zavzemala za zaščito njihovih pravic tudi pri dejanskem u-resničevanju le-teh. Edina izpolnjena obljuba je šolski zakon iz leta 1961, ki pravzaprav ni dal nič novega, temveč je le uzakonil že pod anglo-ameriško upravo ustanovljene slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Tako se slovenska manjšina še vedno ukvarja z zahtevo po sprejetju globalnega zaščitnega zakona, ki so ga v zadnjih desetletjih stalno obljubljale razne vlade, a dlje od začetne razprave v pristojnih parlamentarnih komisijah ni šlo. Ko je bila stranka KPI še enotna, je vsake volitve brezobzirno izkoristila za politično obračunavanje z vladnimi strankami, da soji številni slovenski volivci zaupali svoj glas. Dejstvo je, da iz te levičarske oziroma opozicijske moke ni bilo kruha. Tudi sedanja vlada levega centra, ki je že tretje leto na oblasti, ni še premaknila tehtnice v smeri naših pravic, kljub temu da sojo na zadnjih parlamentarnih volitvah pod- prle vse najpomembnejše manjšinske komponente. Zaskrbljeno celo ugotavljamo, da se tudi obe glavni levičarski stranki DSL in SKP načelno zavzemata za odobritev zaščitnega zakona, vendar ne naredita odločilnega koraka, ki bi prekinil večdesetletnozavlačevanje. Nasprotno, imamo vtis, da sta pripravljeni v marsičem popustiti. Nenadomestljivo vlogo v teh prizadevanjih opravlja stranka Slovenske skupnosti, ki kot edina neposredna predstavnica manjšine stalno opozarja ostale manjšinske komponente, da v bistvenih stvareh ne smemo popustiti. To velja zlasti za pravico do rabe materinega jezika v odnosih z oblastmi na celotnem narodnostno mešanem ozemlju. PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI Sedaj smo pred deželnimi volitvami, ki bodo prihodnjega 14. junija po starem volilnem zakonu, ki ga je pred nedavnim deželni svet tako "popravil", da še bolj otežkoča izvolitev predstavnikov manjših političnih strank. Med te že po svoji naravi sodi Slovenska skupnost, edina manjšinska politična stranka. Lista, ki ne prekorači praga 4,5 odstotkov veljavnih glasov, ne izvoli nobenega deželnega svetovalca. Vsi poskusi, da bi dežela Furlanija-Julijska krajina zagotovila vsaj minimalno zastopstvo slovenske manjšine po zgledu Slovenije in Hrvaške glede zastopstva italijanske manjšine, so bili zaman. SSk je s polno odgovornostjo pred svojimi volivci presodila, da bi ji pristop k novoustanovljenemu Projektu avtonomij omogočil izvolitev predstavnika v novi deželni svet. Kot znano, so se stvari zapletle zaradi nepričakovanega umika lllyjeve komponente iz omenjene naveze. Stvari se še razvijajo in vodstvo Slovenske skupnosti si nadalje prizadeva, da bi se uspešno premostile nastale ovire. S tem v zvezi ne moremo mimo nekaterih grobih poskusov izvajanja političnega šakalstva zlasti s strani pokrajinskega tajnika SKP Jacopa Veniera. V zadevnem tiskovnem poročilu (glej PDz dne 17. aprila) brez vsakega vzroka na informbi-rojevski način napada samostojno manjšinsko stranko in se polemično spravlja nad njene volivce. Takšnega brezobzirnega napada na slovensko politično organizacijo nismo doživeli že vrsto let in sam po sebi odslikava politično šibkost, domišljavost in nizko politično kulturo avtorja, ki Slovencev očitno ne zmore obravnavati drugače kot navadno volilno blago. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACI ZA POMOČ PRIZADETIM OB POTRESU V POSOČJU Odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji redni seji izrazil solidarnost s prizadetimi ob potresu v Posočju. Obenem poziva vse, ki bi želeli pomagati rojakom v Sloveniji, da lahko oddajo svoje prispevke na naslednje naslove: - sedeži SSO v Trstu, Gorici in Čedadu - Slovenska prosveta Trst - Sklad Mitja Čuk - uredništvo Novega glasa v Gorici in Trstu Kot prvi prispevek so odborniki SSO zbrali 850.000 lir. VSA PRISPELA POMOČ BO I ZROČENA SLOVENSKI KARITAS. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.il 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN RECISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 100.000 UR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU r-c OB PRVEM KONGRESU BERLUSCONIJEVEGA GIBANJA RES POLITIČNA STRANKA? Osrednji dogodek v italijanski notranji politiki je prejšnji teden gotovo bil prvi kongres gibanja "Naprej Italija" (Forza Italia), ki je trenutno najmočnejša sila italijanske opozicije. Kongres se je končal z izvolitvijo strankinega predsedstva, medtem ko je bil Silvio Berlusconi izvoljen za predsednika s ploskanjem. Omeniti je dalje treba množično zborovanje v Milanu, s katerim seje Berlusconijevo gibanje hotelo italijanski javnosti pokazati kot edini naslednik De Gasperijeve krščanskode-mokratske stranke, ki je bila 18. aprila 1948 na državnozborskih volitvah porazila so-cialkomunistično ljudsko fronto in Italijo ohranila v zahodnem demokratičnem taboru. Berlusconi tudi ne skriva ambicije, da bi njegovo politično gibanje postalo vodilna politična sila in tako prevzelo mesto in vlogo, ki ju je nad štiri desetletja imela Krščanska demokracija. To je Berlusconi večkrat poudaril na kongresu, pri čemer je zelo grobo napadel predsednika vlade Prodija in njegove katoliške somišljenike, češ da so sopotniki D'Alemovih levičarjev in Bertinottijevih komunistov. Berlusconi skuša za svoj načrt pridobiti predvsem pristaše in simpatizerje Severne lige. V tej zvezi opozarja, da bi se vprašanja, ki posebej zanimajo Severno ligo, lahko u-redila po vzoru in zgledu Velike Britanije. Tu so namreč izoblikovali mehanizem - v angleškem jeziku "devolution" - ki ureja razmerje med Škotsko in Anglijo, pri čemer je slednji priznana široka zakonodajna in upravna avtonomija. Voditelj Severne lige Bossi je takoj odgovoril, da načelno sprejema Berlusconijevo ponudbo, a je hkrati zahteval, naj gibanje "Naprej Ita- lija" izstopi iz dvodomne komisije in jo torej politično pokoplje ter naj podpre predlog o izvolitvi ustavodajnega zbora. Tu je po njegovem najbolj primerno mesto za razpravo o mehanizmu, imenovanem "devolution”. Berlusconi je na kongresu zelo ostro grajal zlasti milanske javne tožilce in s tem prilil še dodatnega olja na žerjavico, ki že leta tli nad celotnim italijanskim sodstvom. Nadaljnji razvoj dogodkov pa bo kmalu pokazal, če je s tem kongresom gibanje "Naprej Italija" zares postalo resnična politična stranka. ----------DL AVSTRIJSKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE THOMAS KLESTIL OSTAL PREDSEDNIK DRŽAVE Nedeljske volitve v Avstriji, ki so proti koncu prinesle že kar nekaj špekulacij, so mimo. Avstrijsko javno mnenje, ki so ga jeseni lanskega leta in pred nedavnim izvedla sredstva javnega obveščanja, je predvsem v enem ostalo nespremenjeno: kljub želji nekaterih kandidatov- letos jih je bilo skupno kar pet - je po drugem volilnem krogu "stari" predsednik, skoraj 66-letni Thomas Klestil, ostal in postal še "novi" predsednik. Čeprav je bil dosedanji predsednik Klestil na volilnih listih označen šele na tretjem mestu, mu protikandidati izkušenj in priljubljenosti niso mogli izpodbiti. Že po pred- videvanjih medijev se je Klestil s 66% uvrstil na prvo mesto, medtem ko je drugouvrščena Gertraud Knoll, evangeličanska superintendantka in najmlajša kandidatka, prejela 16%, Heide Schmidt 10%, Richard Lugner 6% in Karl Walter Novvak le 1%. Kateri je bil dokončen izid volitev (na volišča so šli samo 4,3 milijoni Avstrijcev na skupnih 5,8 milijonov, t.j. 74% volilnih upravičencev)? Klestil je zmagal s 63,5% glasov, Gertraud Knoll je prejela skoraj 600.000 glasov (13,5%), za njo se je z 11 % uvrstila Heide Schmidt, skoraj 10% volivcev se je odločilo za Lugnerja in 2% za zad-njeuvrščenega Novvaka. ----------RB POVEIMO NAGLAS JANEZ POVSE KAJ BREMENI SLOVENSKO PRIHODNOST? Resnica je, da prijetni in plodni odnosi znotraj istega naroda nikakor niso tako lahko uresničljivi, kot bi se zdelo na prvi pogled. Dovolj je le pogledati v zgodovino tega ali onega naroda. Pa ne samo v zgodovino, tudi v sedanjost. Že Italija je odličen primer, kje in kako globoka je meja med civiliziranim sobivanjem političnih različnosti in med izključujočo ostrino, ki jo je na nedavnem kongresu Naprej Italija izpričal Silvio Berlusconi. V nasprotju z njim se je Romano Prodi nemalokrat tehtno zavzel za bipolarizem razvite demokracije, ki seveda vzdržuje različnosti, vendar izven nevarnih napetosti. Ob vsem tem torej ni do kraja presenetljivo, da v novejšem času mlado državo Slovenijo pretresajo dogodki, ki mnogokrat nerazsodno stopnjujejo politično sceno in želijo tako ali drugače dobesedno izničiti nasprotnika. Dediščina slovenske preteklosti je, da sta liberalno-ateistični in narodno-katoliški del zares zelo daleč vsaksebi. Posledica tovrstne dediščine je, da dnevna politika žal podcenjuje nevarnost preveč oddaljenih političnih izhodišč in dejanj, predvsem pa se zdi temeljitejše zbližanje med različno mislečimi Slovenci neizvedljivo, zato je takoj pri roki približevanje k drugim. Z drugimi besedami: lažje kot zbližati se z drugače mislečim Slovencem je približati se sorodno mislečim izven slovenstva. V tej točki postaja za Slovenijo, kakršna je danes, celo Evropa priložnost, da ni treba odpravljati razdalj med Slovenci samimi. Zaradi podobnih razlogov naj bi se Slovenija povezovala z Beogradom, kakor tudi naj bi drugi del Slovencev preko Cerkve navezoval svoje zunanje stike lažje in raje kot pa z lastnimi rojaki, nosilci povojnega sistema. Iz navedenih namigovali dejstev ni težko ugotoviti, kako plodna tla imajo danes v Sloveniji vsakršna propagandistična natolcevanja, ki notranje slovenske razdalje seveda le še večajo. V milejših okvirih velja podobno za našo manjšino. Do resničnega notranjega zbližanja prihaja zelo počasi in tudi tu je mogoče razbrati težnje enega in drugega dela manjšine po zbliževanju s podobno mislečimi izven manjšinskega prostora. Kot v primeru Slovenije tudi tukaj odklanjanje temeljitejšega notranjega zbližanja izvira vsaj iz povojne preteklosti, če že ne iz bolj oddaljene zgodovine. Zdi se več kot jasno, da prepočasno zbliževanje političnih različnosti znotraj iste narodnostne skupnosti to isto skupnost v celoti izdatno slabi. Težko pride do skupne volje, pa še tedaj je lahko izsiljena in v prid le enemu delu. Poleg tega utegne biti res, da je zavračanje zbližanja znotraj istega naroda izven časa in zato toliko bolj škodljivo. Vodi namreč tudi v prepustitev dobršnega dela lastne suverenosti drugim, in sicer v takšno prepustitev dobršnega dela lastne suverenosti drugim, ki je prostovoljna in zanjo ni mogoče kriviti drugih. AKTUALNO V TRSTU SREČANJE MANJSINSKIH DNEVNIKOV ZA EVROPSKO SODELOVANJE RAZMIŠLJANJE PRED SKAVTSKIMI OBLJUBAMI POKONČNO STOPAMO V ŽIVLJENJE V četrtek, 16., in petek, 17. t.m., je potekalo v Narodnem domu v Trstu, kjer je zdaj sedež Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače, prvo srečanje dnevnikov v manjšinskih jezikih Evropske zveze. Priredila sta ga Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut v sodelovanju z deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino oz. deželnim ravnateljstvom za evropske zadeve in mednarodne odnose pod pokroviteljstvom predsedstva italijanske vlade in časnikarske zbornice. Pobudo je finančno podprla Evropska komisija, svojo podporo pa sta na krajevni ravni nudili tudi Nova tržaška kreditna banka in Zadružna kra-ška banka. S 1. STRANI manjšinska GLASILA Le Peuple Valdotain je tedensko glasilo francosko govoreče jezikovne skupnosti v Dolini Aosta. Izdaja ga aiT|kajšnja avtonomistična stranka Union Valdotaine, ki je vodilna politična sila v tej avtonomni deželi s posebnim statutom. Valdostanski tednik je politično-kulturne všečne, prispevki so v glavnem y francoščini, nekaj člankov je tudi v italijanščini, kdaj pa kdaj tudi v tamkajšnjem dia-ektu "patois". Gotovo je ta "st verna slika dela in življenja v tej alpski dolini, ki skuša trdno ohraniti svoje etnične m kulturne tradicije. Ousitanio vivo (Jornal Occitan) pa je mesečno glasilo gibanja Movimento Au-tonomista Occitano (MAO), politične sile Okcitancev v pokrajini Cuneo v Piemontu. Pisano je v glavnem v ita-''janščini, prinaša pa tudi veliko člankov v provensal-skem jeziku. V glavnem obravnava domačo problematiko okcitanskih dolin, prinaša pa tudi kratke novice iz manjšinskega sveta. Furlani so imeli v prejšnjih ,tih tudi svoja periodična g asila, kot Patrie del Friul ali Friuli oggi, pa še kaj drugega. Danes pa kaže, da je tak periodični tisk med njimi zamrl. Na Sardiniji pravzaprav ni rednega glasila v omačem jeziku, izdajajo pa razne kulturne revije (npr. esuja) ali pa občasne liste v sardinščini ob raznih volitvah. Na jugu je nekaj publi-acjj< ki obravnavajo tudi Probleme raznih jezikovnih skupnosti (albanske, grške). . Vse to kaže na veliko de-Javn°st in pomembnost pe-riodičneg3 tiska glavnih anjšin v Italiji. Prav preko i .ikov ali mesečnikov se ta-■ 0 sin ideja o samobitnosti politični ter kulturni iden-h na|pdnih skupnosti, ki °cejo živeti in doseči v ev-š|■■ ■Ir / ■ f iaJjt M ■ NI PRIHRANKI ...za mmmtce, M ZREJO V PRIHODNOST - Naložbe po meri. - Poklicno upravljanje. - Mednarodna razvejanost. CaMGO CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA SPA v sodelovanju s FONDIGEST E3 CRUPPO CARIPLO SKOFIJSKO ROMANJE V TURIN IN OGLED SV. SINDONA Ob izpostavljenju turinskega prta bo go-riški nadškof msgr. A.V. Bommarco vodil škofijsko romanje v Turin v soboto, 6. junija letos. Program: odhod z železniške postaje v Červinjanu s posebnim vlakom (prvi razred) ob 5. uri zjutraj. Kosilo na vlaku. Ob 11. uri prihod v Turin (Porta Nuova). Peš mimo Trga Karla Feliceja, ulice Roma, Trga sv. Karla do vhoda v Kraljeve vrtove. Priprava na počastitev sv. Sindona z vodenim ogledom viedeo-posnetkov in diapozitivov. Ob 12. uri počastitev turinskega prta v stolnici. Ob 14. uri maša v cerkvi sv. Filipa Ne-rija, ki jo bo ob somaševanju vseh duhovnikov vodil nadškof. Sledi srečanje z g. Ciot-tijem, voditeljem Skupine A-bele. Ob 15.30 prosto za oglede, ob 17.30 odhod z železniške postaje. Večerja na vlaku. Prihod v Červinjan je predviden ob 23.30. Cena romanja: 105.000 lir. (Vključena sta tudi dva obeda na vlaku.) Poleg informacij, ki jih lahko dobite pri domačem župniku in na škofiji (tel. 597617), sprejemamo vpisnino za slovensko skupino tudi na No-Vem glasu (tel. 533177). SREČANJE ZUPANOV IZ AJDOVŠČINE IN CERVINJANA O SREDIŠČNI VLOGI GORICE Nedavno srečanje županov iz Ajdovščine in Červinja-na v pokrajinski dvorani v Gorici je lep primer poskusa, kako razmišljati o lastni pokrajini na odprt način, tak, ki je ljudem blizu. Prevečkrat se namreč dogaja, da dnevna in t.i. "velika politika" pozablja na človeka, na nas, ki živimo ujeti v našo malo stvarnost. Na pobudo študijskega centra A. Rizzatti sta se 8. t.m srečala v Gorici ajdovski župan Kazimir Bavec in župan iz Červinjana Mauro Trava-nut. Organizatorji pogovora, ki mu je sledilo okrog osemdeset ljudi, med njimi so bili nekdanji župani z obeh strani meje, so dali pogovoru naslov Nova središčna vloga Gorice med Ajdovščino in Červi-njanom. Nicolo Fornasir je u-vedel srečanje in podal nekaj iztočnic; med drugim je dejal, da bi morali vlogo obeh Goric ovrednotiti, saj bi moralo mesto res postati središče za vse ljudi od Červinjana do srede Vipavske doline. Med pogovorom sta župana obeh mest povedala, da se sama predobro zavedata, kako potrebno je danes združevati sile, najti skupni jezik. Še bolj bo treba to početi, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko zvezo. Narodom, ki živijo na območju od Červinjana do Ajdovščine, je skupna zgodovina, skupna jim je kultura VRHOVSKI OSNOVNOŠOLCI NA KUHARSKEM TEČAJU * - m Učenci osnovne šole na Vrhu sv. Mihaela smo z navdušenjem sledili kuharskemu tečaju v vaški gostilni Devetak. Skrivnosti kuharskega poklica nam je ob vsakem srečanju odkrivala prikazna ga. Gabriella. Še preden smo si nataknili kuharske kape in stopili v kuhinjo, nam je g. Ustili1 pokazal jedilni pribor ln servis, ki ga uporabljajo stranke, ter razložil njihovo namembnost. V kuhinji smo pazljivo opazovali, kako so spretne roke gospe Gabrielle pripravljale okusne kraške jedi. Pri delu ji je bila seveda v nenadomestljivo pomoč tudi ga. Nerina. Z zanimanjem smo sledili pripravi najrazličnejših jedi od predjedi do sladic. Vsako jed smo pokusili in se vsakič s polnimi trebuhi vrnili v šolo. Posebno všeč so nam bile seveda okusne domača sladi- ce. Učitelji in učenci se gostilni Devetak prisrčno zahvaljujemo za sodelovanje in gostoljubnost. -----------MS + Nenadno nas je zapustila naša draga JELKA KARARA vd. TOMAŽIČ Žalostno vest sporočajo hčerki in sin z družinami Števerjan, 21. aprila 1998 in deloma tudi potrebe, pa naj gre za bolnišnice ali visokošolske zavode. Gorica bi zato lahko res postala to, kar je za to področje že bila. Vemo namreč, da je Gorica tudi zaradi nekdanje nadškofije za Furlane, Slovence, Italijane in odigrala odločilno vlogo, bila pa je tudi naravno, upravno, cerkveno in politično središče tako za Tolminsko, Posočje, Kras kot tudi za Vipavsko dolino. Oba župana sta si bila edina tudi v tem, da bi morala politika poskrbeti za trajnejše dogovore in za obogatitev sodelovanja, ki pa bi moralo temeljiti na otipljivih dejanjih, takih, ki so skupna vsem, ki živijo na področju od Ajdovščine do Furlanske nižine. -----------JP STANDRESKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST V RIMU linr Štandreška župnijska skupnost se je od 13. do 16. t.m. mudila na potovanju, ki je doseglo svoj vrh pri prisostvovanju posvečenja dveh slovenskih fantov z Goriškega v diakona. David Bresciani in Mirko Pelicon sta namreč 14. t.m dobila v cerkvi sv. Ignacija v Rimu naziv diakona. Okrog petdeset ljudi iz Štandreža in okolice, predvsem je šlo za prijatelje mladih diakonov, je vodil g. Kar- lo Bolčina. V torek, 14. t.m., so si udeleženci izleta po vodstvom g. Danijela Lestana o-gledali katakombe sv. Kalista. Nato so si ogledali cerkev sv. Janeza Lateranskega, in še Oltar domovine ter okolico. Kasneje so šli tudi do Koloseja, v popoldanskem času pa so prisostvovali diakonskemu posvečenju goriških rojakov. Zvečer so med krožno vožnjo po starem delu Rima ob- j čudovali še vrsto zanimivosti Večnega mesta. Naslednjega dne, 15. t.m., so se na Trgu sv. Petra udeležili papeževe avdience; sv. oče je zbrane pozdravil tudi v slovenskem jeziku. Skupina si je nato ogle-! dala baziliko sv. Petra, neka-1 teri pa so odšli v Vatikanske muzeje. Seveda so videli tudi 1 mestne zanimivosti, kot so Španski trg, Trg Navona, Panteon itd. Isti dan so izletniki | šli vSIovenik, kjer je g. Bolčina daroval mašo, izletnike pa je pozdravil ravnatelj Slovenika dr. Jezernik, ki jim je orisal na-i stanek zavoda v Rimu. Naslednji dan so obiskali čudovito baziliko sv. Pavla izven obzidja, pot so nadaljeva- li do Trazimenskega jezera, kjer so imeli zadnji postanek pred dolgo potjo, ki jih je v zgodnjih jutranjih urah privedla v Standrež. SGZ: PREDAVANJA O EVROPI IN NAŠI KRAJEVNI STVARNOSTI Slovensko gospodarsko združenje je začelo z nizom predavanj po šolah o evropskih procesih, institucijah in skladih. Tematiko je predstavil direktor Igor Orel. Drugi del predavanjao prestrukturiranju obmejnega gospodarstva s posebnim poudarkom na dejstvu, da se morajo vse velike infrastrukture prilagoditi novim razmeram, predvsem skorajšnjemu vstopu Slovenije v EZ, je plastično prikazal dr. Bruno Podbersig, direktor družbe SDAG. Prvo predavanje je potekalo za liceja Gregorčič in Trubar, nato za zavoda Cankar in Industrijski zavod. Pohvala gre ravnateljem, ki so takoj sprejeli pobudo. SGZ namerava prirejati predavanja tudi na italijanskih šolah in srednjih šolah v Novi Gorici, kajti želi širiti evropsko idejo združevanja in informirati dijake o krajevnih gospodarskih dogajanjih, ki se spreminjajo z vrtoglavo hitrostjo. SKAVTSKE OBLJUBE NA PEČI Slovenski goriški skavtje bodo imeli jurjevanje z obljubami 1. maja na Peči. Ob 9.30 je predvideno zbiranje na kotalkališču KŠD Vipava na Peči, ob 11. uri bo maša z obljubami, ob 12.30 skavtska paštašuta za vse prisotne, ob 13.30 bodo na sporedu razne delavnice, za starše projekcija diapozitivov in srečanje z voditelji. Ob 15. uri bo taborni ogenj, ob 16. uri pa sklep dneva s pesmijo slovesa. V primeru slabega vremena bo zbor ob 9.30 pred cerkvijo v Sovodnjah, kjer bo ob 10. uri maša z obredom obljub; nadaljnji program bo odpadel. DAVID PINTAR V GALERIJI ARS Prejšnji petek je bila v prostorih galerije Ars na Travniku dobro obiskana otvoritev slikarske raz stave števerjanskega rojaka Davida Pintarja. Zaradi pomanjkanja prostora bomo članek in fotografijo objavili prihodnjič. DAROVI ZA CERKJEV v Gabrjah: Darinka in Franjo ob zlati poroki 100.000 lir. ZA CERKEV na Peči: Metoda 100.000 lir. ZA SLOVENSKE misijonarje: J.V. 1.000.000 lir. V SPOMIN na dfago teto Angelo Neda in Tuša z družinama po 100.000 lir za cerkev v Pev-mi in za Zavod sv. Družine. ZA CERKEV v Števerjanu: namesto cvetja na grob pok. Angele (Jelke) Karara por. Tomažič druž. Cotič 100.000 lir. OBVESTILA POMOČ POTRESENCEM v Posočju. Župnija sv. Andreja v Štandrežu in PD Štandrež sporočata, da bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. aprila, med 9. in 12. uro na trgu pred štandre-ško cerkvijo nabiralna akcija za prizadete ob potresu v Soški dolini. Nabrani denar bo izročen župnijskemu uradu v Bovcu, ki ga bo razdelil med najbolj potrebne družine. Hvala za sodelovanje. ŠKD KREMENJAK- Jamlje prireja 25. aprila v sodelovanju z očinsko upravo iz Doberdoba 5. orientacijski pohod. Zbirališče pred gostilno Pahor v Jam-Ijah od 12. do 13. ure. Pohoda se lahko udeležijo skupine 3-5 tekmovalcev, ki morajo skupaj priti do cilja: priporočeni so težka obutev, kompas, žepna svetilka, meter in pohodu ustrezna oprema. GLASBENA MAHOV-Gorica vabi na Bachov večer. Znamenitega ustvarjalca bodo predstavili gojenci šole s prepletanjem glasbenih in besednih odlomkov. Ponedeljek, 27. aprila, ob 18. uri v avli Glasbene matice v Gorici, Križna ulica 3. PROSLMO NAROČNIKA, ki je dne 8. aprila 1998 na glavni pošti v I Gorici poravnal naročnino na Novi glas, naj se čimprej javi i na našem uredništvu, ker na poštni položnici ni navedel svojega imena in naslova. V GALERIJI Ars na Travniku so do 9. maja razstavljena dela Da-| vida Pintarja; ogled je možen po urniku knjigarne. Na tržaški fakulteti za e-lektronsko inženirstvo je uspešno diplomiral Gregor Sfiligoj. Čestitajo mu igralci in odbor SZ Olympia. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega tednika. ARHITEKT ALEŠ PRINČIČ PREJEL PLEČNIKOVO NAGRADO , Krminski rojak arhitekt Aleš Prinčič je pred dnevi prejel v Ljubljani najvišjo slovensko priznanje za arhitekturo, namreč Plečnikovo nagrado, i Podelili so mu jo za nekatere ! stvaritve na področju arhitekture in opreme mesta. Arh. Prinčič (o katerem smo pred časom že pisali) deluje v glavnem v Vidmu, pa tudi v Ljubljani in Mariboru. Prav v tem slovenskem mestu je uredil dele mesta in jih opremil z domiselno urbanistično zamislijo. Ob tem prestižnem priznanju arhitektu Prinčiču i iskreno čestitamo. Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo. / URED. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEC prireja 25. in 26. aprila ter 1. maja v Rupi TRADICIONALNI PRAZNIK FRTALJE SPORED: • Sobota, 25. aprila ob 16.30 - nastopajo: otroški vrtec iz Rupe in otroški zbori: Rupa-Peč, Vrh sv. Mihaela, Štmaver, Plešivo; - tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje; - ples z ansamblom Zamejski kvintet. • Nedelja, 26. aprila ob 16.30 - nastop pevskih zborov: MePZ Miren, MePZ Glasbene matice Trst, MePZ Štandrež, Tamburaški zbor Škofja Loka; - ples z ansamblom Mi. • Petek, 1. maja ob 16.30 - nastop moškega pevskega zbora Štmaver; - govornik: Erika Jazbar; - nastop dramske skupine PD Štandrež z veseloigro Čudna bolezen; - ples z ansamblom Happy Day DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE S SPECIALITETAMI NA ŽARU, TIPIČNO FRTALJO IN DOMAČIM VINOM ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Ob S. obletnici smrti pesnice Ljubke Šorli VENEC SPOMINČIC MOŽU NA GROB Recital Sonje Mlejnik iz Gledališča Teharje v režiji Petra Simonitija. Povezuje Silva Železnik. Na orglah prof. Hubert Bergant. Sodeluje Moški pevski zbor Mirko Filej. Gorica, cerkev sv. Ivana, nedelja, 3. maja 1998, ob 17. uri 11 ČETRTEK 23. APRILA 1 998 12 ČETRTEK 23. APRILA 1998 BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA KULTURNO DRUŠTVO STUDENCI UBRIKF "SLAVIA" ALI PONOS NA LASTNO ZEMLJO ERIKA JAZBAR Kujturno društvo Studenci iz Čedada poznamo predvsem kot pobudnika publicistične dejavnosti. Kulturni delavci, ki se zbirajo okoli omenjene ustanove, so sooblikovali marsikatero izdajo, ki je namenjena mlajši in najmlajši generaciji Slovencev, pa tudi vsem tistim, ki so izgubili vez s slovenskimi koreninami, kajti v pogosto zelo privlačni in bogati obliki predstavljajo kulturno in ljudsko tradicijo slovenskega človeka, ki živi v videmski pokrajini. Tako so v Špetru konec marca uradno in s krajšim kulturnim sporedom predstavili zadnje tovrstno delo z naslovom Slavia. Knjiga je sad sodelovanja med društvom in špetrsko občinsko upravo, izdajo pa so omogočili dežela F-Jk in Komisija evropskih skupnosti. Avtorja 80 prikupnih strani, napisanih izključno v italijanskem jeziku (ob nekaterih dokumentih v originalu), sta Ferruccio Clavora in Renzo Mattelig, barvne ilustracije je prispeval že poznani Moreno Tomasetig, zgodovinska predstavitev tega dela našega zamejstva pa je namenjena predvsem šolski mladini Benečije. V uvodnih besedah beremo: "Kako se lahko mlad Benečan prepozna v svojem priimku in prednikih, kako lahko doživlja okolje in vsak- j Sladiš Tfoii Sjjucmm Pl£TAR ? San riero Pe ^Chiavoria Sortcfe. refr? In sdabortic 6n r.efrc ScHiovon -Pl $ Tito NAflSONSg®* danje življenje ipdr.. če je anagrafsko rojen v Čedadu in dorašča ter se vživi v iluzori-čni pojem itaijanstva?" Avtorja podajata splošnejši pregled zgodovinskega dogajanja v beneških krajih, začenši z definicijo geografsko-etničnega pojma Slavia (v glavnem gre za teritorij Nadiških dolin). Zgodovinska pripoved (kajti pomembnejše etape se vijejo v obliki prijetnega pripovedovanja) gre od prazgodovine in prvih naselitev do Rimljanov in Slovanov, katerim je namenjena posebna pozornost (religija, družbe-no-politična struktura, vsakdanje življenje); s pokristjanjenjem le-teh stopi slovenki j jezik v cerkveno življenje na-j še zemlje (867) in ohranil se j bo do znanega fašističnega odloka iz 1.1933. Pred priho-! dom Italije v Nadiške doline pa je beneška zemlja poznala dejansko druž-beno-politično avtonomijo z beneško republiko, ki je v luči geopolitične lege in specifičnosti slovenskih ljudi dopuščala prožnejše in svobodnejše življenje: "Ko govorimo o svetlejši zgodovini Benečije, mislimo predvsem na to obdobje". S prihodom Avstrije in kasneje Italije pa se začenja mračno stoletje naše zgodovine, ki ne pozna le fašizma, svetovne vojne in preganjanja, temveč tudi povojno emigracijo in demografsko obubo-žanje slovenske Benečije. Ob zgodovinskih informacijah, ki se lahko najdejo v tovrstnih publikacijah, je knjiga zanimiva predvsem zaradi prisotnosti posebnih prilog, ki predstavljajo nekatere svetle in pomembne figu-re, rojene v naših krajih: od Jakopa Stu-lina (bolje poznanega v prilagojeni obliki Jacopo Stellini) do Petra Podreke, Francesca Musonija, Luigija Faiduttija, Evgena Blankina ter Ivana Trinka, lutkovnega mojstra Vittoria Podrecce ter pesnika Dina Menichinija. Poleg domače glasbene šole Tomaž Holmar so nastopili tudi mladi gorenjski in koroški glasbeniki. Prijetni večer je bil v na-borješki Beneški palači v petek, 17. t.m. Nastop gojencev osmih glasbenih šol iz Celovca, z Jesenic, iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in seveda letošnjega gostitelja -domače šole Holmar, je nagradila prisotnost številnih domačinov in gostov, med katerimi bi omenilj direktorja glasbene šole iz Škofje Loke Bogataja in predstavnika SKGZ Cerna, ki sta pozdravila prisotne. Poudariti gre, da so bile glasbene točke na visoki kakovostni ravni. 24. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva je odprl in pozdravil predsednik Slovenskega kulturnega središča Kanalske doline Rudi Bartaloth. Izrazil je zadovoljstvo, da se na teh srečanjih iz leta v leto potrjuje kakovostna rast slovenskega glasbenega šolanja, ki se je v Kanalski dolini začelo pred točno 20 leti pod okriljem tržaške Glasbe- KANALSKA DOLINA / NABORJET ZARES USPESNO 24. SREČANJE GLASBENIH ŠOL GORENJSKE IN ZAMEJSTVA ne matice na pobudo pokojnega Salvatoreja Venosija in župnika Maria Gariupa. Od I. 1978 je šola kaj kmalu postala sestavni del širšega kulturnega življenja domačega življa in odigrava nezanemarljivo vlogo pri gradnji sožitja med Slovenci in ostalmi narodi, ki so prisotni v dolini pod Sv. Višar-jami. Leta 1994 je glasbena šola Holmar postala samostoj- ERIK DOLHAR na in hkrati sestavni del deja vnosti središča Pjanika in Gla sbene matice. Šolo Holma trenutno obiskuje 20 gojencev Junija letos bodo slovesno pro slavili 20-letnico njenega delovanja, v Naborjetu pa so se spomnili tudi na isti jubilej celovške glasbene šole. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 2006 CRUDER IN ZERNATTO PODPISALA POGODBO, SLOVENIJA NE EVROPA NARODOV (15) VIDA VALENČIČ KATALONCI V FRANCIJI -BARCELONA JE RES DALEČ Naziv Katalunija nam avtomatično prikliče v spomin bogato in kulturno izredno živo velemesto Barcelono in že iz prejšnjih vrstic ste se lahko prepričali o bistveni pomembnosti tega predela za celotno špansko državo. Španija je pač primorana se soočati z različnimi kulturnimi, ekonomskimi in političnimi potrebami svojih predelov, in to predvsem v zvezi s Kataluni jo in baskovsko krajino. Vendar tj. Pai-sos Catalanos niso samo Španija. Katalonski narod, prav kot baskovski, se razteza tudi čez španski del vzhodnih Pirenejev in je prisoten v francoskih iužnih področij Roussillon terCerdagne. In, z ozirom na svojo zgodovino trgovskih mogotcev in kulturnih povezav, se katalonščina govori tudi v mali pirenejski državi An-dorra ter v sardinskem mestu Al-ghero, kjer naj bi se vsaj 12.000 ljudi dnevno sporazumevalo v katalonščini. Bistvena razlika pa obstaja med Katalonci in Baski. Oba naroda sta prisotna v istih dveh, strogo nacionalistično nastrojenih, državah: Španiji in Franciji. Razlika pa je v povezavi med tema dvema deloma naroda. Baski so kulturno zelo povezani. Njihova ideja Euskal Herrie (samostojne baskovske dežele) je osnovana na odpravi, če ne politične, pa vsaj kulturno-miselne pregrade med državama. Politične stranke govorijo o skupni baskovski deželi, sploh pa celotno kulturno prizadevanje Baskov zaobjema tudi francoski del. O-menili smo, kako so "francoski Baski" za španske baskovske aktiviste pomenili tudi potrebno pribežališče v času Francove diktature in prav to dejstvo je sprožilo nevarna trenja med državama do točke, ko je Francija odredila zanje zaprto mejo, obenem pa sodelovala s špansko tajno službo za uvedbo težkih kazenskih ukrepov proti vsem baskovskim (in tudi bretonskim) družinam, ki so na kakršenkoli način pomagale španskim baskovskim političnim pribežnikom. Vse te povezave so v določenem oziru okrepile enotnost baskovskega naroda na obeh straneh Pirenejev. S Katalonci pa je nekoliko i drugače. Mejo je tu dosti bolj občutiti. V prejšnjih desetletjih je pregrado predstavljal predvsem raznčen kulturni in ekonomski položaj. Katalonci v Španiji so bili namreč močnejši partner, medtem ko so Francozi enačili svoje katalonske sodržavljane z zaostalo ekonomsko strukturo, veljal pa je predvsem stereotip katalonščine kot jezika nižjih družbenih slojev. "Visoka kultura" je bila tako francoska, kata-lonščino pa so sami pripadniki naroda uporabljali bolj za neformalne stike in banalno opevanje geografskih lepot svoje zemlje. Zanimivo je tudi dejstvo, da je prav ta predel Francije tesno navezan na francosko republiko, kar je tudi posledica korenitih ukrepov, katerih so bili Katalonci deležni po francoski revoluciji. Jezik je takoj postal kamen spotike in na stotine učiteljev si je na vse načine prizadevalo od-raviti vsakršno sled "španske ulhjre" z geslom "Soyez propre, arlez fran^ais" (bodi čist, govori ancosko). Vseeno pa sta se katalonski jezik in kultura ohranila, čeprav je zadržanje francoske buržoazije naravnost prezi-ralno do njiju. Ta preziralni odnos do neke "govorice nižjih in intelektualno revnih slojev" izvira predvsem iz ekonomske situacije, v kateri je dolgo bilo predvsem območje Roussillon. Kronično nezadosten razvoj je prisilil včasih tudi 90% mlade delovne sile, da se je odselila s trebuhom za kruhom na sever Francije. V 60. letih pa se je za to področje začrtala tudi druga negativna smernica: katalonsko področje je stajalo vse bolj priljubljen cilj latejših francoskih upokojencev in lastnikov vikendic. V nekaterih vaseh si ti bogati francosko-govoreči priseljenci lastijo tudi do 80% vse posesti. In tako se tudi tu postopoma vse bolj razvija fenomen "mrtvih mest", kjer ni v zimskih mesecih žive duše, poleti pa se tu naselijo trume počitniških "parižanskin mravelj". Kot drugod se je tudi tu načrtno lo- čevalo med jezikovnim in ekonomskim problemom katalonskega predela v Franciji. Jezik pa je seveda tesno vezan predvsem na ekonomski položaj, v katerega je vključen in pač ne more biti v nekakšnem vakuumu. Ob vsakem zapuščenem zemljišču zaradi nedonosnosti poljedelstva in njegovi novi uporabi za šotorni turizem se je treba zamisliti. Francoska država bo morala v določenem trenutku izoblikovati neko razvojno politiko tudi za njena decentralizirana področja, kot je lahko prav območje "katalonskega" Roussillona ali Bretanije, do takrat pa se bodo mladi še vedno izseljevali. Kulturno življenje tukajšnjih Kataloncev pa je na srečo v preporodu tudi zaradi ponovne vzpostavitve stikov s sonarodnjaki v Španiji. V okviru celotne kulturne ustvarjalnosti pa izstopa predvsem nova carico Catalana (nova katalonska pesem), ki presega meje in zaaobiva vedno bolj tudi političen pomen. —— DALJE Do dogodka je prišlo v Celovcu (na sliki) v četrtek, 16. t.m., protagonista pa sta bila koroški deželni glavar Chri-stof Zernatto in predsednik deželnega odbora F-Jk Gian-carlo Cruder. Novoustanovljena mednarodna družba bo do junija prihodnjega leta, ko bo Mednarodni olimpijski komite (MOK) odločal o organizatorju iger leta 2006, pripravila in koordinirala kandidaturo treh dežel. Kaj pa tretja dežela oz. država - Slovenija? Njenega predstavnika na podpisu pogodbe ni bilo, po mnenju celovškega župana Haralda Scheucherja zaradi "preobremenjenosti slovenske vlade z nedavnim potresom v Posočju'1. Zupan mesta - nosilca kandidature za Igre brez meja pa trdno računa s tem, da bo tudi Slovenija v kratkem podpisala pogodbo. Slovenijo je v Celovcu predstavljal samo član promocijskega odbora za igre in zastopnik Kranjske gore Vojteh Bu-dinek, zanimivo pa je, da na slovenskem konzulatu v koroški prestolnici sploh niso vedeli za podpis pogodbe! Po celovških hodnikih je bilo slišati govorico, da Slovenija ne misli podpisati pogodbe s sosednjima deželama, ker je zanjo pogodbeni partner lahko samo republika Avstrija. Morda pa Slovenijo tudi skrbi, kako bo plačala svoj delež za pristop k kandidaturi (dosjeji za MOK, promocijska dejavnost, itd.), ki znaša 4 milijone šilingov (približno 560 milijo- Furlanija-Julijska krajina je uradno pristopila v družbo Celovec 2006. nov lir). Poklicali smo Olimpijski komite Slovenije (OKS) v Ljubljano, kjer so nam dali razumeti, da imajo takorekoč ' zavezane roke". OKS je namreč le tehnični organ, ki lahko nekaj svetuje vladi, končno odločitev oz. podpis pogodbe s partnerjema pa mora sprejeti vlada sama ali kak njen visoki predstavnik, če že ne predsednik vlade Drnovšek, pa vsaj podpredsednik Podobnik ali kak minister, ne pa državni sekretar. Sedaj je torej le od slovenske vlade odvisno, ali bo pristala na pristop k družbi Celovec 2006 v sedanji obliki, če bo zahtevala spremebo besedila, ali če pogodbe sploh ne bo podpisala. ----------ED SOLKANSKI MOST NA KOROŠKEM Solkanski most čez Sočo, ki je most z največjim kamnitim lokom na železniških progah na svetu, bo kmalu predstavljen tudi v Minimundusu, v t.i. "svetu v malem" ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Gre za prvo znamenitost iz Slovenije, ki bo tam predstavljena, med približno 150 maketami raznih znamenitosti z vsega sveta Solkanski most je opisan v mnogih slovenskih, italijanskih in nemških knjigah. OBVESTILA V PROSTORIH Centra civi-co v Čedadu (Borgo di Pon-te) je do 6. maja na ogled retrospektivna razstava slikarja Miloša Volariča. Urnik: vsak dan od 16. do 19. ure. V BENEŠKI galeriji v Špetru bo v sredo, 29. aprila, ob 19. uri predstavitev diplomske naloge Anite Bergnach Slovensko pesništvo v Nadiških dolinah. Delo bo predstavila prof-Lojzka Bratuž. 1 50-LETNICA ZEDINJENE SLOVENIJE ZDRUZENA EVROPA OMOGOČA DOSEGO CILJA V mariborskem Narodnem domu je 16. in 17. t.m. potekal posvet ob 150-letnici razglasitve ideje o Zedinjeni Sloveniji, ki so ga pripravili Univerza v Mariboru, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, mesto Maribor in ministrstvo za znanost in tehnologijo. Prav načelnik slednjega, minister Lojze Marinček, je v imenu predsednika vlade Janeza Drnovška prvi večer priredil sprejem za udeležence posveta. Minister je poudaril, da je sedanja samostojna slovenska država smiselna postaja zgodovinske poti, po kateri so stoletja stopali Slovenci, na kar smemo biti še posebej ponosni. Starejše zgodovinopisje je bilo vajeno deliti evropske narode na "državotvorne" in "historične" ter na tiste, ki to niso -sem pa je prištevalo tudi Slovence kot kmečko ljudstvo brez višjih družbenih plasti, ki naj ne bi bili sposobni osnovati lastne države. Po kratkem obdobju samostojnosti v osmem in prvih desetletjih devetega stoletja so Slovenci živeli v tujejezičnih državah, kjer so bili le manjšina, brez priznanega uradnega jezika. Za nameček niso živeli v eni Pravni enoti, ampak v več zgo-dovinskih deželah (Koroški, Kranjski, Štajerski, Goriški oz. kasneje Primorski), katerih pripadnike so se čutili. Za Trubarjevim nagovorom "ljubi Slovenci", ki jim je namenil svoj Katekizem, smemo morda slutiti plahe začetke osveščanja o obstoju širše slovenske skupnosti prek deželnih meja. Zavestni in kontinuirani slovenski preporod pa je nastopil sredi 18. stoletja. Njegov izraz je bilo postopno rastoče število kakovostnih slovenskih tiskov, slovničnih in literarnih. "Prehod od narodnega osveščanja do državotvornih zamisli pa nedvomno pomeni prelomnica (...): pomlad narodov leta 1848," je med drugim dejal minister. Ob družbenem prevratu in odpravi fevdalizma je prinesla tudi idejo Zedinjene Slovenije, ki naj bi združila Slovence in presegla meje, ki sojih delile. Slovenci naj bi imeli svoj parlament in svoj uradni jezik -svetla zamisel, ki ji je naša nadaljnja zgodovinska pot le postopno puščala priti na površje. Po prvi svetovni vojni so leta 1918 Slovenci v prvi Jugoslaviji prvič zaživeli v obliki upravne enote, ki je prerasla državne okvire,čeprav je velik del naroda ostal zunaj nje. Druga svetovna vojna Slovencem ni vrnila delov narodnega telesa zlasti na zahodu in severu, vendar so dobili svojo republiko s slovenskim uradnim jezikom. Po skoraj pol stoletja so dogodki od 1988. do 1991. leta pripeljali do uresničitve slovenskih zelja, samostojne države Slovenije. "Verjamem", je še pudaril minister Marinček, "da Zedinjena Slovenija, ki je ne delijo meddržavne meje, za nas ni več nedosegljiv cilj. Če bomo modri, uspešni in samozavestni, nam jo bo prinesla Združena Evropa". PREDLOGI IN ZAHTEVE ZA UVEDBO DRUGE RAVNI KRAJEVNE SAMOUPRAVE POKRAJINE NAJ BI OMEJEVALE CENTRALIZACIJO DRŽAVE SLOVENIJA NOVOGORIČANI DOBILI DNEVE MLADIH MESTO MLADIH OB SKORAJŠNJEM MESECU MLADIH MARJAN DROBEZ V Sloveniji je čedalje več predlogov in zahtev za ustanovitev pokrajin, ki bi pomenile drugo stopnjo (raven) lokalne samouprave. decentralizacijo oblasti oz. odločanja. Gre pa le za načelne opredelitve, saj stranke doslej niso dale pobud ali predlogov za stvarne ukrepe na omenjenem področju. Zdaj bi bilo najbolj nujno, "da politične stranke dosežejo soglasje glede na- Takšne težnje najbolj spodbujajo primeri nadaljnje centralizacije oblasti, odločanja in kopičenja sredstev predvsem v Ljubljani. Novi organi lokalne samouprave so potrebni tudi zaradi primerljivosti z državami EZ in velikega prenosa sredstev omenjene evropske inegracije za regionalni razvoj, kar bo pomembno v zvezi s postopkom vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo. Potreba po pokrajinah pa se kaže tudi zaradi čezmejnega sodelovanja, na primer med obmejnimi območji Slovenije in Italije. Osnovo za ustanovitev pokrajin vsebujeta 138. in 143. člen slovenske ustave, ki dajeta možnosti za medsebojno sodelovanje občin, skladno z Evropsko listino lokalne samouprave. Pri tem je pomemben tudi veljavni zakon o lokalni samoupravi. Po sedanjih predlogih bi pokrajine ustanovili, spremenili ali ukinili z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov, sprejetih z dvotretjinsko večino vseh svetnikov. Pokrajine bi opravljale naloge širšega pomena, ki se nanašajo na razvoj na gospodarskem, komunalnem, socialnem in kulturnem področju. Občine s svojim statutom opredelijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih opravlja pokrajina. Po ustavni zasnovi pokrajina ne bo izvirna, pač pa izvedena skupnost, ki opravlja prenesene pristojnosti vanjo združujočih se občin in države. Ko pa občine prenesejo del svojih pristojnosti na pokrajino, jih ta opravlja v svoji pristojnosti. Prenesene državne pristojnosti postanejo izvirne pristojnosti pokrajine. Sicer pa bi organizacijo pokrajin urejal poseben zakon. O ustanavljanju pokrajin v Sloveniji je pripravljenih dvoje gradiv. Poročevalec Državnega zbora je objavil predlog zakona o pokrajinah s tezami za normativno (pravno) ureditev. Uradni list Slovenije pa je v zbirki Pravo in politika objavil zbornik s prispevki in razmišljanji šestnajskih znanih strokovnjakov, z naslovom Regionalizem v Sloveniji. Avtorji Zbornika obravnavajo pomen uvedbe druge ravni lokalne samouprave za položaj obmejnih območij. Zanimivo je razmišljanje dr. Cirile Toplak in Jasmine Kloj-čnik, ki zatrjujeta, "da so obmejne pokrajine razvojno v zaostanku za središčnimi območji. Kadar pa so močne, kot to velja za območja ob italijanski meji, izraža center odkrit strah pred to močjo in si prizadeva zadrževati njihov razvoj.11 Vse politične stranke v Sloveniji v svojih programih in ob raznih prilikah podpirajo čina in postopkov več kot nujne decentralizacije Slovenije." O tem v svojem prispevku z naslovom Decentralizacija in politične stranke, objavljenem v omenjenem zborniku pri U-radnem listu Slovenije, piše tudi magister Lucijan Vuga, bivši predsednik Zveze za Primorsko in dober poznavalec stanja, odnosov in gibanj na slovenskem in italijanskem obmejnem območju. MARJANA REMIAS Klub goriških študentov je konec preteklega tedna z dne- vi mladih dokazal, da je vitalna, delovna, zagnana in prodorna študentska organizacija, ki je znala v nekoliko zaspano Novo Gorico vnesti živahnost in svežino ob prihajajočem maju. Goriški študentje so ob podpori številnih organizacij, sponzorjev in mestne občine pretekli teden v No- REFERENDUMI O NOVIH OBČINAH ZA USTANOVITEV OBČINE ŠEMPETER-VRTOJBA IN PROTI DELITVI MESTNE OBČINE KOPER V Sloveniji so v nedeljo na dvainpetdesetih območjih potekali poizvedovalni referendumi o preoblikovanju petnajstih sedanjih in ustanovitvi sedemintridesetih novih občin. Gre za dejanje, ki ga je z odlokom določil Državni zbor zaradi zahteve ustavnega sodišča, da je treba še pred lokalnimi volitvami, ki bodo jeseni, oblikovati in razviti mrežo občin. Ustavno sodišče je tudi sklenilo, da gre mestno občino Koper razdeliti na več manjših občin. Pravico do o-predelitve na referendumih je DR. ALOJZI) ŠUŠTAR ČASTNI MEŠČAN LJUBLJANE Dne 14. aprila, ob prazniku slovenske prestolnice Ljubljane, so na slavnostni seji mestnega svetaizročili pesnici in igralki Mili Kačič ter upokojenemu ljubljanskemu nadškofu dr. Alojzu Šuštarju listino o imenovanju za častna meščana. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, da je Mila Kačič poleg bogatega igralskega in pesniškega ustvarjanja odigrala pomembno vlogo tudi v času osamosvajanja Slovenije. Dr. Alojzij Šuštar pa si je naziv častnega meščana prislužil predvsem zato, ker je v zgodovinsko prelomnih časih podprl napore za demokracijo in osamosvojitev Slovenije. Ob tem se je v izja- vi na nacionalni TV spomnil svoje mladosti, ko je bil prvič v Ljubljani. Dejal je, da je slovensko glavno mesto v zadnjih desetletjih tako napredovalo, da bi ga zdaj komaj spoznal, če bi bil v Ljubljani redek obiskovalec. Ljubljana ima svoj praznik, nekakšen rojstni dan, 14. aprila: na ta dan leta 1243 je namreč bila v neki darilni listini prvič omenjena. ----------M. imelo okoli 185 tisoč volilcev, kar je tri odstotke celotnega volilnega telesa v državi. Stroški nedeljskih referendumov pa so znašali okoli 275 milijonov tolarjev, kar je vzbudilo pripombe in pridržke. Na Primorskem je bilo veliko zanimanja, ugibanj in napovedi o tem, kakšno bo mnenje volivcev o pobudah za u-stanovitev novih občin, ki bi prostorsko zmanjšal in oslabil tudi vpliv Mestnih občin Nova Gorica in Koper. Volilci na trnovsko-banjški planoti so kar z 98% glasov zavrnili predlog državnega zbora, da bi tam ustanovili občino Gr-gar-Čepovan. Pač pa je uspel referendum za ustanovitev nove občine Šempeter pri Go-rici-Vrtojba. Od 3.355 volivcev jih je 1.712 glasovalo za, 1.595 jih je bilo proti ustanovitvi nove občine, 48 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Občina Šempeter-Vrtojba naj bi bila ena najbogatejših v Sloveniji, proti njej pa so vodile srdito kampanjo razne politične stranke pa tudi nestrankarski organizaciji Forum za Goriško in Društvo goriških rodoljubov. Predstavnik Krajevne skupnosti Bogdan Kragelj je v pogovoru za Novi glas dejal, da bodo v Šempetru in Vrtojbi spet oblikovali občino, "ki so jo že imeli v letih od 1814. do 1927. ter v obdobju od 1947. do 1960. leta". Ob obja- vi izida referenduma je v Šempetru nastalo veselje tistih, ki so glasovali za ustanovitev nove občine, program pa je popestrila tudi godba na pihala iz Prvačine. Volilci v Slovenski Istri pa so se z veliko večino odločili za ohranitev obstoječe mestne občine Koper. Niso torej podprli predloga Državnega zbora, da bi mestno občino razdelili na novo občino Koper, Ankaran-Škofije, Dekani in Šmarje-Marezige. Ustavno sodišče pa bo razsodilo o pritožbah 31 krajevnih skupnostih, ki niso uspele s predlogi za ustanovitev novih občin na njihovih območjih. ----------M. USTANOVLJEN SVET ZA NACIONALNO VARNOST Slovenska vlada je na seji z dne 16. aprila ustanovila Svet za nacionalno varnost, ki bo njen usklajevalni in posvetovalni organ na področjih, ki zadevajo varnost države. Gre za zapoznel ukrep, ki temelji na izhodiščih zasnove nacionalne varnosti, ki jo je določil parlament, ter je bila sprejeta že leta 1993. Ustanovitev tega organa je bila predvidena tudi v zakonu o vladi, sprejetem prav tako leta 1993. Osemčlanski Svet za nacionalno varnost poleg predsednika vlade, ki ga bo vodil, sestavljajo še podpredsednik vlade ter ministri za obrambo, notranje in zunanje zadeve, pravosodje in finance ter direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Svet deluje v mirnem času. Za usklajevanje vojaške in civilne obrambe ter varnostnih nalog v primeru vojne pa bi vlada imenovala državni operativni štab obrambe. Slovenija z ustanovitvijo Sveta za nacionalno varnost končuje oblikovanje varnostnega sistema, ki bo pomemben zlasti pri vključevanju države v evropsko-atlantske varnostne in obrambne sisteme. Predstavniki političnih strank in javna občila ugotavljajo, da je do zamude pri ustanovitvi Sveta prišlo predvsem zaradi različnih mnenj o tem, kje bo omenjeni organ deloval: pri predsedniku države, ki je po ustavi vrhovni poveljnik oboroženih sil, ali pa v okviru vlade oz. pri predsedniku vlade. Nesoglasja o tem delno potrjuje tudi pismo, ki ga je kabinet predsednika države poslal kabinetu predsednika vlade, s predlogom, da bi v stalni sestavi pri vladi ustanovljenega Sveta za nacionalno varnost stalno deloval tudi predstavnik urada predsednika republike. Ta predlog ni bil sprejet, "čeprav bodo o pomembnejših vprašanjih za nacionalno varnost predsednika države lahko povabi- li k razpravi (...)." Seveda bi bilo pomembno in koristno, da bi novi organ deloval složno in enotno. ----------M. vi Gorici gostili številna športna tekmovanja, kulturne prireditve, koncerte in okrogle | mize. Dneve mladih v "mestu mladih" je nekoliko skazi- lo vreme; neprilike pa niso pokvarile vzdušja, ki je ob številnih pripravah bilo prisotno v prostorih, ki jih je novogoriška občina dodelila študentskemu klubu. Program "me-i sta mladih" je bil pester in zanimiv; ključni okrogli mizi, na katerih so študentje razprav-; Ijali o ustanovitvi tretjeuniver-zev Novi Gorici in prihodno-i sti ter razvojnih možnostih za mlade, sta privabili kar nekaj ! obiskovalcev. Na športnih in glasbenih prizoriščih je bilo manj uradno, zato toliko bolj veselo raz-, položenje, ki seje preteklo nedeljo zaključilo v veliki dvorani Kulturnega doma s koncertom Vlada Kreslina. Prireditvam ob bok je izšel tudi študentski časopis Štu-djozo, ki ga izdaja Klub goriških študentov, v katerem sta objavljena zanimiva intervjuja | z Otonom Lahajnarjem, čla-\ nom Izvršilnega odbora Akademskega društva za Univerzo zahodne Slovenije o tem, kako bi novogoriški univerzitetni center, ki je potreben, olajšal delo in študij ter prihodnost številnim mladim študentom iz Primorske, in Rudijem Šimacem, predsednikom Foruma za Goriško. Slednji je pred meseci s študentsko organizacijo podpisal spomenico o skupnem boju za novo univerzo v Novi Gorici. Študjozo objavlja še druge zanimivosti iz sveta študija, zabave, glasbe, posameznih strok in literature. OBVESTILA HITOVE MUZE, Grad Dobrovo: v petek, 24. aprila, bo ob 20. uri nastop londonskega godalnega kvarteta The Chilingiran Quartet, ki sodi v sam svetovni vrh komorne glasbe in ga sestavljajo solisti različnih narodnosti. Na programu so dela Mozarta, Barbera in Brahmsa. GLASBENI ABONMA, Kulturni dom Nova Gorica: v soboto, 25. aprila, ob 20.15 bo nastopil Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Letonja; solistka: Dunja Vejzovič. Program: Slavko Osterc, Klasična uvertura; Alban Berg, Trije odlomki iz opere Wozzek; Ottori-no Respighi, Antični plesi in arije ter Rimske pinije. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo na ogled do 12. maja (od torka do petka: od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure; ob sobotah in nedeljah od 15. do 18. ure) razstava Negovan Nemec 1947-1987,10 let pozneje, ki je bila lani, ob umetnikovi 10-letnici smrti, postavljena na gradu Kromberk. Predstavljen je manjši izbor iz retrospektivne razstave: 25 kipov, nekaj dokumentarnih fotografij in grafik ter risb. 13 ČETRTEK 23. APRILA 1998 14 ČETRTEK 23. APRILA 1998 OPČINE / OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE KMEČKA ZVEZA O STANJU KMETOV X "•»HaoMmm, lU(MotictisouNintHu ITALIJANSKO PRAVO KMALU REFORMA OPOREČNIŠTVA SDGZ / POTREBNO SPOROČILO OBČINI TRGOVINE V TRSTU ODPRTE OB PONEDELJKIH Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da so od 1. aprila lahko vse trgovine v Trstu odprte ob ponedeljkih. Občina Trst je s posebno odredbo 10. t.m. določila pravilnik, ki predvideva za trgovske obrate ob ponedeljkih naslednje možnosti: 1) lahko so zaprti ves dan; 2) lahko so odprti ves dan; v tem primeru morajo izbrati pol dneva tedenskega počitka od torka do sobote; 3) lahko so odprti samo pol dneva (tako zadostijo obveznemu tedenskemu počitku); v tem primeru ne smejo biti zaprti: - obrati z nejestvinskim blagom (it. "generi vari non ali-mentari"), ob ponedeljkih popoldne; se pravi, obrati tega sektorja so obvezno odprti v ponedeljek popoldne; - jestvine, drogerije in cvetličarne, ob ponedeljkih zjutraj; se pravi, obrati tega sektorja so obvezno odprti v ponedeljek zjutraj. 4) Obrati, ki prodajajo tehnično opremo (it. "beni stru-mentali") in so odprti ob ponedeljkih samo pol dneva, lahko izbirajo med jutranjim ali popoldanskim odprtjem. Trgovine morajo sporočiti pristojnemu občinskemu u-radu željeni čas obratovanja, neposredno po faxu. Novi delovni čas stopi v veljavo, takoj ko dobi obrat potrdilo od občine o prejemu sporočila (lahko tudi po faxu). Če obrat želi iz katerihkoli razlogov zamenjati delovni čas, mora to javiti občini. Trgovinam, ki ostanejo pri starem, ni treba ničesar javiti. Odredba tržaške občine o eksperimentalnem obratovalnem času velja do 30. novembra. Trgovci morajo izbrati v mejah: najmanj 30 in največ 55 ur na teden, od 5. zjutraj do 23. ponoči. Novi instrument je zelo prožen in se ga da večkrat zamenjati po potrebi ali občasni želji kupcev. Občina Trst je namenila vsem trgovcem, ki bodo izredno odprti, pakete brezplačnih parkirnin za kupce. Prav tako bo poskrbela za promocijo in reklamo o izredno odprtih trgovinah na dan ponedeljka, tako v krajevnem časopisju kot onstran meje. Sekcija trgovine na drobno pri SDGZ poziva člane, naj ustrežejo odjemalcem s sodelovanjem pri akciji, katere pobudniki so občina in vse stanovske organizacije (vključno Združenje), in naj pripomorejo k ponedeljkovemu "odprtju" mesta in k obogatitvi ponudbe edinstvenega urbanega trgovskega centra v deželi. Tajništvo Združenja v Trstu (tel. 040-362949) nudi potrebne informacije in je na razpolago za posredovanje sporočil občini ter za koriščenje predvidenih ugodnosti. V nedeljo, 19. t.m., je bil v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor Kmečke zveze. Udeležilo sega je veliko število članov te stanovske organizacije slovenskih kmetov pa tudi več uglednih gostov. Udeleženci so prisluhnili obračunu opravljenega dela, pregledali so upravne razmere delovanja ter nakazali glavne smernice razvoja in izvolili vodstvene organe. Glavni poročili sta podala predsednik in tajnik Kmečke zveze Alojz Debeliš in Edi Bu-kavec. Debeliš je v svojem posegu med drugim dejal, da leto 1997 za kmetijstvo ni bilo uspešno. Ob upoštevanju inflacijske stopnje so cene padle za 1,6%, kmetijstvo so pri- ZELO USPEŠNO AJDOVSKO PODJETJE FRUCTAL VODIJO PREDVSEM ŽENSKE V Sloveniji, kjer je zelo veliko primerov podcenjevanja in omalovaževanja žensk in mater tudi na delovnih mestih, so seveda tudi izjeme, žal redke. Zaradi tega v javnosti močno odmeva stanje Živilske industrije Fructal v Ajdovščini, kjer moškim in ženskam posvečajo enako pozornost ter jih vrednotijo zgolj po opravljenemu delu. "Glede na to, da je svet sestavljen iz približno polovice žensk in polovice moških, je prav, da tako razporeditev posnemamo tudi v našem podjetju," zatrjuje Cvetana Rijavec, predstavnica uprave in generalna direktorica Fructala. V tej industriji, ki je največji slovenski proizvajalec sadnih sokov, otroške hrane in drugih izdelkov, je od 791 zaposlenih 377 žensk. Ženske, izobražene in izkušene, zasedajo tudi skoraj vsa vodilna mesta v upravi in strokovnih službah. Fructal zelo uspešno posluje. Lani je bila proizvodnja vredna že okoli 10 milijard tolarjev: 40% dohodka so dosegli z izvozom (nekatere sokove izvažajo tudi v Italijo), precej so povečali tudi dobiček. Ta je v Fructalu lani znašal nad 414 milijonov tolarjev. ---------M. zadeli nekateri novi davki, kot npr. davek na dodano vrednost IVA, novi deželni davek IRAP in drugi ukrepi. Ti in drugi podatki so privedli do kritične ocene politike italijanske vlade do kmetovalcev. Zlasti Bukavec je dejal, da se je italijanska vlada izneverila obveznostim, da bo kmetijstvu omogočila enakopravno vlogo in ga zato podprla tako s programi kot s finančnim zakonom. Kmetijstva pa ni niti sprejela k pogajalni mizi na isti ravni kot industrijce in sindikate. Tudi za slovenskega kmeta leto 1997 ni bilo uspešno. Bilo je namreč usodno za Zadružno kraško mlekarno s Cola in za Zadružno klet Brda iz Števerjana, letos pa je pre- Slovenija bo kot prva država na področju Srednje Evrope preizkusila porajajoči se trg z novo evropsko valuto - evrom. Na slovenskem ministrstvu za finance so se namreč pred dnevi odločili za izdajo obveznic v znesku 400 milijonov evrov. Londonska enota ameriške investicijske banke J.R Morgan, ki jo je ministrstvo za finance izbralo za eno od dveh vodij izdaje (druga je francoska banka Parisbas), je vodilna na novem kapitalskem trgu z valuto evro. Izdaja slovenskih "evro evroob-veznic" pa bo zagotovo tudi zanje nova težka izkušnja. V nobeni srednjeevropski drža- vi se namreč še niso odločili za izdajo takšnih obveznic. Slovenija namerava sredstva, pridobljena z izdajo novih obveznic, uporabiti za predčasen odkup tako imenovanih obveznic NFA, ki jih je izdala v zameno za svoj delež dolga nekdanje skupne države Jugoslavije. Določen delež pri odkupu omenjenih obveznic naj bi prispevale tudi razne poslovne banke. O vključevanju v Evropsko denarno zvezo in uvedbi evra sicer v Sloveniji intenzivno nehal delovati zadružni hlev Dolga Korona. Vendar pa lahko vlada zmeren optimizem ob novi evropski reformi A-genda2000 (čeprav jo italijanski kmetovalci kritično ocenjujejo). Reforma med drugim predvideva varstvo okolja in vzporedno s tem spodbuja kmetijstvu dopolnilne dejavnosti, kot je npr. kmečki turizem. Za vse to ima naše kmetijstvo dobre možnosti, ki pa se jih lahko koristi le, če bo kmet prosto razpolagal s kmetijskimi površinami, to pa : je v veliki meri odvisno od občinskih regulacijskih načrtov ter od deželne in državne zakonodaje. Razumevanje za to vprašanje sta pokazali zgoni-ška in repentabrska občina, medtem ko sta dolinska in de-vinsko-nabrežinska občina izrazili pripravljenost za spremembo regulacijskih načrtov v tem smislu (poročali smo že o javnih srečanjih v Devi-i nu-Nabrežini, kjer so kmetje negativno sprejeli nov regulacijski načrt). Manj zadovoljivo stanje je v tržaški občini. Izrečena je bila kritična ocena na račun težavnosti po-j stopkov pri podeljevanju de-j želnih prispevkov in olajšav ter je bila spet poudarjena potreba po sprejetju Globalnega načrta za razvoj kmetijstva. Udeleženci so prisluhnili j tudi poročilu nadzornikov in pozdravom gostov, po razpravi pa so izvolili 45-članski glavni svet in razsodišče. razpravljajo, predvsem seveda v bankah, finančnih ustanovah in ministrstvu za finance. Naša država bo novo evropsko denarno enoto lahko uvedla šele po sprejemu v EZ, če bo do tedaj seveda izpolnila zahtevna finančna in druga merila. Na finančnem sejmu Kapital 98, ki se je začel v torek, 21. aprila, v ljubljanskem Cankarjevem domu in bo trajal do petka, 24. t.m., so razprave guvernerja centralne banke, ministrov, znanih finančnikov in strokovnjakov z drugih področij v veliki meri namenjene prav obravnavi raznih vidikov vključevanja v Evropsko denarno unijo in uvedbe evra. Predavatelja o omenjeni temi sta bila dr. Franjo Štiblar iz Nove ljubljanske banke in dr. Vladimir Lavrač iz Inštituta za ekonomsko raziskovanje v Ljubljani. Govorila sta o strategiji Slovenije pri vključevanju v Evropsko denarno unijo, gospodarskih prednostih in pomanjkljivostih omenjenega procesa in stroških vključevanja; pa še o vplivu in posledicah uvedbe evra za slovenska podjetja, o evru in slovenskih finančnih ustanovah, o odnosih med članicami EZ in državami nečlanicami ter o vplivu uvedbe evra na slovenski finančni trg. ----------M. DAMJAN HLEDE Poslanska zbornica je končno sprejela osnutek zakona o reformi oporečništva kot alternative služenju vojaškega roka. Vse kaže torej, da se bo iter, ki mu ni bi- lo več videti konca, v kratkem sklenil. Pravijo, da bi moral senat poskrbeti še samo za nekatere tehnične popravke in s tem pripeljati do uresničitve reformo, ki jo Italija pričakuje že veliko let. Reforma, o kateri bomo podrobneje pisali, ko bo vstopila v veljavo, določa predvsem popolno parifika-cijo vojaščini in uvaja možnost civilnega služenja tudi na tujem v sklopu humanitarnih akcij, tudi v sodelovanju z vojaškimi silami. Zakonski osnutek predvideva neko dvojno fazo, kar se tiče časovnih rokov, v katerih bi morali zainteresirani predstaviti prošnje za civilno služenje. Do 31. decembra 1999 bo treba pro- GABRIJEL DEVETAK Pred kratkim je izšel drugi del knjige skupine avtorjev z naslovom Management v turizmu. Delo so uredili dekan fakultete za organizacijske vede Kranj prof. dr. Jože Florjančič, prodekan iste fakultete prof. dr. Jože Jesenko in Margareta Benčič. Knjigo, ki obsega 357 strani, je izdala Založba Moderna organizacija v okviru UM Fov Kranj in natisnila Kopirnica Deu. Na začetku lanskega leta je izšla knjiga z istim naslovom, ki jo je tudi napisala skupi na avtorjev in je zajemala poglavja o organiziranosti turistične dejavnosti, marketingu v turizmu, problematiki kadrov, financ, kakovosti, varstva okolja, informatike itd. Tokratni del je praktičen in teoričen ter obravnava zanimive teme, kot so vzporedne dejavnosti v turizmu, oblike turizma in vprašanje turizma v Sloveniji. Avtorji se zavedajo, da niso zajeli vseh tem, ki se nanašajo na turizem. Kljub temu pa velja priznanje za vloženi trud, saj predstavlja tako prvi kakor tudi drugi del publikacije velik prispevek k nadaljnjemu razvoju turizma Slovenije in k poglabljanju v tej panogi, spoznavanju novih oblik dela in izobraževanja kadrov. Pri tem strokovnem delu je sodelovalo petnajst strokovnjakov s tega področja. V prvem delu knjige, ki obravnava vzporedne dejavnosti v turizmu, je pet avtorjev obdelalo problematiko carin, zavarovalništva, preskrbe z gorivom in sodelovanje Avto moto zveze Slovenije na tem področju. V drugem delu so zajete naslednje oblike turizma: zavaroval- šnjo predstaviti v roku šestdeset dni od vstopa v vojaško službo ali, v primeru odloga, do 31. decembra pred letom vpoklica v vojaško službo (tako kot doslej). Ministrstvo bo moralo odgovoriti v šestih mesecih, v drugačnem primeru bo veljalo pravilo tihe privolitve ("silenzio-assenso"). Od 1. januarja leta 2000 dalje pa bo treba prošnjo predstaviti v petnajstih dneh po naboru, ki bo za vse potekal v trenutku, ko se končata obdobje odlogov in zakasnitev. Odgovor bo moral biti izdan v teku devetih mesecev. Ne bo pa veljalo več pravilo tihe privolitve. Če torej v devetih mesecih ne bo odgovora, kaže, da bo zainteresirani "prost" vseh vojaških obveznosti. Gre seveda za prehodne določbe, na katere bo verjetno senat posegel in jih v čem spremenil, morda v smislu poenotenja časovnih rokov. niški, igralniški, sejemski, kongresni, gorski in lovski turizem. Verjetno je prav igralniški turizem, ki ga je celovito predstavil Dušan Luin, prvič v taki obliki objavljen pri nas. Avtor se je dotaknil antropoloških osnov iger na srečo, pregleda razvoja legalnega igralništva doma in v svetu. Dotaknil pa se je tudi managementa v igralniško-zabaviščni dejavnosti in na kratko prikazal globalne strateške opredelitve razvoja turističnega produkta igre in zabave v Sloveniji. Glede na dejstvo, da premalo poudarjamo kongresni turizem, je Peterlič orisal najpomembnejše značilnosti in prvine tega kongresnega turizma. Zlasti je lepo osvetlil kongresno dejavnost doma in v svetu, vrste kongresnih prireditev, finančne učinke na tem področju kakor tudi posredne učinke kongresne dejavnosti. V izredno praktičnem tretjem poglavju pa je prikazan turizem v Sloveniji. Sest avtorjev je za posamezne slovenske regije podalo značilnosti, tradicijo, probleme turističnega razvoja, zanimive projekte in številne druge značilnosti. Nekateri avtorji so se dotaknili tudi strategije razvoja turizma v posameznih regijah. Prepričani smo, da bo to najnovejše delo Založbe Moderna organizacija iz Kranja spodbudilo tudi druge avtorje in organizacije k proučevanju managementa v turizmu. Ta knjiga bo praktičen vsakdanji pripomoček za slovensko turistično gospodarstvo in usposabljanje mlajših strokovnih kadrov na tem področju- SLOVENIJA MED PRVIMI IZDAJA EVROOBVEZNIC V EVRIH BO PRVA V SREDNJI EVROPI V KRANJU IZŠLA STROKOVNA KNIJIGA MANAGEMENT V TURIZMU ŠPORT 1 N/ VESNA ZE NAPREDOVALA V PROMOCIJSKO LIGO! ERIK DOLHAR Juventina iz nje izpadla. Priznanje za Doberdob-ca Daria Frandoliča in Brežana Silvestra Korena. / INTERVJU MARKO KALC Kriška Vesna (na sliki) je po domači zmagi proti enajsterici Edile Adriatica (3-1) in istočasnem domačem uspehu Sovodenj proti kriškemu neposrednemu tekmecu Futuri (3-1) dosegla zgodovinski uspeh, saj je že dve koli pred koncem prvenstva 1. amaterske lige prvič v svoji zgodovini napredovala v promocijsko ligo. Križani so si napredovanje povsem zaslužili, saj so vodili večji del prvenstva. Nogometaši in navijači so lahko tako v nedeljo dali duška svojemu veselju, med najbolj zadovoljnimi pa je bil seveda predsednik Vesne Franc Catto-nar, ki je izjavil, daje to najlepši trenutek v njegovi dolgi nogometni karieri. Če so se v Križu veselili, pa so obenem vŠtandrežu žalova- li saj je domača Juventina po domačem porazu z Monfalco-nejem (2-3) izpadla iz promocijske lige. Zamejski nogomet pa je bil deležen še dveh velikih priznanj. Na občini v Gradišču je deželna komisija nogometne zveze dodelila posebno priznanje za mladinsko dejavnost Klop mladih pobudniku združenih slovenskih ekip, Dober-dobcu Dariu Frandoliču (na mali sliki). Predsednik nogometnega odseka ŠD Breg Silvester Koren pa je bil za 30 let neprekinjenega delovanja v nogometnem svetu deležen pose- bne nagrade Prem/o di beneme-renza. Na slovesnosti v hotelu SheratonvRimu mu jo je izrodi sam predsednik italijanske nogometne zveze FIGC, odv. Fran- co Nizzola, kateremu je Koren podaril zadnjo izdajo dvojezičnega Lakovičevega Zbornika slovenskega športa v Italiji. "Slovesnost v Rimu je bila enkratno doživetje, saj so nas pogostili s kosilom in večerjo, v hotelu pasmo tudi prenočili. Priznanja se seveda zelo veselil", je ob vrnitvi domov izjavil "Riba". OSTALI IZIDI PROMOCIJSKA LIGA: ZARJA/GAJA 97-Ponziana 2- 0,PRIMORJE ADRIAKER-San Luigi 0-3 2.AMATERSKA LIGA: Sa-grado-MLADOST 2-8, Chiarbo-la-BREG 0-0, Villanova-PRI-MOREC 2-1 3.AL: KRAS - S.Andrea 1-2, BREG B-Campanelle 0-1, ZARJA/GAJA B-Pieris B1 -2 USPEL MEMORIAL ŠKABAR SK Devin je v nedeljo, 19. t-m., priredil pohod iz Praprota do Repna - že 12. Memorial Mirko Škabar. Lepo pomladan-j sko sonce je privabilo več kot i 300 ljubiteljev narave. 99-LETNI LEON ŠTUKELJ V NEW YORKU Najstarejši olimpijski zmagovalec na svetu, 99-letni Slovenec Leon Štukelj, je v okviru praznovanja svojega visokega življenjskega jubileja - stotega rojstnega dne, ki ga bo slavil 12. novembra letos, 14. trn. obiskal tudi Nevv York. Štukelj, ki je v svoji bogati karieri osvojil šest olimpijskih medalj, se je mudil v "Velikem jabolku" na povabilo lastnika podjetja A&E Trading Inc. Emila Gasparija. MARKO KALC NOVI SELEKTOR SLOVENSKE IZBRANE VRSTE IVAN BAJC Marko Kalc je v zamejskih odbojkarskih krogih izredno dobro poznan in cenjen kot odličen strokovnjak. Izhaja iz Borovih vrst, svojo trenersko sposobnost pa je izpilil še v Rimu, Firencah in pri gori-ški Olympii. Predlanskim je uspešno opravil še mednarodni trenerski izpit najvišje stopnje, trenerska pot pa ga je letos popeljala vse do krmila lanskega slovenskega državnega prvaka, ženske odbojkarske ekipe Kemiplas iz Kopra. Nič čudnega torej, da se je med tem vzponom znašel še na klopi glavnega trenerja ženske članske odbojkarske reprezentance Slovenije. Marka Kalca smo vprašali, kako je sploh prišlo do tega prestižnega imenovanja: "S funkcionarji Odbojkarske zveze Slovenije sem imel stike že na finalu državnega pokala decembra meseca. Vprašali so me, če bi lahko pristopil k štabu slovenske članske ženske izbrane vrste. Potem sem bil s funkcionarji zveze v stiku do polovice marca, ko so pogovori zajeli tudi moje imenovanje za glavnega trenerja reprezentance, ki so se pozitivno sklenili." Si sploh kdaj pričakoval, da te bo trenerska pot popeljala v sam vrh slovenske odbojke? Presenečen sem, saj je to imenovanje zadoščenje in cilj za vsakega trenerja. Ob klubskem delu me bo nova pogodba glavnega trenerja reprezentance vezala vse do junija leta 1999. Ta položaj je treba sedaj le še formalno potrditi, tako da lahko takoj pričnemo z zastavljenim delom. Kako pa je z organizacijo slovenske odbojke?Kakšni so njeni cilji? To je težko vprašanje, saj je sedaj veliko dela prav na pod- ročju organizacije. K reprezentanci je na srečo pristopil važen pokrovitelj, to je novogoriški HiT, ki nam bo dovoljeval, da lahko postavimo na noge soliden program priprav in organizacije. Vsekakor pa je pot vse prej kot z žametom postlana, saj moramo še vse dokazati. Z reprezentanco si bomo morali najprej zaslužiti nastop na prihodnjem evropskem prven- stvu. V kvalifikacijskih tekmah bomo spoznali moč Madžarske, ZRJugoslavije, Slovaške in Francije. Sele nato bomo lahko ocenili naše možnosti. Kateri pa so tvoji nadaljnji cilji? Vsak trener stremi za tem, da bi se čimbolj izpopolnil v vseh elementih. Le s trdim delom lahko dosežeš boljše rezultate; to velja tudi za trenerje. Sedaj me seveda najprej čaka izziv državne reprezentance, s katero bom stalno zaseden od 9. maja do 20. junija. Vzporedno s tem bom seveda delal tudi s klubom, saj tudi tukaj ciljamo na izboljšanje letošnjih rezultatov. Tako si zaseden na visokih nivojih, da si se nekako "odklopil" od zamejske odbojke. Imaš še kaj časa, da bi ji sledil? Poklicni odbojkarji in trenerji ne morejo jahati dveh konj. Delo te tako prevzame, da I časa za ostalo kar zmanjkuje, i Jasno je, da z velikim zanimanjem spremljam našo odbojko. Vedno težje je obdržati nivo in i kakovost. Za to je seveda več razlogov; glavni je širina baze, ! se pravi število igralcev, gospo-darska kriza pa je tudi doprinesla svoje. Splošno pozitivno oceno lahko podelimo moški i šesterki Vala, ki dosega odlične rezultate; s takim delom lahko pride res visoko. Glede na lansko sezono sta nekoliko v krizi obe Slogini ekipi. Ostali klubi pa skušajo obdržati vsaj minimalno delovanje, kar je po mojem v zamejskem svetu sedaj najvažnejše. Vsekakor je treba ! postaviti na noge nove organizacije, ki bi v prihodnje lahko pripomogle k boljšemu razvoju oziroma potrditvi dosedanjih rezultatov. JADRAN NTKB V KONČNICI PRVENSTVA V D ligi so Kontovelci doživeli black-out, v promocijski pa je Breg poskrbel za prvovrstno presenečenje na igrišču vodilne peterke. Združena ekipa Jadrana NTKB se je s sobotno zmago na domačem igrišču Doma pristaniških delavcev pri Briščikih proti Istrani (končni izid 81 -77, prvi polčas 34-39 za goste) že matematično uvrstila v končnico prvenstva C lige. O tekmi nam je Jadranov trener Valter Vatovec (na sliki) povedal: 'Vedeli smo, da bo tekma za nas težka, vendar nisem pričakoval, da nas bodo nasprotniki tako izmučili. Vseeno smo v drugem polčasu, ko smo zaostaja- li za devet točk, spet dobro reagirali in potem tudi zmagali. Upam, da bo teh pritiskov zdaj dovolj in da bomo odigrali naslednjo tekmo z Monfalco-nejem sproščeni. Nasprotniku, ki je trenutno na lestvici deset točk pred nami, bomo skušali zagreniti življenje in zmagati." Sedaj ste matematično v play-offu. Kaj pa vas še loči od tistega 3■ mesta, ki omogoča boljši izhodiščni položaj v končnici prvenstva? Ena zmaga, se pravi, da moramo zmagati ali naslednjo tekmo z Monfalconejem ali v Gorici. Upam, da bomo že v so-boto našim navijačem priskrbe-S li lepo predstavo. Danes je bil 1 tudi "rekord" gledalcev, saj mislim, da jih še nikoli ni bilo tako malo. V soboto pa bo verjetno prišlo tudi iz Tržiča veliko ljudi; lepo bi bilo, da bi naši navijači v lepem številu prisostvovali lepi košarkarski predstavi. Kakšni so Tvoji občutki, ko domala vsak dan trenirašfante? So pripravljeni na veliki skok: končnico prvenstva in na prestop v višjo ligo? Glej, forma je relativna, bistvena pa je motivacija. Ko si v play-offu, ko igraš tekmo z I najboljšimi, s prvimi na lestvici, moraš biti motiviran. Če pa i nisi, je bolje, da nehaš igrati ko- i šarko. Tudi zato pričakujem na I naslednji tekmi dobro igro. Če želimo premagati Monfalcone, moramo gotovo igrati tudi ve-j liko bolje, kot smo igrali tokrat. ——ED OSTALI IZIDI D LIGA: SKUPINA ZA NAPREDOVANJE: BOR RADENSKA - ln-ter 1904 80-70. SKUPINA ZA OBSTANEK: Lega Nazionale -KONTOVEL52-47 (28-25),CICI-BONA PREFF.MARSICH - Termo-idraulica 77-74 PROMOCIJSKO PRVENSTVO: Momo Gio - BREG 61 -69 OBČNI ZBOR BORA IN PRIZNANJE ZA MATEJA ČERNIČA Smola deklic Sloge v deželnem finalu. Naš Prapor ostaja v D ligi. V ponedeljek, 20. t.m., je bil na prenovljenem odru Stadiona 1. maj v Trstu redni občni zbor Odbojkarskega društva Bor. Predsednik Pino Rojc, ki je v vodstvu društva "na vrat na nos" iz znanih razlogov zamenjal prejšnjega predsednika Milana Taučerja, nam je posredoval obračun opravljenega dela: “Do tega občnega zbora je prišlo po nekaj letih, potem ko so nas v prejšnjih sezonah pestile tako finančne kot kadrovske neprilike. Občni zbor smo sklicali, da bi pomladili ves odbor, ki bo našo odbojko vodil naprej. Obračun je tokrat skromen v primerjavi z drugimi leti. Mislim, da bo odbojka pri Boru spet zrasla, tako da bomo spet dosegali rezultate, ki smo jih bi|i vajeni. Imamo samo mlade igralce, zato letos nismo pričakovali posebnih rezultatov. S tem smo se sprijaznili že prej, ko smo spoznali, daje konkurenca pri moških precej močna, naraščaja pa je zelo malo in zato ni selekcije." Na koncu je bil izvoljen pomlajen odbor, ki si bo na prvi seji v ponedeljek, 27. t.m., porazdelil funkcije. glavni ODBOR: Tjaša Gruden, Dejan Fjjrlanič, Laura Carli, Breda Čok, Dani Mi-kolj, Igor Može, Pino Rojc, Rado Šušteršič, (Marko Coloni, Martina Flego, Silva Meulia, Nataša Rauber). NADZORNI ODBOR: Jasna Rauber, Mario Šušteršič, Katja Kalc (Stanko Flego). Našega najboljšega odbojkarja Mateja Černiča je selektor italijanske reprezentance Bebeto spet poklical v izbrano vrsto. Matej bi lahko igral že na prijateljski tekmi proti Kubi 2. maja. Tržaške prvakinje, deklice Sloge, so se morale na deželnem finalu v Zoppoli zadovoljiti s 4. mestom. Žreb jim ni bil naklonjen, poškodovala pa se je še podajačica. ——— ED SOBOTNI PRVENSTVENI IZIDI MOŠKI: B1 LIGA: Boomerang -VAL LA GORIZIANA KMEČKA BANKA 3-0 B2: Noventa-SLOGAKOIM-PEXl-3 C: Vivil - OLYMPIA AGRARIA TERPIN 3-0 , San Vito - SOČA UNITECNO 3-1, BOR - Buia 0-3 D: VAL KOIMPEX - Fiume Veneto 2-3, Remanzacco - NAŠ PRAPOR2-3 ŽENSKE: B2: SLOGA KOIM-PEX NTKB - Castenetto Sedie 0-3 C: OLYMPIA KMEČKA BANKA - Farra 0-3, VAL IMSA BCC- Cas-sacco 0-3 D: BOR FRIULEXPORT-SGT 3-2, Staranzano-SLOGA SAVA 3-1 MOŠKA B LIGA: 4. kolo: Fa-enza - GAJA 6-0 DAL|E NA STR. 16 15 ČETRTEK 23. APRILA 1998 ZADNJA STRAN Kontejnersko naselje v Mali vasi v Bovcu. Spodaj levo: domovi se praznijo. S 1. STRANI ODPRTEGA SRCA IN ODPRTIH ROK! POTRES POŠKODOVAL CERKVE IN SPOMENIKE Škoda na sakralnih objektih je večja, kot je na začetku kazalo. Ker gre za nekatere spomenike kulturnozgodovinske in umetniške vrednosti, je škodo natančno težko ugotoviti. Po prvih ocenah je bilo poškodovanih od 40 do 50 cerkvenih stavb. Pozneje pa so ugotovili, da so poškodovani objekti tudi na cerkljanskem območju. Tako je število poškodovanih stavb naraslo na 105, od tega 86 cerkva in 19 župnišč. Najbolj so poškodovane cerkve v Bovcu, v župnijah Drežnica, Tolmin in Podbrdo, ŠPORT ODBOJKA Pomoč za najbolj prizadete je prišla iz vse Slovenije. Zaradi pomanjkanja skladiščnih zmožnosti je ci vi I na zaščita ponekod s težavo obvladovala tolikšno dobavo blaga. Vendar je bil vsak dar dobrodošel. Humanitarno pomoč so skupine prostovoljcev in vojnih obveznikov civilne zaščite razvažale tudi v bolj odročne Trento, Sočo, Lepeno, kjer je škoda velika. Izrazov solidarnosti je bilo doslej veliko. Ljudje ne odklanjajo nobene pomoči. Potrebe - tudi v dobavi hrane -pa se bodo lahko pokazale kasneje. Družine čez noč zahajajo v zasilna bivališča, zjutraj pa se vračajo na svoje domove, svoje stvari pospravljajo in odnašajo na varno. Humanitarne organizacije so doslej zbrale ponudbe vseh vrst. Slovenci so tudi iz oddaljenih krajev ponudili bivališča za najbolj potrebne. Velika večina teh pa ne namerava zapustiti domov. Temeljit popis škode na celem območju še ni izdelan, računajo pa, da bo v kratkem. Za bivanje neprimerne hiše - samo na Bovškem so jih našteli približno sto - so označili z rumenim ali rdečim (spremljali in nadzorovali sa-| nacijo. Ta se bo začela, ko i bodo komisije sodnih cenil-; cev in strokovnjakov, pred-| vsem statikov, proučile ekonomičnost obnove vsake ! stavbe in določile ustrezne I ukrepe. Na območje so že | prišli gradbeniki z vseh vetrov. V vsaki komisiji bo vsaj po en domačin iz občine. Sestavljali jo bodo izvedenci, ki jih bosta določila občina in | resorno ministrstvo. Posebno pozornost bodo posvetili poenotenim kriterijem. Lastniki, ki se bodo pritožili, da jim je bila stavba nedosledno ocenjena v primerjavi z drugimi stavbami, bodo imeli možnost ponovne ocene. Delo komisij bo koordiniralo ministrstvo za okolje in prostor. Z razliko od ponesrečenega ocenjevanja zgradb leta 1976 bodo tokrat ocenili prav vsak objekt, in to po enotni metodologiji. Doslej so ugotovili, da je začasno neuporabnih zgradb v občini Bovec 223, v občini Kobarid 71, v i občini Tolmin 13, v občini ! Bohinj 1, v Cerknem pa 2. | Pomoč so ponudile tudi humanitarne organizacije iz j tujine. Med prvimi se je iz j sosednje Italije zglasila Ka- I ritas. Pripravljenost goriške znamenjem. Marsikje zunanji videz stavbe ne kaže na posebno škodo, saj se je rušilna sila potresa znesla predvsem na notranje zidove. Zasilna naselja s kontejnerji in prikolicami so pripravili v bližini krajev, kjer je škoda največja, zato da bodo ljudje Oškodovana cerkev Device Marije v Polju pri Bovcu ! in videmske Cerkve je sad že skoro dvajsetletnih povezovanj s tolminsko in kobariško cerkveno skupnostjo, ki so si zadale zgodovinsko nalogo | preseganja meje in predsodkov. Prostovoljka Nada Ivan-| čič iz Bovca je o delu Karitas ' povedala naslednje: "Naše skupine med ljudmi sprašujejo ne le po materialnih, a tudi po duhovnih potrebah. Veliko ljudi si želi tudi spodbudne besede ali pozorne tolažbe. Skupaj z Rdečim križem skrbimo predvsem za starejše in socialno ogrožene ljudi, kot so družine z otroki brez strehe nad glavo, brez službe. Porazdelili smo najprej pomoč za prvo silo. Ljudje so sedaj bolj umirjeni. Nekoliko apatični so le tisti, ki imajo zelo poškodovane domove. Godi se, da hodimo eden mimo drugega, vsak s svojimi skrbmi. Na nas je, da se posvečamo samo človeku v stiski. Poškodovanih je veliko zasebnih hiš, javnih stavb, sakralnih spomenikov. Nekateri so pred kratkim popravili hiše in kredite odplačali. Domačini, trezni in kleni ljudje, sami ne bodo zmogli." Kako lahko pomagamo odpravljati posledice potresa? Najbolj potreben je denar, ker državna pomoč ne bo nikakor zadostna. Podjetja in delavci se bodo našli tudi v prizadetih krajih. Humanitarne organizacije vedo za najbolj potrebne in bodo skrbele, da se bo pomoč delila pravično. Odprtih src in odprtih rok za to, da bo Posočje spet zaživelo! podružna cerkev Sv. Roka v vasi Krn in zvonik župne cerkve v Kamnem. Poškodovani so oltarji, plastike in poslikave v Bovcu, Logu pod Mangartom (Groharjeve freske) in Soči (poslikava slikarja Toneta Kralja). Pri obnovi bo potrebno sodelovanje med različnimi strokami. Čimprej bi bilo treba pristopiti k zavarovanju pred morebitnimi nadaljnjimi tresljaji, ob katerih bi se lahko spomeniki dodatno poškodovali ali celo porušili. V večini cerkva na tolminskem območju so se pojavile večje ali manjše razpoke, poškodovani so strehe in zidovi, ponekod pa tudi inventar. V zvezi s poškodbami na etnoloških spomenikih še ni jasne slike. Prizadeti so predvsem spomeniki v vaseh Ma-gozd in Drežniške Ravne. V Bovcu sta poškodovani dve stavbi, ki sestavljata "osrečje in dušo" mestnega trga, in sicer stavbi pošte in občine, vendar ju ne bo potrebno rušiti. Spomeniki iz prve svetovne vojne niso utrpeli večje škode, razen spomenika na križišču ceste Bovec - Log pod Mangartom - Trenta. V cerkvici sv. Mateja v Gornjih Ravnah pri Drežnici pa je zaradi potresa odpadel belež in odkril doslej neznane freske gotskega umetnika. Zelo vejetno je to Jernej iz Loke, ki je slikal na Bovškem. 19. TURNIR OLYMPIE 'PETER SPAZZAPAN" Športno združenje Qlympia vabi na 19. Turnir Peter Spazzapan, ki bo od 8. do 13. junija letos na odprtem igrišču ob telovadnici na Drevoredu 20. septembra št. 91 v Gorici. Ker je v lanskem letu turnir dobro uspel, bo tudi letos potekal na enak način. Namenjen bo društvom z mešanimi ekipami (4 igralci in 2 igralki), ki so uradno včlanjena v zvezo Fipav in imajo največ po enega nevčlanjenega igralca. Vpisnina za nastop na turnirju znaša 50.000 lir na ekipo. Vpisnina ekipe (v prilogi) s seznamom igralcev in igralk ter z imenom odgovornega za ekipo mora dospeti do 30. maja letos na fax 531407 za Martina Komjanca (tel. 531407) ali po elektronski pošti (vogrica@tmedia.it). Zaključek vpisovanja in nadaljnje žrebanje skupin bosta dne 30.5.1998 na sedežu društva ob 20.30. Vsako društvo ima možnost, da lahko vpiše več kot eno ekipo. Za prijave ekip bo organizator upošteval vrstni red vpisnin. V primeru, da se ne doseže zadostno število društev, bo organizator lahko spremenil program tekem, ki ga tule navajamo: PROGRAM TURNIRJA Kvalifikacijske skupine po 3 ekipe: tekme v formuli dva zmagana seta na tri; tretji set tie-break; predviden urnik prve tekme: 19.30, nato ostale; - ponedeljek, 8. junija 1998, skupina A; - torek, 9. 6., skupina B; - sreda, 10.6., skupina C; - četrtek, 11.6., skupina D. Polfinale bo v petek, 12.6. Prva tekma se bo začela ob 19.30. Tekme bodo ekipe igrale po formuli trije zmagani seti na pet. 1. v skupini A -1. v skupini C 1. v skupini B -1. v skupini D Finale bo v soboto, 13.6. Prva tekma se bo začela ob 18. uri. poraženec tekme A-C - poraženec tekme B-D (dva zmagana seta na tri); zmagovalec tekme A-C -zmagovalec tekme B-D (tri zmagani seti na pet). Sledili bodo nagrajevanje, podeljevanje priznanj najboljšim igralcem in zakuska za vse udeležence turnirja. PRAVILNIK 1. Vsaka ekipa ima lahko največ do 12 vpisanih igralcev; seznama po prvi tekmi ni mogoče spremeniti. 2. Ekipe morajo imeti na igrišču obvezno 4 igralce in 2 igralki; menjave so možne samo med športniki istega spola. 3. Društva se lahko poslužujejo športnic in športnikov drugih društev, ki pa morajo imeti uradno dovoljenje društva, da lahko igrajo. 4. Ekipa, ki se ne predstavi na igrišče v 20 minutah po urniku začetka srečanja, izgubi tekmo z najslabšim rezultatom. 5. Mreža je postavljena na višino 2,43 metra. 6. V kvalifikacijskih tekmah bosta dodeljeni dve točki ekipi, ki zmaga; v primeru, da bi imele ekipe na koncu enako število točk, se bo upoštevala razlika v setih in v skrajnem primeru razlika v točkah. 7. Ob vpisu sprejmejo društva v celoti pravilnik, ki pa ga organizator lahko spremeni brez vsakega priziva s strani društev med turnirjem samim. 8. Športno združenje Olym-pia odklanja katerekoli odgovornosti za poškodbe ali škodo, ki bi jo utrpele osebe ali stvari med turnirjem. Za morebitna pojasnila se lahko obrnete do naslednjih oseb (in telefonskih številk): Marjan Vogrič (dom 538169, delo 520011), Andrej Vogrič (dom 536807, prenosni tel. 0335-5276008), Franco Bagon (dom 882412, prenosni tel. 0347-4185010), Simon Komjanc (dom 884096, prenosni tel. 0338-8108678), Martin Komjanc (dom 884106, delo 531407, prenosni tel. 0330-245350), Edi in Marko Lutman (dom 81907, delo 535114, prenosni tel. 0335-6399359). BALINANJE KOLEDAR ZAMEJSKEGA PRVENSTVA 1998 Balinarska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji je na seji dne 23. februarja letos določila naslednji razpored tekmovanj za Zamejsko balinarsko prvenstvo 1998: DATUM VRSTA TEKMOVANJA ORGANIZATOR FINALA 7. maja PRVENSTVO ZA ENOJKE ŠK Kras Zgonik 1 4. maja PRVENSTVO v PRECIZNEM ZBIJANJU OTEPIH") ŠZ Gaja Padriče 11. junija PRVENSTVO ZA dvojke ŠD Nabrežina 2. julija PRVENSTVO V OBVEZNEM ZBIJANJU IN BUŽANJU OZ. KROG ŠD Polet Opčine 23. julija PRVENSTVO ZA TROJKE Gorica 17. sept. PRVENSTVO ZA ČETVORKE Primorje Prosek