GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ
LETO IV.	LJUBLJANA, APRILA 1963	ŠTEVILKA 4
OB PRVEM MAJU,
MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU,
ČESTITAJO DELOVNEMU KOLEKTIVU TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ: ZVEZA KOMUNISTOV, DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR, ZVEZA MLADINE SLOVENIJE, SINDIKALNA ORGANIZACIJA IN SE POSEBEJ UPRAVA NAŠEGA PODJETJA Z ŽELJO, DA BI MNOŽIČNO SODELOVALI PRI IZDELAVI STATUTA NAŠEGA PODJETJA IN DA BI VOLILI V OBČINSKE SKUPŠČINE NAJBOLJŠE TOVARIŠICE IN TOVARIŠE. ŽELIMO, DA BI PRVI MAJ PRAZNOVALI V DUHU NOVE USTAVE, KI NAM ZAGOTAVLJA SREČNO SEDANJOST IN OGROMNE MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA
NE LE POROČILO, REZULTATI DELA SO VAZNI
NA OBČNEM ZBORU NAŠE SINDIKALNE ORGANIZACIJE SO KRITIČNO PREGLEDALI DOSEDANJE DELO VSEGA KOLEKTIVA, NJEGOVE USPEHE IN TUDI NEUSPEHE, DELO ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA, DRUŽBENIH IN POLITIČNIH ORGANIZACIJ. UGOTOVLJENE POMANJKLJIVOSTI JE TREBA TAKOJ ODPRAVITI IN S SKUPNIM DELOM REŠEVATI NASTALE PROBLEME IN V CELOTI IZPOLNITI ZADANE PLANSKE NALOGE.
® V petek, dne 29. marca, je bil v prepolni kino dvorani izobraževalnega centra Litostroj redni občni ® zbor sindikalne podružnice TZ Litostroj. Razen številnih gostov iz raznih podjetij Slovenije in Hr-© vatske sta se vabilu odzvala tudi podpredsednik Okrajnega sindikalnega sveta Lojze Erbežnik in © predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Šiška Jože Curk. Razen 87 delegatov iz posa-® meznih sindikalnih podružnic so občnemu zboru prisostvovali tudi vodilni delavci podjetja in poli-
Po izvolitvi predsedstva 'in komisij je sedanji predsednik izvršnega odbora sindikata Litostroj Vinko Kožuh v jedrnatem in samokritičnem poročilu navedel nekaj rezultatov, ki jih je podjetje doseglo v preteklem poslovnem letu. To poročilo je služilo kot dopolnitev obširnemu poročilu, ki je bilo natisnjeno že pred občnim zborom. V njem so bili podrobnejše zajeti najvažnejši poslovni rezultati podjetja, podatki o delu organov delavskega samoupravljanja, o kadrovsiko-so-cialni dejavnosti, kulturnopro-svetnem delu, skrbi za človeka, rekreaciji in organizacijsko-fi-nančno poročilo o poslovanju sindikata v preteklem letu.
Predsednik sindikata je v svojem poročilu .med drugim poudaril, da je delovni kolektiv Litostroja svoj plan 12 milijard za leto 1962 v celoti izvršil klj- b vsem težavam, ki smo jih imeli v
preteklem letu, predvsem glede pomanjkanja deviz, nepravilne razdelitve dela med konstruktorji in neposredno proizvodnjo, kar se je izražalo v nesmotrnem izkoriščanju prostih zmogljivosti, nadalje slaba povezava med posameznimi proizvodnimi enotami in tudi slabša organizacija, zaradi česar je imel kolektiv povod za upravičeno kritiko.
Kljub temu so bili doseženi rezultati količinske proizvodnje v letu 1962 v primerjavi z letom ,1959 za 17,5 %y večji ali za 6 °/o večji kot v letu 1961. Finančna realizacija pa je bila še ugodnejša. Če označimo doseženi skupni dohodek za leto 1959 s 100 °/o, potem je znašal v letu 1960 117,3 %>, v letu 1961 že 144,4 °/o, v letu 1962 pa celo 190 °/o.
Če pa primerjamo ta uspeh podjetja pri celotnem dohodku z ustvarjenimi sredstvi za lastne sklade, lahko ugotovimo, da s tem rezultatom ne moremo biti zadovoljni. Od izvršene vnovčene realizacije v letu 1962 v znešku 10 milijard in 293,335.000, oziroma 378,302.000 dinarjev, in če odšte-
© tični funkcionarji.
jemo še obvezne dajatve, je ostalo podjetju za sklade le 420 milijonov.
64 MILIJONOV ZA NAŠE POTREBE
Po odštetju anuitet, ki znašajo 260 milijonov in ostalih obveznosti iz preteklega leta ostane podjetju še 64,000.000 din za ureditev najnujnejših potreb, kot je stanovanjska izgradnja, počitniški domovi itd. Ta znesek je torej za tako veliko podjetje, kot je naše, vsekakor premajhen. Zato bo po-
trebno še precej trdega dela, da bo kolektiv izpolnil naloge letošnjega plana. Ta razpoložljiva sredstva bo zato treba smotrno uporabiti za že začeto gradnjo novih prepotrebnih stanovanj in izpolniti plan izgradnje do leta 1965. To pa je mogoče le s povečanimi napori vseh članov kolektiva na vseh delovnih mestih, s pravilno delovno disciplino, z boljšo organizacijo dela in s čim manjšim izmečkom. Le na ta način bomo dobili večja denarna sredstva.
USPEŠNO DELO ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA
Predsednik izvršnega odbora je nadalje govoril o uspešnem delu organov delavskega samoupravljanja, posebno še delavskih svetov v proizvodnih enotah.
Izpopolniti bo treba še delo komisij organov delavskega samoupravljanja. Sistem nagrajevanja, ki je bil uveden v podjetju, je pravilen, vendar ga bo treba še bolj razvijati in približati neposrednim proizvajalcem. Tam, kjer vodstva rešujejo svoje pro-
bleme skupaj z organi delavskega samoupravljanja, so rezultati precej boljši in odnos bolj tovariški.
So pa primeri v kolektivu, kjer ni nravega sodelovanja posameznih odgovornih oseb z organi delavskega samoupravljanja. Taki bodo morali spremeniti svoj odnos do njih in do kolektiva.
Delitev plačnih skladov po proizvodnih enotah in sektorjih, ki je prav sedaj v razpravi v podjetju, daje možnost enotam, da same urejajo notranje odnose za napredovanje in za zaposlovanje nove delovne sile.
Tudi kadrovsko vprašanje je eno izmed najvažnejših, ki ga mora podjetje reševati. Treba bo ugotoviti prave vzroke fluktuaci-je, ne samo zaradi pomanjkanja stanovanj ali nizkih osebnih dohodkov, ampak morda tudi zaradi nepravilnih medsebojnih odnosov.
Podjetje je uspešno preusmerilo svojo proizvodnjo tudi na zunanji trg in tako doseglo v preteklem letu preko dva milijona dolarjev, v letošnjem letu na se bo izvoz dvignil za približno 40 %> naše celotne proizvodnje. Razumljivo pa je, da bo potrebno še bolj izpopolniti .kvaliteto izdelkov in jih dobavljati naročnikom v dogovorjenem roku, ker se bomo lahko le na ta način še uspešneje uveljavili na zunanjem trgu.
STATUT NAŠEGA PODJETJA
Predsednik izvršnega odbora sindikata je govoril tudi o pripravah za izdelavo statuta podjetja. Upravni odbor podjetja je že imenoval komisijo za njegovo izdelavo, ki si je določila delovni program.
Naloga sindikalne organizacije je zainteresirati člane kolektiva, da bodo sodelovali pri razpravah o statutu in dajali svoje pripombe in predloge. Tako bo statut podjetja izraz večje organiziranosti in skladnosti na vseh področjih naše družbeno-ekonomske dejavnosti.
Naše podjetje je tudi v preteklem letu sodelovalo z drugimi podjetji. V bodoče bo treba še bolj utrditi pravilne medsebojne poslovne odnose in sproti urejati težave, ki včasih onemogočajo tesnejše stike.
ŠE VEČJA AKTIVNOST
DRUŽBENO-POLITIČNIH
ORGANIZACIJ
Na koncu svojega izčrpnega poročila je predsednik govoril še o vlogi sindikalne organizacije. Planske naloge, ki so letos za dve milijardi večje kot v preteklem letu, bodo zahtevale še večjo aktivnost družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju.
Sindikalna organizacija, kot najosnovnejša politična organizacija v kolektivu, mora pravilno usmerjati svoie delo v vseh orga-
nih podjetja s pomočjo svojih članov. Če bodo člani sindikata pravilno prikazovali pristojnim organom podjetja svoje pozitivne predloge in mišljenja, potem smo lahko prepričani, da bo njihovo poslovanje pravilno in koristno za ves delovni kolektiv. To velja zlasti še za delo sindikalne organizacije po proizvodnih enotah, to je ~ri neposrednem proizvajalcu, ki mora še smotrneje in samo-stojneje zastopati svoja stališča.
Še posebno vlogo in naloge ima sindikalna organizacija pri politični vzgoji svojih članov, kar posebno velja za tiste člane kolektiva, ki se dnevno vozijo z dela na Dolenjsko in Štajersko. Res je z njimi težko organizirati plodne sestanke, ker delajo v nekaterih enotah v treh izmenah, toda z delom po izmenah bo ta naloga laže izvedljiva. Jasno je, da moramo sami skrbeti za uspešno uresničevanje političnega gesla: »Podjetje naj ne ustvarja samo proizvajalcev, ampak tudi uprav-ljalce.«
Po predsednikovem poročilu je Ivan Bedina prebral poročilo nadzornega odbora, iz katerega je razvidno, da- je bilo finančno poslovanje organizacij, ki jih je sindikat dotiral, v redu.
RAZPRAVE
Predsednik delavskega sveta podjetja Milan Vidmar je nakazal težave, ki jih ima podjetje zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov v proizvodnji. Delovni pogoji, višina osebnega dohodka, posebno za novo delovno silo, so neprimerni, kar vse zavira sprejem visoko kvalificiranih delavcev. Tudi odnos starejših delavcev do takega mlajšega strokovnega kadra je v več primerih vse prej kot pravilen.
S pretehtano besedo zrelega političnega funkcionarja je govoril tudi o medsebojnih odnosih proizvodnih enot, ki niso vedno najboljši. Vsaka proizvodna enota mora sodelovati z drugo proizvodno enoto, tako da bodo enotno izpolnjeni roki do naročnikov, ne pa kot se včasih zgodi, da skušajo nekatere proizvodne enote doseči svoj plan le z izdelavo večjih kosov. Nadalje se bo potrebno temeljito pogovoriti, zakaj je toliko izmečka, zakaj kasni dokumentacija, kje je vzrok, da delavci nimajo na razpolago dovolj orodja?
Pri reševanju tega nujnega vprašanja pa moramo včasih žal ugotoviti veliko neresnost odgovornih oseb, saj je precej sredstev za nabavo orodja ostalo neizkoriščenih. Rešiti bo treba še nekaj problemov kot n. pr. pravilno planiranje manjkajoče delovne sile itd., kar vse bo pripomoglo, da bo proizvodnja tekla tako, kot si želimo.
Nadalje je Milan Vidmar opozoril na resnost problema naših
(Nadaljevanje na 2. strani)
ŽIVEL 1. MAJ
Peter Kocjančič: Pomlad
Predsednik Vinko Kožuh je v svojem mandatnem obdobju uspešno vodil sindikalno organizacijo. Pri letošnjih volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika
poročilo. . .
Delegati poslušajo uvodni referat
Ne le
(Nadaljevanje s 1. strani) livarn, ki se sedaj borijo s težavami, 'ki jih pred leti niso imele, o delu naših služb, posebno CTB. Še posebej pa je predsednik DSP omenil težave kadrovske službe. Nujna pa je 'tudi reorganizacija informativne • službe v podjetju, ki je prišla v okvir splošnega sektorja podjetja.
Ob zaključku svoje konstruktivne kritike je Milan Vidmar povedal tudi o precejšnjih uspehih, ki jih je imelo naše podjetje kljub navedenim pomanjkljivostim. Pozval je bodoči sindikalni odbor, da resno poprime za delo in s tem pomaga ustvariti kolektivu tisto, kar si je začrtal v svojih proizvodnih nalogah.
Dr. Ljubimko M i j a t o v i č je poročal o delu obratne ambulante v preteklem letu. Povedal je, da se je število poškodb precej zvišalo, zlasti v metalurških obratih, pločevinami in oskrbovalnih obratih. Izguba delovnih dni pa je bila lani nekoliko manjša kot v letu 1961.
Tudi v zdravstveni preventivi je bilo precej narejenega. Izvrše-
nih je bilo približno 1000 pregledov, preko 850 obiskov na delovnih mestih, približno 300 preventivnih pregledov žena, 520 sistematskih pregledov itd. Glavni nalogi pa sta priprava za gradnjo novega zdravstvenega poslopja in ustanovitev ambulante za poklicne bolezni z lastnimi sredstvi obbratne ambulante.
Zatem je v imenu vseh navzočih predstavnikov delovnih kolektivov pozdravil občni zbor sindikata predstavnik sindikata podjetja D j uro D j a k o v i č iz Slavonskega Broda, ki je naglasil pomen medsebojnega sodelovanja njihovega z našim podjetjem. Nadalje je govoril o važnosti dela sindikalne organizacije, ki naj skrbi tudi za to, da bi vsak delovni človek aktivno sodeloval pri delavskem samoupravljanju, ne pa da bi stal samo ob strani in kritiziral delo drugih, ki se trudijo za napredek podjetja.
O izboljšanju informativne službe je govoril Peter Likar, ki je v jedrnatih besedah opisal njihovo obširno in zahtevno delo, njihove uspehe.. Govoril pa je tudi o tem, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi bilo njihovo delo še boljše. Dokončno se mora najti izhod za uspešno rešitev pro-pagandno-informativne službe, ki se mora postaviti na trdna in solidna tla, brez polovičarskih rešitev.
Dana Berčič je med drugim razpravljala o stanovanjskem vprašanju. Med drugim je razložila, da si delavec, ki je že več kot 10 let uporabnik našega stanovanja, pridobi stalno pravico uživanja, s čimer se pa stanovanjska stiska za redne člane kolektiva vedno bolj veča.
Zato je kadrovski sektor pričel z zbiranjem interesentov za_ namensko varčevanje in združevanje sredstev za zadružno gradnjo. Pri tem je dosegel že lepe uspehe, kar dokazuje gradnja treh no-
vih zadružnih stanovanjskih blokov ob Djakovičevi cesti. Čakajo pa že novi interesenti, ki so pripravljeni vložiti v gradnjo lastna sredstva.
Sedanja udeležba graditelja v višini 20 °/o lastnega prispevka je občutno breme za delavca z minimalnim osebnim dohodkom. Lastna udeležba znaša namreč za tro-sobno stanovanje 823.352 din, za dvosobno 651.968 din, za enosobno stanovanje pa 394.761 din.
Zato je Dana Berčič predlagala, da občni zbor sprejme svoj program dela tudi v tem smislu, da sindikalna organizacija podpre težnje za čim cenejšo graditev prepotrebnih stanovanj.
Marko Urbas iz metalurških obratov je predlagal, da se izvoli v naši restavraciji nov svet abonentov, ki se bo bolj zanimal za razmere v njej in skupaj s sindikalno organizacijo skušal urediti položaj abonentov glede cen obrokov. Mnenja je namreč, da je hrana še vedno predraga, zlasti za tiste člane kolektiva, ki prejmejo osebne dohodke le v višini ca. 18.000 din.
Predlagal je tudi, naj sindikalna organizacija sodeluje pri določevanju osebnega dohodka delavcem, ne pa kot do sedaj, ko sindikat ni mogel soodločati o takem nagrajevanju. Rekel je, naj se ukrene vse potrebno, da se zagotove proizvodni enoti metalurških obratov boljši delovni pogoji, ker sedanje stanje ne ustreza več za normalno delo. Končno je še pripomnil, naj se tistega delavca, ki v redu dela in nima izmečka, za to primerno nagradi, ker bo tak način stimulacije v skupno korist.
V nadaljnji razpravi je inž. Anton Kovič med drugim rekel, da mora vsak član našega kolektiva prispevati vse svoje sile za nadaljnji razvoj podjetja. Dosedanja razprava je pokazala, da je potrebna za odpravo napak konstruktivna kritika. Z dosedanjim delom smo dokazali, da imamo precejšnjo zaslugo pri povečanju izvoza, še bolje pa bo, ko bomo še bolj utrdili v inozemstvu sloves solidnosti našega podjetja, ki v redu izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti.
Martin E in h a u er je govoril o stanju v pločevinami. Pri svojem delu imajo občutne težave zaradi premajhnega števila strokovnih kadrov in zaradi pomanjkanja montažnega prostora, kar vse vpliva na povečanje števila obratnih nezgod. To pa skušajo trenutno odpraviti z vsakodnevnim opozarjanjem in učenjem delavcev, da upoštevajo varnostne predpise in pravilno uoorabljajo zaščitna sredstva.
V nadaljnji razpravi je sodeloval tudi Avgust Klemenc, ki je govoril o pomenu pravilne kadrovske politike v sindikalni organizaciji. Z razvojem organov delavskega samoupravljanja in z nadaljnjo decentralizacijo teh organov samoupravljanja se je močno povečalo število ljudi, ki
so sodelovali oziroma še sodelujejo v njih, medtem ko je bilo mogoče zbrati le manjše število aktivnih družbeno-političnih delavcev. Zato je bilo možno le delno rešiti vprašanje kadrov za novi izvršni odbor in njihovih komisij, v manjši meri pa za podružnične odbore, kjer bo moralo biti glavno težišče dela.
Drugi problem predstavlja organizacijska struktura naše organizacije, ki se ne ujema z organizacijsko shemo upravnih organov in organov delavskega samoupravljanja. Delavskih svetov proizvodnih enot in sektorjev je v podjetju devet, medtem ko je v podjetju 17 sindikalnih podružnic, zaradi česar pogostoma nastajajo problemi pri delu, ki izvirajo iz neenotnega nastopanja in nasprotnih stališč v tistih proizvodnih enotah oziroma sektorjih, kjer se struktura organov ne ujema z organi sindikalne organizacije. V takih večjih proizvodnih enotah, ki štejejo tudi 700 članov, naj bi izvolili samo en podružnični odbor, ki bi imel več podskupin. S tem vprašanje decentralizacije ne bi bilo okrnjeno, nasprotno, posemeznim skupinam bi bila dana možnost za večjo delavnost.
Tretji problem je predstavljala dosedanja organizacijska struktura izvršnega odbora, ki ni več ustrezala potrebam in naj bi bila po novem predlogu videti takale: predsednik, tajnik in blagajnik in pet delovnih komisij (kadrovsko organizacijska komisija, komisija za gospodarska vprašanja in delavsko samoupravljanje, komisija za socialna vprašanja in družbeni standard, komisija za rekreacijo in komisija za kulturo in prosveto. Odborom podružnic pa bo dal glede sestave odborov priporočila izvršni odbor sindikata.
V razpravo je posegel tudi Lojze Erbežnik, ki je v imenu Okrajnega sindikalnega sveta pozdravil občni zbor in mu želel čimveč uspehov pri njegovem delu. Primerjal je velike uspehe, ki jih je dosegel Litostroj v času od leta 1950 do danes. Tega leta je bil namreč navzoč, ko je kolektiv Litostroja prevzemal podjetje v svoje upravljanje in polagal račune o svojem delu. Tako velik porast proizvodnje v tem času in ostali uspehi Litostroja so dostikrat pomagali reševati marsikatero gospodarsko in družbeno nalogo v naši družbeni skupnosti. Govornik je nakazal bodoče naloge sindikalne organizacije, na primer delo pri izdelavi statuta, vprašanje pravilne stimulacije delovnega kolektiva, vprašanje medsebojnih odnosov za povišanje storilnosti, itd.
Ob koncu se je oglasil tudi generalni direktor Ivan Kogovšek. Govoril je o dosedanjih uspehih podjetja in njegovih bodočih nalogah. Rekel je, da moramo še naprej uporabljati vse svoje sile, da odpravimo pomanjkljivosti v proizvodnji. Stalno se namreč ponavljajo vprašanja, kako zagotoviti podjetju dovolj kadrov, posebej še strokovnjakov, da je treba pravilno urediti medsebojne odnose proizvodnih enot, izpopolniti delo strokovnih služb, ki je v nekaterih primerih še zelo komplicirano. Pomanjkanje orodja ne bi smelo biti predmet razpravljanja na današnjem občnem zboru, če bi bilo delo odgovorne službe pravilno in hitro.
Nadalje je treba usmeriti vse svoje sile za povečanje izvoza, tako da bodo naši proizvodi res kvalitetni in Izdelani v dogovorjenem roku, saj se je zelo težko uveljaviti na mednarodnem trgu v izredno močni konkurenci med podjetji, ki imajo že tradicijo in ustaljen trg.
Utrditi je potrebno delovno disciplino, urediti pravilen odnos med člani kolektiva in takoj poklicati na odgovornost vsakogar, ki ne bi vestno izpolnjeval svoje delovne dolžnosti.'
Nadalje je glavni direktor poudaril važnost sodelovanja z drugimi podjetji na podlagi proizvodnih programov, opozoril na težave, ki jih ima podjetje v metalurških obratih, govoril o pravilnosti
tehnološkega postopka, da si podjetje zagotovi potrebno število strokovnega kadra, kar vse bo zagotovilo podjetju izpolnitev vseh nalog, ki si jih je zadal delovni kolektiv za letošnje leto in v svojem perspektivnem planu do leta 1965.
Končno se je prijavil k besedi še Simon Dermota, predsednik mladinske organizacije, ki je rekel, da bi morali posvetiti več pozornosti delu mladine, saj predstavlja število mladincev tretjino članov vsega kolektiva. Posebno je še podčrtal ugotovitev, da je bilo doslej še vedno zelo malo mladincev predlaganih v organe delavskega samoupravljanja in v družbeno-politične organizacije.
Občni zbor je potrdil vsa poročila in izrekel razrešnico staremu odboru.
V novi izvršni odbor so bili izvoljeni:
IZVRŠNI ODBOR
SINDIKALNE PODRUŽNICE LITOSTROJ
Predsednik: Vinko Kožuh Tajnik: Alfred Tomažič Blagajnik: Marija Dolinar
Organizacijsko-kadrovska
komisija:
Alfred Tomažič (predsednik) Franc Tajnikar (namestnik)
Stane Lendero Boris Kalčič Miro Pirih
V smislu odloka o reviziji in prepisovanju volilnih imenikov se morajo tudi v našem podjetju takoj sestaviti volilni imeniki, v katere bodo vpisani vsi tisti, ki so v stalnem delovnem razmerju pri našem podjetju in imajo splošno volilno pravico, ter tudi vsi tisti, ki bodo dopolnili 18 let starosti do 15. maja 1963.
Na podlagi tega določila je upravni odbor imenoval v našem podjetju komisijo za volilni imenik, ki ima nalogo, da sestavi vo-
Predsednik DS Milan Vidmar v svojem govoru ni skoparil s konstruktivno grajo
Komisija za gospodarska vprašanja in delavsko upravljanje:
Inž. Marko Kos (predsednik) inž. Viktor Nolimal (namestnik) inž. Andrej Voje Silvo Belcijan Častislav Jerin
Komisija za socialna vprašanja in družbeni standard:
Ivan Česnik (predsednik)
Dana Berčič (namestnica)
Ivan Mardjetko Marija Pušnar Ivan Bedina
Komisija za kulturo in prosveto:
Peter Likar (predsednik)
Miro Stalovsky (namestnik) Bogdan Pirc Franc Ratej
Komisija za rekreacijo:
Ernest Forjanič (predsednik) Bojan Štine (namestnik)
Marjan Prosen Tone Erman Jože Vukšenič
Nadzorni odbor:
Ivan Bedina (predsednik) Častislav Jerin Marjan Prosen
Mirko Pirih, Tone Erman, Jože Vukšenič in Franc Ratej niso člani izvršnega odbora sindikalne organizacije in delajo samo v komisijah.
lilne imenike za šest volilnih enot, kot jih je določenih za naše podjetje in sicer:
I.	volilna enota: direkcija, IBM, splošni sektor, kadrovski sektor, izobraževalni center in DUR.
II.	volilna enota:	gospodarsko-
računski sektor, PPB, Tehnična služba, CTB, TKB in MB.
III.	volilna enota: PE MO.
IV.	volilna enota: PE HS in PE PK.
V.	volilna enota: PE SN in PE DT.
VI.	volilna enota: PE OO.
Komisija je sestavila volilne imenike za te volilne enote in jih dala na vpogled vsem članom kolektiva.
Vsak član našega kolektiva ima pravico ugovarjati, če on ali kak drug proizvajalec, ki ima splošno volilno pravico, ni vpisan v volilni imenik ali pa, če je vpisan kdo, ki ne bi smel biti vpisan. Poleg tega so dovoljena tudi opozorila zaradi nepravilno vpisanih imen ali drugih podatkov, kot n. pr. datum rojstva, enota zaposlitve, poklic, bivališče.
Za osebe, ki so na orožnih vajah, na daljšem bolezenskem dopustu ali na daljšem službenem potovanju, se mora to zabeležiti v opombi in točno navesti čas odsotnosti.
Pričakujemo, da sc bodo vsi člani našega kolektiva odzvali temu vabilu in se tudi sami pozanimali, če so vpisani v volilnem imeniku svoje volilne enote.
Delovno predsedstvo
PRIPRAVIMO SE ZA VOLITVE
v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine
Naš osebni dohodek v letu 1963
PRIZADEVANJA VSEH LITOSTROJSKIH DELAVCEV ZA VEČJO PRODUKTIVNOST, RENTABILNOST, DOSLEDNEJŠE IZPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI, POVEČANJE IZVOZA IN REŠEVANJE NEŠTETIH DRUGIH GOSPODARSKIH NALOG SO PRAV GOTOVO USMERJENA K OSNOVNEMU SMOTRU, KI GA ŽELIMO DOSEČI, TO JE IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI
ČLANOV DELOVNEGA KOLEKTIVA
NOVO NAROČILO IZ INDIJE
Že lani je Litostroj prejel iz Indije pomembna naročila za opremo hidroelektrarn (7 po številu), med njimi tudi za hidroelektrarni Vamuna I in Yamuna II. Za prvo bomo po prejšnjem naročilu izdelali dve Kaplanovi turbini z močjo po 15.980 KM pri padcu 19,80 in premerom tekača 3,4 m; za drugo pa dve Francisovi turbini z močjo po 24.400 KM pri padcu 30,50 m. Sedaj so tako za prvo kakor za drugo hidroelektrarno naročili še tretji agregat enakih karakteristik, torej še po eno Kaplanovo in Francisovo turbino.
Predsporazum o gradnji HE Djerdap
S proizvodnim planom v letu 1963 smo prevzeli veliko delovno nalogo, proizvesti za 14 milijard dinarjev proizvodov. To nikakor ni lahka naloga, vendar upamo, da se bomo vsi Litostrojčani pošteno zagrizli v reševanje proizvodnih kakor tudi ostalih problemov, saj smo v preteklosti že večkrat dokazali, da to znamo.
Živo zanimanje vseh naših delavcev na sejah obratnih delavskih svetov, na plenumu sindikata in na sejah političnih in sindikalnih organizacij za delitev osebnih dohodkov je dalo niz dobrih predlogov, kako naj bi lanskoletni sistem delitve osebnih dohodkov izpopolnili, z željo, da bi še v večji meri spodbujali delavce k boljšemu gospodarjenju ter skorajšnji likvidaciji notranjih rezerv.
Tako se je izkristaliziralo mnenje, da moramo čimbolj povečevati kolektivno stimulacijo ter na ta način povečevati osebne dohodke članom kolektiva, da bi jih povezali v skupnem stremljenju k večji prizadevnosti za hitrejši razvoj našega podjetja.
Za izvajanje politike nagrajevanja smo v letošnjem predlogu delitvenih razmerij osebnih dohodkov napravili izračun na osnovi proizvodnega plana, ki predvideva 14 milijard dinarjev bruto produkta.
Realizacija letošnjega plana proizvodnje nam omogoča po delitvi čistega dohodka 2,944 milijarde dinarjev osebnega dohodka.
Če od te vsote osebnih dohodkov odštejemo 8 % družbenih dajatev, dobimo vsoto 2,708 milijarde dinarjev osebnih dohodkov, ki so v letošnjem letu osnova za predvidena izplačila.
V lanskem letu pa smo izplačali na račun osebnih dohodkov za celotno podjetje 2,257 milijarde dinarjev.
Razlika med obema vsotama znaša približno 452 milijonov dinarjev in predstavlja osnovo delitvenih razmerij in sklada osebnih dohodkov za letošnje leto.
Ta finančna sredstva za osebne dohodke pa smo razdelili:
277,3 milijona dinarjev je izločenih za kolektivno stimulacijo,
104,5 milijona dinarjev za osebni dohodek novih proizvodnih delavcev,
37 milijonov ima CDS za perspektivne potrebe novih delavcev,
33,8	milijona imajo PE/S za urejevanje notranjih odnosov.
Kolektivna stimulacija je v lanskem letu ostala na povprečju 103,3. Ker letos pričakujemo, da bomo letošnji plan proizvodnje izpolnili 100 °/o, nam sredstva osebnih dohodkov, katere smo izločili za kolektivno stimulacijo, dovoljujejo izplačilo osebnih dohodkov v povprečju 115,3. Če nam bi uspelo izboljšati pogoje gospodarjenja, pa bi lahko sredstva kolektivne stimulacije še povečali.
Osebni dohodek za nove proizvodne delavce (151 po številu) je v skladu z izračunom proizvodnih kapacitet in potreb za letošnje leto. Pri tem je treba upoštevati, da je treba povečati produktivnost za 5 °/o. S temi sredstvi upravljajo ODS PE/S ter jih v druge namene ne morejo uporabljati. Neizkoriščena sredstva za nove proizvodne delavce moremo prenesti za isti namen v prihodnje leto.
Za perspektivne potrebe novih visokokvalificiranih tehnično-eko-nomskih delavcev ima centralni delavski svet sredstva, s katerimi uravnava perspektivno kadrovsko politiko. Mišljene so potrebe po kadrih za delo v letošnjem ali v prihodnjih letih. Finančna sredstva za take vrste delavcev odobrava CDS na vsestransko ekonomsko utemeljene predloge PE/S. Tak predlog obratnega de-
lavskega sveta obravnava upravni odbor podjetja, nakar CDS odobri sredstva za osebne dohodke ter sistematizira nova delovna mesta.
Vodstva PE/S z obratnimi sveti pa imajo še sredstva za urejanje notranjih odnosov v PE/S (33,8 milijona dinarjev), kot so: vključevanje novih režijskih delavcev, napredovanja v okviru sistemizacije za delavce, ki s svojim kvalitetnim delom, pridnostjo in vestnostjo tako napredovanje zaslužijo, za nove razvrstitve in premestitve delavcev na bolj zahtevna delovna mesta. V ta finančna sredstva se vštejejo vsi načini nagrajevanja: nadurno, pogodbeno delo, nagrade in podobno. Ne moremo pa dovoliti, da bi PE/S s svojimi predlogi prekoračile to vsoto. V takem primeru bi morali z napadalnim količnikom zavarovati ta delitvena razmerja.
Za izvajanje in spremljanje politike nagrajevanja sta zadolžena kadrovski in gospodarsko-račun-ski sektor. Kadrovski sektor je zadolžen, da pravočasno opomni PE/S o višini koriščenja sredstev za osebne dohodke ter da predlog za uporabo sankcij samoupravnim organom.
Dne 12. in 13. aprila so se zbrali na Sorški planini na posvet zastopniki delavskih svetov, sindikatov, ZK, UO in direktorjev Litostroja, Metalne in Strojnih tovarn Trbovlje. Spričo utrjenih in tradicionalnih vezi, ki niso segle le na področje tehničnih in komercialnih poslov, ampak so se razširile tudi na športne, tovariške in ne v najmanjši meri tudi na medsebojne človeške odnose, so se dogovorili, da bi te stike še poglobili in utrdili.
Na tem posvetu so poizkušali poiskati skupna merila, s pomočjo katerih bi bilo mogoče naše medsebojne uspehe primerjati in jih usklajevati. Na to nas navaja pogodben proizvodni program, približno enaka struktura zaposlenih, bolj ali manj isto tržišče in številni drugi skupni problemi. Dogovorili so se, da bi rezultate teh skupnih prizadevanj od časa do časa na podobnih posvetih, kot je bil na Sorški planini, primerjali in si izmenjali izkušnje.
Kot skupen problem, ki bi ga bilo potrebno med drugim reševati, je krepitev kolektivne stimulacije, ki bi jo bilo potrebno obravnavati s faktorji ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti.
Meseca februarja je iskalo pomoči v ambulanti 20 bolnikov in ponesrečencev manj kot meseca januarja. Od skupnega števila — 1055 bolnikov in poškodovancev je dobilo stalež 476 pacientov, pretekli mesec pa 494; torej 18 oziroma 0,6 °/o manj kot prejšnji mesec.
Število izgubljenih delovnih dni je ostalo skoraj nespremenjeno: januarja 3924, februarja 3904.
Glede števila obiskov v ambulanti zaradi bolezni se je to število v februarju zmanjšalo za 63. Vsekakor je to dobro znamenje, ker ie znano, da se obolelost februarja v primerjavi z januarjem, če že ne zviša, pa vsaj ostane enaka.
Zaradi bolezni je bilo v staležu januarja meseca 367, februarja 364, torej je razlika minimalna. Medtem ko se je januarja število nezgod zmanjšalo, se je v februarju ponovno povečalo. Januarja je bilo ponesrečenih 182, februarja pa 205 oziroma 123 ali 1,4 %.
Izplačane osebne dohodke v letu 1962 smo korigirali po PE/S z organizacijskimi spremembami, ki so se izvršile v lanskem ali začetku letošnjega leta.
Delitvena razmerja omogočajo povečanje osebnega dohodka vsega kolektiva skladno z rastjo produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti ter ne zapirajo višine izplačanih osebnih dohodkov v letošnjem letu, temveč postavljajo obvezna delitvena razmerja osebnih dohodkov, ki naj bi jih v letu 1963 dosegli.
Samoupravnim organom in vodstvom PE/S je omogočeno svobodno odločanje o angažiranju novih režijskih delavcev ali o zvišanju produktivnosti. Dana je možnost, da se dobršen del novih osebnih dohodkov prelije na obstoječe delavce v podjetju s tem, da se sprejmejo novi delavci samo v najnujnejših primerih.
Upamo, da bomo s takim načinom delitve osebnih dohodkov dosegli ali celo presegli ob enakih ali boljših rezultatih gospodarjenja planirane proizvodne naloge in s tem tudi omogočili večje osebne dohodke delovnemu kolektivu.	Miro Završnik
V	vseh treh prijateljskih podjetjih imajo težave s tehnično komercialnim kadrom pa tudi z drugimi. Na posvetu so se odločili, da bodo poizkušali najti skupne poti za pridobitev tega kadra v svoja podjetja in ga v njih tudi obdržati. Seveda ne gre le za te strokovnjake, pač pa za zajezitev celotne fluktuacije, ki negativno vpliva na produkcijo vseh treh podjetij.
Iskali so tudi rešitev, kako bi našli skupna merila, ki jih narekuje sorodnost proizvodnje, za prehod na 7-urni delavnik. Iz istih nagibov so tudi razpravljali o tem, da bi bilo potrebno proučiti v vseh treh podjetjih enotno metodologijo industrijske proizvodnje.
Glede statutov so iskali skupne kriterije, ki bi vsem trem omogočili smotrnejšo in hitrejšo izdelavo predosnutkov in učinkovitejše razpravljanje in sprejetje teh važnih aktov delovnih organizacij.
Za učinkovitejše izvajanje teh sklepov bodo obravnavali to problematiko člani vseh družbeno političnih organizacij, vse kolektive pa bo potrebno po tem razvoju odnosov med tovariškimi podjetji tudi ustrezno informirati.
V	prisrčnem razpoloženju so tudi sklenili, da bi bilo prav, če bi si člani našega kolektiva izmenjavali počitniške domove.
Od tega je dobilo stalež 127, februarja pa 112 ljudi. Te razlike nam povedo, da se nezgode dogajajo zaradi nepazljivosti pri delu, nepoučenosti in zato ker delavci ne uporabljajo zaščitnih sredstev.
IZGUBLJENI DELOVNI DNEVI
Februarja je bilo izgubljenih 3904 delovnih dni, januarja pa 3924. Izguba 'delovnega časa je tore! v obeh mesecih približno enaka. Če to preračunamo v ure, smo izgubili 31.232 delovnih ur. Na vsak način ta izguba delovnega časa — povprečno 9,1 ur na delavca — predstavlja pretežko breme za naš kolektiv.
Seveda ni govora o tem, da bi bolnemu človeku kdo prikrajšal stalež. Gre namreč za to, da se ta izguba ne ponavlja brez potreb ali pa se umetno ustvarja.
Koliko izgube časa in trpljenja bi celo nam bilo prihranjeno, če bi z večjo pazljivostjo ravnali s stroji, če se ga ne bi dotikali po neprespani noči, koliko manj bi
Po informacijah iz Beograda so pogajanja z Romunijo o gradnji hidroenergetskega in plovnega sistema v Djerdapu v zaključni fazi in je računati, da bo sporazum morda že parafiran do konca aprila v obliki posebnih konvencij. Ker so že izvršena obsežna raziskovalna dela, pri katerih je na jugoslovanski strani sodelovalo 300 inženirjev, bo mogoče projekt za gradnjo hidrosistema dokončati še do konca letošnjega leta. O izdelavi projekta ima podjetje Energoprojekt pogodbo z romunsko projektantsko organizacijo ISPE. Energoprojekt je že v stikih z nekaterimi domačimi pod-
bilo očesnih poškodb in bolečin, če bi delavci dosledno uporabljali očala, pa četudi niso najprimernejša.
Spodnja tabela nam prikazuje gibanje bolezni, poškodb in izgubljene delovne dni v mesecu februarju:
Prišlo v ambulanto: prvič bolnikov	850
poškodovancev	250
Izgubljenih delovnih dni: zaradi bolezni	3006
zaradi nezgod	898
skupaj	3904
Izguba delovnega časa je še vedno velika. Povprečno pride po
8.8	izgubljenih ur na delavca, skupno 31.232 delovnih ur.
Če primerjamo med seboj ekonomske enote, ugotovimo, da je na prvem mestu enota HS s
30.8	»/o. Sledijo ji SS s 30,7 %, PK s 25 %>, OO 24 %>, MO 24,1 %, DT 20,6%, zadnja je ekonomska enota SN z 19,7%.
jetji, kakor so Litostroj, Rade Končar in Metalna. Po sedanjih predlogih bi pregrado zgradili 2 km nizdol od vasi. Pregrada bi bila široka 1250 m, visoka pa bila 54 m. Gradbene stroške za celotni objekt cenijo na 400 milijonov dolarjev; od tega naj bi interesenti za plovbo na Donavi investirali 100 milijonov dolarjev. Plovba na Donavi bi imela znatne koristi, ker bi zgraditev pregrade omogočila neovirano plovbo skozi vse leto in povečanje prometa na Donavi od sedanjih 11 na 45 milijonov ton letno, pri tem pa bi se stroški rečne plovbe znižali za 10 do 20%.
Primerjamo pa lahko tudi odstotek poškodb po ekonomskih enotah.
Največji odstotek poškodb je v PK 10,7%, nato pa slede: OO 8,4%, MO 7,7%, HS 7,6%, DT 7,2 %, SN 3,6 %, SS 2,6 %.
Če primerjamo ekonomske enote po izgubi delovnega časa, opazimo, da so precejšnje razlike. V MO so izgubili 12,2 ure na zapo-slnega, v OO po 7,8 ure, torej za 4,4 ure manj kot v MO. Ta razlika dokazuje, da so v MO poškodbe težjega značaja in potrebujejo delavci več časa za okrevanje. dr. Ljubimko Mijatovič
Obveščamo člane našega kolektiva, da bomo knjižico nove ustave SFRJ prodajali v vseh naših trafikah, tisti del kolektiva, ki aktivno dela v družbeno-političnih organizacijah in organih upravljanja, pa jo bo prejel zastonj.
HAPOAHHOT O A E O P HA C K O II C K A O K O A H I A
CO OPH3HATEAHOCT OAAABA
JABHA BJlArOflAPHOCT
3a H0ce6H*mo k no*pTnyBaHO /MecrBO bo orerrpa-HyBOH>6TO Ha onnrrara onacnocr og KaracrpociioA-HHre noriAOBM bo rpag Cuconj« h CconcKa oko ah ja hc	»o . uJoeČMUtotji autcjčciio'
„ A MTOCTPO)* - Alt6A>A MA
PeuioHO »a saegHKHKara cegHHua Ha HapogHKor og6op ho CiconcKa oKOAHja h Okoahckmot og6op ho CCPHM 3o CKoncta okoahjo. ho geH 23-K1-1962
Cconje	nPETCEAATEA
Kpcre MaproscKH
• - • . ' . ' ;
Ljudski odbor glavnega mesta Makedonije Skopja je poslal našemu podjetju javno pismeno zahvalo za nesebično in požrtvovalno pomoč ob katastrofalnih poplavah novembra 1962. Takrat smo s prispevki ublažili posledice velike poplave
Gibanje bolezni in nezgod v obratni ambulanti TZ Litostroj
Litostroj : Metalna : ST Trbovlje
Tesnejše sodelovanje
Začeli smo pripravljati statut
Na novembrskem plenumu naše sindikalne podružnice smo ugotovili, da se bo treba lotiti izdelave statuta podjetja. Pa ne samo to, postavili smo že tudi nekatera načela, kako bi posamezne stvari uredili. Zlasti je tekla beseda o naših ekonomskih enotah, o delitvi dohodka in osebnega dohodka in o organizaciji podjetja nasploh. O vseh teh vprašanjih je plenum sprejel načelne sklepe, ki naj bodo vodilo za sestavo statuta. Prav tako je plenum priporočil pristojnim samoupravnim organom podjetja, naj za sestavo predosnutka statuta čimprej imenujejo posebno strokovno komisijo, ki jo je upravni odbor že imenoval. V njej delajo naslednji tovariši: Milan Špolar kot predsednik, člani pa so: dr. Branko Alujevič, Marjan Žugelj, Avgust Klemenc, Alfred Tomažič, Ivan Svoljšak in Franc Černivec.
Tako sestavljena komisija je imela že nekaj sej. Ker je uvidela, da delu sama ne bo kos, ker je preobširno, je predlagala upravnemu odboru podjetja, naj bi jo razširil še z nekaterimi strokovnimi sodelavci, ki bi ji bili v stalno pomoč pri njenem delu. Upravni odbor je predlog upošteval in za stalne strokovne sode-
lavce imenoval naslednje tovariše: Karla Korošca, inž. Živojina Čučka, inž. Darinka Kolbla, Rudija Jesenška, Staneta Vogelnika, Alojza Lesjaka, Petra Likarja, Miroslava Završnika, Milana Semeta in Borisa Klemenca.
Komisija je na dosedanjih sejah rešila že več načelnih vprašanj. Predvsem se je dogovorila za način -dela, pripravila pa sl je tudi že delovni načrt in porazdelila strokovno delo pri posameznih poglavjih statuta med svoje sodelavce. Sklepala pa je tudi o načinu, kako celotni kolektiv obveščati o svojem delu. Ugotovila je, da ga bo sproti spraševala za mnenje o posameznih -tezah za rešitev tega ali onega vprašanja, o posameznih konkretnih predlogih v zvezi s temi ali onimi določbami statuta itd. Tako bomo dosegli, da bi postal statut res to, kar mora biti, namreč dogovor celotnega kolektiva o medsebojnih obveznostih in pravicah vseh in vsakogar, ki živi in dela v tem kolektivu. Vsak član našega kolektiva bo imel tako možnost, pa tudi dolžnost, da pove svoje mnenje o tem ali onem vprašanju, ki bo rešeno v statutu, še preden bo komisija predlagala dokončne rešitve -in preden bodo samoupravni organi sprejeli dokončni tekst statuta. Tako se ne bo mogel prav nihče izgovarjati, da ni imel priložnosti sodelovati pri izdelavi tako važnega akta, če bo seveda le hotel. T'ak način obveščanja in konzultiranja kolektiva je primeren zlasti še zato, ker bomo morali razpravljati o posameznih vprašanjih in ne šele o celoti. Razprava o celotnem tekstu bi bila res težavna in se marsikdo v obširnem sklopu predpisov, ki jih bo vseboval statut, ne bi znašel. Tako bi se, kot smo že doživeli, sukala diskusija okoli manj pomembnih vprašanj.
Komisija bo kolektiv o svojem delu informirala v .tovarniškem časopisu, .materiale za diskusijo o posameznih , vprašanjih iz statuta pa bo kolektiv dobival posebej. Že ob tej priložnosti pa komisija
še enkrat vabi prav vsakega člana našega kolektiva, naj čimbolj živo sodeluje v diskusiji, da bo statut res delo nas vseh in res naš skupen dogovor.
Prvo poročilo o svojem delu komisija posreduje prav v tem članku. Komisija je storila doslej predvsem tole: Odločila se je za delovno sistematiko za bodoči sta-
tut. To se pravi, da si je naredila načrt, kaj vse naj vsebuje in v kakšnem vrstnem redu naj si sledijo, posamezna določila. To pa je le delovni načrt. S tem seveda še ni rečeno, da ne bo treba v dokončnem tekstu statuta kaj menjati, dodati, spustiti ali urediti drugače, kot je zaenkrat predvideno v delovnem načrtu.
I.	Splošne določbe:
a)	družbena vloga Litostroja
b)	gospodarska vloga Litostroja
II.	Naziv, predmet poslovanja, temeljna pooblastila
III.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti proizvajalca-upravljalca
IV.	Organizacijska struktura podjetja
V.	Samoupravljanje:
a)	način in oblike neposrednega upravljanja
b)	organi upravljanja —■ pravice in dolžnosti
VI.	Vodstvene in strokovne službe
VII.	Notranja razmerja:
a)	med člani kolektiva v skupnem delu
b)	med organizacijskimi in delovnimi enotami
c)	poslovna razmerja VIII. Sredstva:
a)	ustvarjanje
b)	razpolaganje
c)	ugotavljanje
c)	planiranje
č) ugotavljanje
d)	delitev
IX.	Organizacija informacij in dokumentacije
X.	Poslovna tajnost
XI.	Socialne funkcije
XII.	Ugotavljanje in zagotovitev pravic, dolžnosti in odgovornosti
XIII.	Razmerja do družbe:
a)	komuna in druge skupnosti
b)	družbene organizacije
c)	posredno in neposredno
nadzorstvo
č) ustavnost in zakonitost
XIV.	Samoupravni akti:
a)	predpisovanje in izvajanje
b)	medsebojni odnosi
c)	statutarnost, skladnost, smotrnost
XV.	Integracija, kooperacija, likvidacija
XVI.	Končne določbe
Ko se je komisija načeloma zedinila glede delovnega programa, je porazdelila snov posameznih poglavij statuta med svoje člane in strokovne sodelavce. Ti so zadolženi, da za komisijo in nato za diskusijo v kolektivu, samoupravnih organih in družbeno-politič-nih organizacijah pripravijo prvi osnutek besedila posameznih poglavij iz delovnega načrta.
Komisija je med svoje člane in stalne strokovne sodelavce porazdelila delo takole:
Milan Špolar, dr. Branko Alujevič in Ivan Svoljšak sestavljajo redakcijski in koordinacijski odbor komisije. Ta bo pripravil dokončno redakcijo besedil posameznih poglavij in jih medsebojno vskladil. Razen tega bo že med delom koordiniral delo posameznih skupin članov in strokovnih sodelavcev, ki so zadolženi za posamezna poglavja, jim pri delu pomagal ipd.
Dr. Branko Alujevič in Ivan Svoljšak sta prevzela nalogo, da obdelata po strokovni plati I., II., III., XII., XIV., XV. in XVI. poglavje iz delovnega načrta za statut.
Marjan Žugelj, inž. Darinko Kolbl in Rudi Jesenšek bodo pripravljali IV., VI.. in VII. poglavje delovnega načrta statuta.
Avgust Klemenc in Stane Vogelnik bosta obdelala V. poglavje, Karel Korošec, inž. Živojin Čuček, Boris Klemenc, Anton Bezek, Peter Likar in Alojz Lesjak se bodo bavili z VIII., IX., in X. poglavjem.
Alfred Černivec in Milan Seme pa bosta stilizirala XIII. poglavje.
Strokovni grupi, v kateri delajo Marjan Žegeij, inž. Darinko Kolbl, Rudi Jesenšek ter Stane Vogelnik, sta že pričeli z delom. Obljubili sta, da bosta za komisijo do 30. aprila pripravili prve koncepte za rešitev nekaterih vprašanj iz tistih npglavii, ki jih obravnavata. Tako bo prva grapa do tega dne pripravila prvi koncept organizacijske strukture podjetja, do vključno delovnih enot, sheme funkcionalnih povezav organov delavskega samoupravljanja in direktorja. Draga
grupa pa bo do istega dne preštudirala obstoječe stanje na področju samoupravljanja predvsem z vidika povezave in pristojnosti in pripravila p?egled tega stanja, zlasti pa pregled obstoječe prakse in pregled nejasnosti in nerešenih vprašanj v dosedanji praksi samoupravnih organov podjetja. Vsa ta vprašanja naj bi bila predmet diskusije v komisiji, kjer naj bi se problemi poskušali razčistiti, nato pa bo pričela z delom na prvem konceptu besedila tistih poglavij, ki jih obdeluje.
Ostale grupe bodo pričele z delom v najkrajšem času. Komisija za izdelavo statuta je o svojem delu poročala tudi že delavskemu svetu podjetja na njegovi seji dne 5. aprila t. 1. V zvezi s tem poročilom je delavski svet podjetja sprejel tudi nekatere sklepe.
Ti skleni so predvsem tehničnega značaja in urejajo vprašanja sprejemanja normativnih aktov v prehodnem obdobju do dokončnega sprejema statuta (ti akti morajo že biti v skladu z načeli oziroma tezami ali z osnutkom statuta), pa vprašanja o zbiranju sedaj veljavnih predpisov in njihovi ocenitvi s stališča zakonitosti, medsebojne skladnosti in primernosti, kakor tudi vprašanja rokov za posamezne faze dela na predosnutku statuta.
Vendar pa je delavski svet sprejel tudi tale važen sklep, ki zadeva prav vsakega člana kolektiva v zvezi s pripravo predosnutka statuta:
»Naloga slehernega organa in posameznega člana kolektiva je, da sodeluje po svojih najboljših
Letos volimo le
Zaradi obširnega dela pri sestavljanju in sprejemanju novih pravnih predpisov, ki bodo uzakonili tudi nov način izvolitev organov delavskega samoupravljanja, je popolnoma pravilna in razumljiva odločitev, da se letos podaljša mandat delavskih svetov še za eno leto od rednih volitev, ki bodo leta 1964 že po novih predpisih, mandat zadružnih svetov kmetijskih zadrug pa za pol leta.
Zato bodo letos le volitve upravnih odborov gospodarskih organizacij, upravnih odborov obratnih in poslovnih enot kakor tudi volitve upravnih odborov kmetijskih zadrug. Volitve morajo biti izvedene najkasneje do konca meseca aprila.
Zaradi kratkega roka bo treba zelo pohiteti s pripravami za izvedbo volitev. Važnost dela upravnega odbora pa v sedanjem času narekuje delovnemu kolektivu, da bodo izvoljeni v upravni odbor delovni člani. Volitve novega upravnega odbora pomenijo zato važen akt samoupravljalcev, ki s svojo pravico posrednega odločanja odgovarjajo, da bo novi upravni -odbor v svoji enoletni mandatni dobi res uspešno reševal probleme in delal v korist podjetja.
Italijanska delegacija si je med svojim obiskom v Jugoslaviji ogledala
tudi naše podjetje
Novo poslopje prodajno-projektivnega biroja je dograjeno. Delavci so porušili zidarske odre, buldožer pa je odstranil vse odvečne kupe zemlje. Tudi notranja dela so gotova. Prepotrebno poslopje pa je žal dve nadstropji prenizko ...
močeh s pobudami, predlogi in mnenji v pripravah za izdelavo statuta in pri oblikovanju končnih stališč, da bo bodoči statut pravi izraz našega hotenja z vidika še večje organiziranosti in funkcionalne skladnosti na vseh področjih naše družb eno-ekonomske dejavnosti, še močnejšega poudarka solidarnosti in soodgovornosti oziroma samodiscipline kot manifestacija resnične miselnosti delavca-upravljalca in kot gonilne sile nadaljnega razvoja delavskega samoupravljanja.«
Naloge komisije za izdelavo statuta so torej jasne, jasne pa so tudi dolžnosti vseh v zvezi s pripravo In izdelavo statuta. Naj torej zaključimo to prvo poročilo o delu komisije z ugotovitvijo, da bo le tesna povezava vseh organov in članov kolektiva in tesno sodelovanje obrodilo prave plodove. Zatorej, sodelujmo!
O svojem nadaljnjem delu bo komisija spet poročala že v naslednji številki našega glasila.
Ivan Svoljšak
upravne odbore
Postopek pri volitvah je že ustaljen. Volitve bodo tudi letos na zasedanju delavskega sveta, so tajne, vodi jih volilna komisija, ki jo izvoli delavski svet iz svojih vrst. Kandidat za člana upravnega odbora je lahko vsak, ki ima volilno pravico, torej tudi tisti, -ki ni član delavskega sveta. Ne morejo pa kandidirati za upravni odbor predsednik delavskega sveta, direktor -podjetja, ki je član upravnega odbora že po svojem položaju, delavec ali uslužbenec, ki je bil že dve leti zaporedoma član upravnega odbora, član volilne komisije, računovodja podjetja, osebe, ki so sicer člani kolektiva, pa nimajo splošne volilne -prvice ,in ostali člani kolektiva, ki ■nimajo volilne pravice za volitve delavskega sveta podjetja (hono-rarci, vajenci itd.).
O -poteku volitev se mora voditi zapisnik, v katerem mora biti točno navedeno, kako so volitve potekale.
Vsakemu izvoljenemu kandidatu izda predsednik delavskega sveta Potrdilo o Izvolitvi za člana uoravnega odbora.
S-e
Kupuj knjige Prešernove družbe 6 knjig dobiš za 900 dinarjev Naročiš jih med odmorom na tel. 231 v oddelku IBM pri tov. Rateju
Revolucija se ni ustavila, ampak gre naprej. Pravilno jo lahko opazuje, ocenjuje in v njej ustvarjalno sodeluje samo tisti, ki se sproti osvobaja vseh predsodkov, rutinerstva, kalupov; samo tisti, ki jo gleda brez naočnikov idejnih apriorizmov in propagandnih efektov; samo tisti, ki ga ne plaši trušč, kadar se podira staro, in tudi ne moti hrup, ko se gradi novo; samo tisti, ki ne postane slep zaradi treh zrriag ali histeričen zaradi dveh porazov.
Vsako živo človeško bitje mora na svojem kratkem potovanju od zibelke do groba pred to neizprosno dialektiko življenja neprestano polagati izpit. Še prav posebno pa so v tej šoli revolucije, boja, napredka, teme in svetlobe, vzponov in padcev, zmag in porazov, odkritij in zmot, vsak dan znova izprašani revolucionarji-komunisti. Zato je tudi to spoznanje sestavni del naših idejnopolitičnih sposobnosti.
Mostec - šišenski rekreacijski center
Prvi pomladni dnevi so tu. Marsikoga že zvabi dokaj toplo sonce na krajši ali daljši sprehod. Pred dnevi sem se za tak sprehod odločil tudi jaz. Čeprav sem Šiškar, sem šele na tem ^prehodu »odkril« Mostec. Ali ste ga vi že? Če ga niste, vam ga bom jaz tule, če pa ste ga, vseeno preberite, kaj novega boste kljub temu izvedeli.
Mostec je ...
... geograjsko-turistično: prijetna dolinica, ki leži za Šišenskim hribom v neposredni bližini strnjenega naselja. Vanj lahko pridete peš po prijetni gozdni (dokaj dobro urejeni) poti, ki je odcep znane Večne poti. Mostec ima otroško igrišče, plesišče, pro-dajalnico hladnih jedil in pijač in prav prijetno kočo.
... zgodovinsko: prvo zbirališče ljubljanskih upokojencev in ljubljanskih proletarcev. Že v stari Jugoslaviji so si tu postavili upokojenci barako, v katero so se zatekali, če jim vreme ni bilo naklonjeno. Tu je bilo prav tako že pred vojno pod okriljem takratnega Zenskega društva organizirano dnevno letovanje delavskih otrok. Barako so Italijani 1941. zažgali, češ da se v njej zbirajo partizani.
... perspektivno: šišenski rekreacijski center.
Kaj bi lahko Mostec pomenil šišenskim in sploh ljubljanskim delavcem, otrokom, upokojencem, družbenim organizacijam, mladini in vsem ostalim? Kaj jim pomeni zdaj?
Z gotovostjo lahko trdim, da zdaj Mostec, ta čudoviti naravni park s tako ugodno lego in vsemi potrebnimi napravami, vse premalo unorabljamo, saj je posebno zdaj, ko so v njem družbene organizacije občine Šiška združene v upravni odbor za Mostec zgradile čudovito in nadvse uoorabno kočo, ki je podaljšala Mostecu sezono za vse leto, le-ta res uporaben vse leto. Čudovit in zelo primeren je zdaj pomladi za prijeten počitek na popoldanskem izletu. Odrasli posede v prijetnem pogovoru urico ali dve v koči, otroci pa se poigrajo veselo in brez skrbi na napravah otroškega igrišča ali kar v gozdu. Poleti bi tu brez večjih težav ali celo investicij organizirali dnevna letovanja otrok in mladine, saj vemo, da je problem, kam poleti v času počitnic z otroki. To bo posebno lahko izvedljivo potem, ko bodo k že obstoječi ‘koči napravili še dodaten prostor s kuhinjo. Jeseni pa je tu še posebno lepo. Morebitnih jesenskih ploh se ni bati, saj je tu prijetna koča, v kateri vas postrežejo z jedjo in pijačo ali pa v njej posedite kar tako, saj konsumacija ni obvezna. V koči lahko igrate družabne igre, celo morebitne manjše prireditve niso izključene. Da pa je koča pozimi naiootrebnejša in na zelo
primernem mestu, se je pokazalo že letošnjo zimo, saj je bila dan za dnem polna otrok in odraslih, ki so obiskovali bližnja pobočja s sankami in smučmi, pa tudi obiskovalcev smučarskih skokov na bližnji skakalnici, šišenskim materam 'in ženam bo ostalo letošnje praznovanje dneva žena morda v tako lepem spominu prav zato, ker so ga praznovale v prijetnem okolju koče v Mostecu.
Moje pisanje nima namena delati kakršnekoli reklame. Niti nima namena kogarkoli prepričati. Če mislite, da je to hvalnica Mostecu, kar mislite tako. Nekega dne boste gotovo spoznali, da Mostec potrebujete, da ga potrebuje vaš otrok, vaši upokojeni starši. Potem vam bodo njihovi zadovoljni obrazi povedali to, kar sem vam zdaj jaz, hitreje-in bolje.
G eno
Stanovanjska izgradnja v naši občini
V skrbi za delovnega človeka je Občinski sindikalni svet Ljublja-na-Šiška nadaljeval svoj program o pregledu sredstev, ki so jih določile delovne organizacije v naši občini za gradnjo družinskih in samskih stanovanj.
Izvršena je bila ponovna anketa v sindikalnih podružnicah delovnih organizacij z namenom, da se ugotovi, kako so si zagotovile denarna sredstva za gradnjo stanovanj v letošnjem letu. Prav v tem času, ob zaključku poslovnega leta in razdeljevanju sredstev v sklade, je bila ta akcija najbolj primerna, da ne bi organi delavskega samoupravljanja in vodstva podjetij »pozabila« na gradnjo stanovanj za člane svojega kolektiva. Če kritično pregledamo uspeh te ankete, lahko ugotovimo, da je akcija uspela le delno. Nekatere sindikalne organizacije se namreč niso zavedale važnosti stanovanjskega vprašanja in na anketo sploh niso odgovorile ali pa so bili podatki zelo pomanjkljivi in netočni.
Precejšnje število podjetij pa je dalo netočne podatke, posebno glede števila namenskih varčevalcev. Ta ugotovitev dokazuje, da nekatere organizacije sploh niso zainteresirale delavcev za namensko varčevanje, čeprav imajo precejšnje število prošenj za stanovanja.
Od 120 sindikalnih podružnic jih je odgovorilo na postavljena vprašanja samo 65, štiri anketne liste pa smo sprejeli, ne da bi sindikalna organizacija navedla ime delovne organizacije, za katero je poslala zaprošene podatke.
Za osnovo so bili torej na razpolago le podatki 65 delovnih organizacij, ki pa so bili kot že rečeno, zelo pomanjkljivi.
Rezultat je bil naslednji:
Skupaj zaposlenih	13.095
število prošenj za	
družinska stanovanja	1.304
sredstva, uporabljena	din
za gradnjo stanovanj v letu 1962	613,496.044
Gospodarski vzpon naše občine
Po analizi lanskoletnih uspehov in napak v gospodarskem razvoju združenih občin Šiška in Medvode so setavili osnove letošnjega družbenega plana obeh občin. Za letošnji družbeni plan Šiške in Medvod je značilno intenzivno povečanje proizvodnje in storitev ob istočasnem velikem izboljšanju produktivnosti. Posebno pa je v letošnjem družbenem planu poudarjena zahteva po večji usmeritvi industrije v izvoz. Taka usmeritev šišenskega in medvo-škega gospodarstva pa narekuje, kar je vsekakor zelo pozitivno, tudi večja vlaganja investicij gospodarskih organizacij v gradnjo ali v rekonstrukcijo objektov, da bi čim hitreje omogočili večjo proizvodnjo in s tem tudi večji izvoz.
Po letošnjem družbenem planu bo celotni bruto produkt združene občine znašal 70 milijard 458 milijonov dinarjev. Število zaposlenih se bo v primerjavi z letom 1962 povečalo le za 5,5 odstotka, pač pa se bo za 9 do 10 odstotkov povečala produktivnost. Najmočnejša gospodarska panoga Šiške in Medvod je nedvomno industri-
ja. Ta bo letos zabeležila znaten porast fizičnega obsega proizvodnje, saj se bo ta dvignila za 10,5 odstotka. Največja povečanja proizvodnje pa se predvidevajo v kmetijstvu, kjer se bo letos produktivnost povečala skoraj za polovico (točneje za 41,9 odstotka).
Kot smo že uvodoma omenili, pa je najpomembnejša postavka letošnjega družbenega plana izvoz. Pričakuje se, da bodo šišenska in medvoška industrijska podjetja letos izvoz podvojila, saj pričakujejo, da bodo izvozili kar za 2 milijardi 917 milijonov deviznih (to je najpomembnejše) dinarjev. Prva na spisku izvoznikov bo vsekakor kovinska industrija (velik delež ima Litostroj), saj njegovi izdelki predstavljajo 72 odstotkov izvoza. Od ostalih panog industrije bo kemična industrija izvozila za 13,2 odstotka svojih izdelkov, tekstilna industrija pa za 8,5 odstotka. Eden največjih izvoznikov v Šiški pa je podjetje Slovenija-vino, ki bo letos izvozilo okrog 80.000 hektolitrov različnih vin in žganih pijač, za kar bodo iztržili okrog 1.600.000 dolarjev.	E. J.
sredstva, določena za gradnjo stanovanj v letu 1963
namenskih varčevalcev za stanovanja 341 prispevek podjetja za namensko varčevanje, znesek
din
559,000.000
167,166.890
Koliko bodo prispevali namenski varčevalci sami, ni bilo mogoče ugotoviti zaradi pomanjkljivih podatkov. Če pa računamo, da prispeva podjetje 30 %>, varčevalec pa 20 °/o h gradnji stanovanja, bo znašal prispevek namenskih varčevalcev 66,867.726 din, kar predstavlja precejšen znesek, ki ga bodo morali zbrati delavci sami.	— S-e —
ZIMSKI VRT V HOTELU ŠIŠKA
Julija letos bodo prvi gostje prestopili prag novega hotela »Šiška«. Lega hotela poleg kina Šiške je zelo dobro izbrana. Marsikateri gost, domači ali tuji, nima rad mestnega hrupa, bolj si želi miru in odmaknjenosti od mestnega središča, da pa je kljub temu vendarle v mestu.
Hotel je odmaknjen od glavne gorenjske vpadnice približno 50 metrov in je do njega idealen dostop z motornimi vozili. Zakaj bi gostje hodili ali se vozili mimo nas. V občini Šiška se do sedaj niso zadrževali, saj ni bilo ustreznih gostinskih kapacitet (hotel Bellevue je dokaj majhen in dostopen predvsem motoriziranim gostom).
Z dograditvijo hotela Šiška pa jih bomo lahko zadržali. Za to, da jih bomo obdržali, pa bo potrebno v hotelu zagotoviti kvalitetne usluge. Upamo, da to v tako modernem hotelu, kakor bo hotel Šiška, ne bo pretežko. Kakšen pa pravzaprav bo?
V njem bo v 66 sobah 115 ležišč. Sobe bodo dvoposteljne, ogrevane, s tekočo mrzlo in toplo vodo, v sobah bodo telefoni, v 33 sobah pa bodo celo kopalnice. Gostje ostalih sob bodo imeli kopalnice na hodniku. Hotel bo organsko povezan s poslopjem kina Šiška. Oprema bo povsem sodobna in zelo praktična. Za petičnejše goste pa bo na razpolago 6 luksuznih apartmajev, v katerih bo lahko zadovoljen še tako izbirčen gost, saj bo v njih vse, celo televizija. Razen tega bo hotel razpolagal z veliko restavracijo s kapaciteto 140 sedežev, v kateri bo prav gotovo prav rad posedel tako hotelski gost kot marsikateri Šiškar. Posebna zanimivost in glavna privlačnost hotela pa bo zimski vrt. To bo prvi zimski vrt v Ljubljani in celo v Sloveniji. Za stekleno steno bodo sredi zime cvetele rože in zelenele rastline, ki bodo gostom sredi zime lahko pričarale pomlad ali poletje. V velikih akvarijih, ki bodo postavljeni po prostoru, pa bodo lahko občudovali eksotične ribe in vodne rastline. Zelo zanimiv objekt hotela bo tudi mali snack-bar s 40 sedeži, ki bo zelo razveselil obiskovalce kina Šiška, saj bo prav ta direktno povezan z avlo kina Šiška.
To bo hkrati tudi prvi hotel v Ljubljani z lastno avtomehanično servisno delavnico, v kateri bodo gostu po želji avtomobil tudi oprali. Gostje bodo svoje avtomobile v hotelu lahko celo garaži-rali, saj bodo imeli na razpolago 30 garaž.	— no
Dolgo pričakovani stanovanjski bloki na Bjakovičevi cesti gredo že v nadstropja. Vsi zadružniki, ki so prispevali za dograditev svoja sredstva, lahko upajo, da bodo kmalu rešeni svojih večnih skrbi
Pred našo novo restavracijo so končno podrli grdo barako, ki je kvarila urejeno okolje
Pletilni klub med odmorom. V mrzlih zimskih mesecih so naša dekleta in žene napletle marsikatero koristno pletenino. Zdaj, spomladi, jih je komaj še videti pri tem delu. Zamenjale so ga s sprehodi in z drugim bolj zdravim športom
Člani novega 10 sindikata o prihodnjih nalogah
OB IZVOLITVI NOVEGA IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA JE NAŠ REPORTER OBISKAL NEKATERE Člane in jih povprašal, katere bi bile po njihovem mnenju glavne naloge IZVRŠNEGA ODBORA V TEJ MANDATNI DOBI
Najprej je obiskal Alfreda Tomažiča, ki sodeluje že vrsto let v družbenopolitičnih organizacijah in je bil na zadnjih sindikalnih volitvah ponovno izvoljen v izvršni odbor, in mu zastavil gornje vprašanje. Tovariš Tomažič je odgovoril takole: »Novi sindikalni odbor mora v letošnjem letu posvetiti pozornost organizacijskim vprašanjem. Predvsem moramo urediti enoten mehanizem sindikalnih organov, ki naj bi reševali enotno problematiko povsem samostojno. To bomo skušali doseči tako, da bomo v komisije vključili referente.
Druga naloea sindikalnih odborov mora biti sodelovanje na vseh proizvodnih konferencah.
bami, ki dajejo primerno in glede cen dostopno literaturo.«
Inž. Viktor N o 1 i m a 1 je član izvršnega odbora sindikata prvič. Na vprašanje našega sodelavca je odgovoril:	»Najpomembnejše je
vsekakor proučiti delo izvršnega odbora sandikata v preteklem letu, proučiti gradivo zadnjega občnega zbora sindikata in na podlagi teh zaključkov napraviti program dela. Ne vidim bistvenih novih nalog — gre le za nadaljevanje in poglobitev dela prejšnjega odbora. Obdobje delavskega upravljanja, ko se delavci-proizvajalci pe-
čajo z vso problematiko proizvodnje in ekonomike, postavlja tudi pred nas odgovorne naloge: krepiti, utrjevati in izpopolnjevati delavsko samoupravljanje, pritegniti k temu čimveč najboljših in dobrih članov delovnega kolektiva, krepiti delavsko zavest, spodbujati ljudi k večji produktivnosti, seznanjati jih s proizvodnimi nalogami in z vso tekočo proizvodno problematiko, z uspehi in neuspehi in se boriti za modernizacijo proizvodnje.
Vzporedna, prav tako pomembna naloga, "a je tudi skrb za strokovno in politično izobrazbo članov delovnega kolektiva, za njihov kulturni in fizični dvig, za dobre in varne delovne pogoje,-za

dvig življenjske ravni in za pravilno nagrajevanje po delu.«
Marija Dolinar je bila pred leti član sindikalnega odbora in v današnjem delu opaža zahtevnejše naloge, kot so bile včasih. Naloga novega izvršnega odbora sindikata naj bi med drugim bila skrb za dvig politične zavesti, zaščito pravic, strokovni in kulturni dvig članstva. Pri proizvodnih konferencah bi se vsi člani v podružnicah lahko dobro spoznali z vsemi proizvodnimi nalogami. Prav tako je naša naloga, da redno spremljamo delo sindikalnih podružnic in njihove predloge.
Inž. Andrej V o j e doslej še ni bil član sindikalnega odbora. Takole je rekel, ko ga je naš sodelavec povabil na razgovor.
»V naši mandatni dobi se postavljajo pred nas izredno zahtevne naloge. Predvsem moramo zainteresirati ljudi pri izdelavi statuta podjetja. Večjo skrb moramo posvetiti vzgoji sindikalnih kadrov. Sindikalni odbori morajo biti v bodoče glavni pobudniki delovne discipline. Na obratnih proizvodnih konferencah ali konferencah proizvodnih enot je potrebno prikazati jasno sliko proizvodnih nalog in s svojo prizadevnostjo in delovno disciplino prispevati k dvigu produktivnosti. Pri nas, v metalurških obratih, je potrebno izboljšati kvaliteto dela in zainteresirati ljudi za proizvodnjo, s čimer bi se zmanjšal izmeček.
USPELI ULITEK ZA TERMOELEKTRO V BEOGRADU
Zahvala iz Beograda
Pred kratkim smo ulili za podjetje Termoelektro v Beogradu tri metre dolg in dva metra širok 2445 kg težak zasun. Izdelali smo ga iz specialne ognjestalne litine SILAL, ki vzdrži temperature od 700—900 °C, trdnost pa ima 22 kg na mm2 legirano s 6 °/o Si in 1 %> Cr.
Spričo vseh teh zahtev je bilo ulivanje za našo livarno zelo tvegano, saj so delali prvič zasun take teže in sestave. Kljub težavam, ki so jih imeli, je ulitek uspel.
ZAHVALA
GLAVNEGA ODBORA RK SLOVENIJE
Plenum GO RK Slovenije je izrekel vodstvu naše sindikalne organizacije in celotnemu kolektivu priznanje za naš trud in prizadevanje, ki smo ga vložili pri nabiralni akciji za izgradnjo mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču.

Tokrat me jc pot vodila v Materialni biro. Kot po navadi sem želel izvedeti kaj več o njihovem delu, težavah intervjuvancev, njihovih željah in o tem, kaj bi bilo potrebno izboljšati v okolici, kjer živijo. Ob koncu pa sem jih še povprašal, s čim se ukvarjajo v prostem času.
Sindikalna podružnica TZ Litostroj potrebuje tudi svoj statut. Občni zbori sindikalnih podružnic riso obravnavali delo sveta abonentov in delo blagajne vzajemne pomoči.
Ugotovili smo, da je prav tega stika manjkalo, ker podružnični odbori pri izbiri kandidatov niso dovolj upoštevali, da je za delo v sindikalni podružnici potrebno določeno znanje s področja, katerega obravnava.
Na področju delavskega samoupravljanja želimo sindikalne organe pripraviti do tega, da bodo o problemih, ki o njih razpravljajo, formirali svoja stališča predvsem kar se tiče delitve osebnih dohodkov.
V bodoče bi morali tudi kulturno dejavnost usmeriti tako, da bi načrtno sodelovali z našimi založ-
Najprej sem se ustavil v skladišču elektromateriala pri Francu Tajnikarju, katerega trenutno najbolj zaposluje sortiranje materiala glede sorodnosti. Ob tem je rekel, da so naša skladišča za boljše in hitrejše poslovanje premajhna. Materiala ne morejo več sortirati tako, kot si želijo. Pravi, da 'bi morala biti skladišča pregrajena in ograjena, ker skladiščnik, ki prevzame material, ni popolnoma materialno odgovoren; saj nima pregleda nad svojim materialom, kot bi ga moral imeti. V skladišču jim primanjkuje sanitarnih prostorov. Slab zrak in zračenje posebno v poletnem času škodljivo vplivajo na njihove dihalne organe. Meni, da nastane slab zrak predvsem zaradi vskla-diščenja različnih vrst materiala, n. pr. gume, orodja, instrumentov, elektromateriala, papirja in ostalega pomožnega materiala, za katerega bi morali imeti posebej pregrajene prostore. Glede na ostala delovna mesta v obratnih skladiščih so skladiščniki premalo plačani.
Stanuje v Zgornji Šiški in pravi, da bi bilo tam potrebno ure-
Po njenem mnenju bi bilo za uspešnejše delo potrebno uskladiti roke, katere zahtevajo od zunanjih dobaviteljev, in točnost glede sestavljanja dokumentacije pri posameznih enotah. Zeli, da bi svoje delo lahko opravljala tako
v redu, da pri dobavah ne bi prišlo do zastoja zaradi uvoznega oddelka.
Največ -'rostega časa posveti vzgoji svoje hčere. Stanuje v večno temni Obirski ulici.
diti v ulici Martina Krpana pri Šišenski cesti park. Del svojega prostega časa posveti ideološkemu izobraževanju.
V uvoznem oddelku sem se pogovarjal z Marijo Kocmur, ki opravlja referentsko delo že deveto leto.
Marijan Zupančič pravi, da jim povzročajo glavne težave dobavitelji. Poleg svojega dela se želi še naprej izobraževati, s čimer bi si zagotovil tudi višji osebni dohodek. Prosti čas najraje prebije na odrskih deskah, poleti pa ga vabijo planine.
KO SE PRIPRAVLJAMO, DA SLOVESNO PROSLAVIMO NAŠ VELIKI PRAZNIK — 1. MAJ, PROSLAVIMO NAŠE RESNIČNO VELIKE DELOVNE USPEHE, MANIFESTIRAMO NAŠO PRIVRŽENOST VELIKIM CILJEM PRIHODNOSTI, OD KATERIH SO ŠTEVILNI ŽE BLEŠČEČA SEDANJOST, ME V TRENUTKIH, KO PREMIŠLJAM IN OCENJUJEM USPEHE, MOTIJO MADEŽI, KI NAŠI
BLEŠČAVI JEMLJEJO POLN LESK
Mislim, da nas vedno neprijetno dime litostrojska »janičarska« miselnost. Naša tovarna daje kruh tisočem ljudi. Od teh je na stotine takih, ki so še pred vojno jedli beli kruh samo za božič in za veliko noč. In prav iz teh vrst se pojavljajo strupeni jezikači, ki s svojo primitivnostjo trosijo, kjer le morejo, vse slabo o podjetju. V svoji duhovni revščini najbrž niti za hip ne nomislijo, da so tudi oni člani kolektiva. Mnogi so se v podjetju nekaj naučili in izven litostrojskih meja zasedli pomembne položaje. Z redkimi izjemami je janičarstvo pri takih najhujše. Čim više so se povzpeli v družbeni lestvici, tem širši obseg lahko dobi njihovo škodljivo govorjenje o tovarni.
Nekateri člani kolektiva, med katerimi so tudi člani ZK in nekateri pomembnejši operativci, si ne bodo pridobili ugleda in spoštovanja »med maso«, če bodo zviška kritizirali vse, kar je domačega in kar je delo tudi njihovih rok. Nekateri skrivajo svojo mladoletniško nepreudamost, ceneno in kratkotrajno ponularnost že pod sivimi lasmi, Včasih se pri tem opirajo na avtoritativni še-fovski stolček, včasih pa se v podkrepitev svojega škodljivega kri-
tizerstva trkajo po prsih, češ »jaz sem politični delavec«.
Pred nedavnim smo imeli občne zbore sindikalnih podružnic in zbor volivcev. Organizirani so bili med delovnim časom. Torej plačani! Odzvalo se je precej manj ljudi, kot bi pričakovali. Ko so zatulile tovarniške sirene, so »člani sindikata«, kot bi se bili domenili, začeli vstajati in odhajati. Saj to je končno razumljivo. Če smo ljudi navadili, da so za še tako mikroskopsko majhno politično aktivnost plačani .komaj lahko pričakujemo, da bodo delali »politične nadure«. Družbeno-politič-na zavest takih se ob štirinajstih, in niti minute pozneje, konča. Ali naj nekatere naše delavce plačujemo zato, da bodo pripravljeni soodločati? Upam si trditi, da so taki tudi mnogi člani ZK. Če to ne bi bilo res, bi na zadnji aktiv komunistov prišlo več kot 150 članov izmed 400.
Kd so lani v posameznih ekonomskih enotah voliti svoje odbore, je nekdo za šalo vzkliknil:
»Francelj naj bo predsednik!« Kolektiv je zaploskal in »Francelj« je bil nasilno posajen na predsedniški stol. Ali naj od takega in takih pričakujemo zavestnega dela? Upajmo, da je bilo letos drugače.
V Litostroju so se zvrstili že številni politični funkcionarji — od .najmanjših pa do najvišjih. Lahko jih razdelimo na tri skupine: na tiste, ki so visoko prerasli podjetje in zasedli izven tovarne pomembne položaje; na tiste, ki so več let zaporedoma izvoljeni za take ali drugačne funkcionarje, in na ogromno večino tistih, ki so bili kdaj izvoljeni v ta ali oni organ, potlej pa utonili v pozabo. Politične organizacije po drugi strani neprestano tožijo, da nimajo in nimajo kadrov ... Vprašujem se, zakaj ne vključimo vsaj starih funkcionarjev? Zakaj jiti ne pridobimo? Ali so se zagrenjeni umaknili v ozadje (?) in če so se, zakaj?
Naši obratni delavski sveti stoje na dokaj trdnih nogah. Uveljavili so se doma na vseh po-
dročjih življenja kolektiva. Neprijetno pa me zadene, ko zasledim tu in tam oprezen namig, da se dogaja marsikaj za hrbtom tega organa, da se dogaja marsikaj, o čemer bi morali razpravljati delavci.
In če bi razpravljali, bi bilo končno nrav, da poročevalci govorijo ljudem v njim razumljivem jeziku. Kako -naj nešolan človek razume n. pr. tak stavek: »Koeficient realizacije finalnih produktov je 112?« Jaz na primer marsičesa ne razumem. Marsikdaj vzamem v roke gospodarski slovar in se učim novih pojmov. Ko včasih delavci na delavskem svetu dvigajo roke in potrjujejo predlog, osramočen nemo strmim predse, zakaj od učenih »izvajanj« nisem razumel skoraj nič.
Člani DS dobe često gradivo, o katerem bi morali tehtno razpravljati (zato bi ga morali seveda razumeti!), a včasih ga dobe že tako dokončno pripravljenega, da jim pravzaprav ne ostane drugega, kot da dvignejo roke in odobrijo predlog. Nikoli več se ne bi smelo zgoditi, da morajo člani DS odobriti predlog še tako važne reči, če imajo za premislek samo deset minut časa.
In še to! Ko se borimo za politični vpliv na Dolenjskem, nas v uredništvu preseneča, da nam iz meseca v mesec iz krajevnega urada v Šentrupertu vračajo naš časopis z oznako »Ne sprejmem«, čeorav jim ga pošiljamo brezplačno. Vsaj toliko bi lahko bili na tem krajevnem uradu politično zreli, da bi se s pomočjo litostroj-
skih publikacij seznanjali z našimi družbeno-političnimi, gospodarskimi in socialnimi napori in šli po svojih močeh vštric z našimi prizadevanji.
Naj spregovorim še besedo o naši nenačelnosti glede »industrijskih turistov«. Zelo dobro se spominjamo sklepa UO o industrijskih turistih. Takrat smo rekli, da naših delavcev, ki odidejo služit v tujino, ne bomo več na novo zaposlovali. Sklep pa je šel kmalu v pozabo.
Ljudje hodijo v Nemčijo tako kot prej in se nemoteno vračajo v Litostroj; mi pa dobimo vedno izgovor, s katerim izkrivljamo in opravičujemo prvotni pozitivni sklep. Slišal sem celo za primer tovariša, ki je bil v partizanih in je član ZB, pa je šel delat nemško vojaško cesto...(!) Ko se je vrnil, je bil ves bolan in smo ga zdravili na stroške našega socialnega zavarovanja. In mi še premišljamo, ali naj take zaposlimo znova ali ne, češ, strokovnjaki
Industrijski list ima med časopisi nasploh poseben položaj. Ko nekaj objavi, mora biti konkreten, saj se prizadeti oglašajo po neki železni logiki tudi tedaj, kadar ne mislimo prav nanje. Oglašajo se po telefonu — anonimno, po prošti, osebno ali pa — za hrbtom. Kolikor se kdo čuti prizadetega, toliko se oglaša.
S širokim razumevanjem dojemamo vse odtenke teh prizadetih razpoloženj. Zelo dobro vemo, da lahko veljamo za dobro uredni-
štvo le toliko časa, dokler objavljamo potopise, športne rezultate in tehniške novice. Ko pa objavimo nekaj konkretnega, nekaj kar je za nekoga po njegovem zanj škodljivo in ga boli, imamo »skrite rezerve v delovnem času«, smo politično mlahavi in podobno.
Ko sem pisal te drobne zapiske, sem bil res mlahav slabič. Najbrž bodo to pot vsi bralci prizadeti, čeprav nihče hkrati in »otipljivo«. Tako kot je tudi sicer z našo družbeno odgovornostjo v tovarni: vsi smo krivi za vse ...
In tak in taki nismo prvič. Ker nam neki povsem konkretni oddelek reže kruh pod knuto »tarifnega pravilnika«, a menda vendarle — iz skupnih sredstev, zaradi »dobrih odnosov« namažemo besede prav takrat, ko bi bilo treba z njimi udariti.
Ko nekaj kritiziramo, ne gre za modo ali nič več kaj popularno samokritiko zaradi samokritike. Taka reč je mnogo globlja. Gre za to, da se prizadeti čutijo prizadete — razkrinkane; zato primerno ukrepajo — seve sami s seboj.
Ko se pripravljamo na praznovanje 1. maja, praznika delovnih ljudi, motijo naš blesk temni madeži. Izbrišimo jih!
Prečistimo naše odnose, naše neizbrušene in negativne poglede! Osvestimo se! Nismo le posamezniki s svojimi ozkimi interesi in obzorji, temveč del velike delovne skupnosti. Taki stopimo v 1. maj, praznik delovnih ljudi!
Peter Likar
Stanuje v Šentvidu in meni, da bi bilo tam nujno potrebno urediti hodnike za pešce in urediti kanalizacijo. Prav tako imajo težave s prevozom iz Vižmarij. Na tej progi vozi premalo trolejbusov.
Ernest Ferjanič — referent za surovine pa pravi: »Največ pozornosti bi morali posvetiti posamezni obrati nabavam materiala, tako da ne bi bilo vedno vse »nujno«. Seveda pa moramo pri tem upoštevati tržne pogoje. Za uspešnejše poslovanje pri nas bi bilo prav, če bi tovarniške obveznosti lahko spremljali načrtno.«
Svoj prosti čas prebije v glavnem v športnih društvih in na igriščih. Je nogometni pristaš Hajduka in Olimpije, najbolj pa se navdušuje za naše kegljače. Želi, da bi za kolektiv zgradili kegljišče odprtega ali zaprtega tipa, da bi medobratna tekmovanja pritegnila na stezo čimveč delovnih ljudi. Dodal je, da je za naše delovne ljudi potreben rekreacijski center, v katerem bi vsi delavci našli primerno razvedrilo. Društvo za telesno kulturo Litostroj je za sedaj namenjeno bolj pripravam tekmovalcev kot rekreaciji.
In doma? Ernest ima vročo željo, da bi si sodobno opremil stanovanje.
Šef naročilnega oddelKa materialnega biroja Anton J e r e t i -
na se je prvič srečal z Litostrojem, ko je bil komandant mladinskih delovnih brigad iz Bežigrada, ki so začele z gradnjo podjetja. Redno se je v podjetju zaposlil leta 1950 in ima na delovnem mestu bogate izkušnje. Delo v njihovem oddelku je zelo vtečeno in je z vsemi sodelavci zelo zadovoljen. Težave imajo z dokumentacijo, ki doteka neenakomerno.
Želi si, da bi njihovo delo upoštevali bolj ko do sedaj.
Stanuje v litositrojskem bloku in meni, da bi bilo potrebno ceste in prostore med bloki urediti. V prostem času zelo rad igra šah. Njegov najboljši nasprotnik je — njegov sin.
PRVI, KI SO POKLICANI SODELOVATI PRI ČASOPISU, SO PREDSEDNIKI OBRATNIH DS, SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK, PREDSEDNIKI SINDIKALNIH PODRUŽNIC IN MLADINSKIH ORGANIZACIJ. PRIČAKUJEMO ODZIV!
0 LITOSTROJU SMO ČITHLI
Šef sektorja MB Miloš Spola r je eden Izmed prvih članov našega delovnega kolektiva, saj je prišel v Litostroj že leta 1947.
Med drugim je rekel, da bi bilo potrebno pridobiti v njihov sektor več strokovnih delavcev, predvsem ekonomistov, strojnih in elektro inženirjev, hkrati s tem pa izboljšati organizacijo dela. Značaj in obseg litostrojske proizvodnje je v zadnjem času tak, da tudi pri prvi proizvodni operaciji, t. j. pri nabavi materiala zahteva tako v komercialnem kot v strokovnem pogledu od kadra maksimalnih naporov, dobro poznavanje stroke in litostrojske proizvodne tehnologije. S preciznim delom pri nakupovanju surovin in reprodukcijskega materiala, z rokovno usklajeno dobavo, s -proizvodnim procesom lahko delo materialnega biroja bistveno pripomore uspehom podjetja pri doseganju čimboljše ekonomičnosti ter pri pravočasnem izpolnjevanju obveznosti. Ker je materialni biro eden izmed členov našega delovnega procesa in dela na podlagi izstavljene dokumentacije projektive in proizvodnih enot, je za dosego gornjih ciljev najvažnejše, da je dokumentacija v tehničnem pogledu precizna, popolna in pravočasno izstavljena. Tov. Špolar ima zelo malo prostega časa. Že samo delovno mesto ga veže na podjetje ves dan. Prav tako mu vzame dosti časa družbeno politično delo in redno strokovno izpopolnjevanje. Kar pa ima nr os tega časa, je njegov konjiček ribolov.
In kaj meni o šišenski komuni? V zadnjem času »na našem koncu« veliko gradijo in celi kompleksi, ki so bili do nedavnega polje, so pozidani. Pri tem je razveseljivo, da žrtvujejo tudi sredstva za gradnjo kulturnih in športnih objektov, kot so stadion na jami, kino, hotel in restavracija »Šiška«. Urbanisti in drugi odgovorni činitelji pa bi morali poskrbeti tudi za ureditev cest in. parkov okoli blokov, ki so večinoma zanemarjeni.	—Sil—
V aprilski številki našega časopisa »Med dvema številkama« (2/1963) smo navedli nekaj izvlečkov iz jugoslovanskih časnikov in časopisov, ki so v prvem četrtletju letošnjega leta pisali o nas. S tem smo posredovali le skromen del gradiva o naši tovarni, objavljenega v drugih časnikih in časopisih. Po pregledu z dne 10. 4. t. 1. (sestavljenem iz prejetih izrezkov časnikov in časopisov) navajamo na tem mestu nadaljnje primere objav o našem podjetju v razdobju od 9. 3. do 10. 4. t. 1.
— Jugoslovenske komercijalne novine, Novi Sad, 9. 3. 1963;
— Tedenska tribuna (TT), Ljubljana, 19. 3. 1963 (2 daljša prispevka);
— Ljubljanski dnevnik, Ljubljana, 21. 3. 1963 (črpalne postaje v Egiptu);
— Privredni pregled, Beograd,
22.	3. 1963 (črpalne postaje v Egiptu);
— Privredni pregled, Beograd,
23.	3. 1963 (stoti žerjav posebnega tipa);
— Delavska enotnost, Ljubljana, 22. 3. 1963 (Litostrojčani proučujejo ...);
— Slovenski Jadran, Koper, 22. 3. 1963 (proizvodnja žerjavov);
— Novi list, Rijeka, 24. 3. 1963 (sodelovanje med ladjedelnicami in industrijo);
— Slobodni dom, Zagreb, 28. 3. 1963 (črpalne postaje v Egiptu);
— Delo, Ljubljana, 28. 3. 1963 (zasun za »Termoelektro« v Beogradu);
— Slobodna Dalmacija, 28. 3. 1963 (Dieslovi motorji za Mali Lošinj);
— Delo, Ljubljana, 25. 3. 1963 (Dieslovi motorji za ribiške ladje);
— Ljubljanski dnevnik, 28. 3. 1963 (hidroenergetski sistem v Djerdapu);
— Privredni pregled, Beograd, 30. 3. 1963 (kompleksni projekti);
■—• Delo, Ljubljana, 2. 4. 1963 (sovjetska delegacija v Litostroju);
— Delo, Ljubljana, 2. 4. 1963 (Dieslovi motorji za ladjedelništvo);
— Delo, Ljubljana, 3. 4. 1963 (proizvodnja Litostroja, izvoz);
— Slobodna Dalmacija, 3. 4. 1963, Split (Dieslovi motorji za cejlonske ladje);
— Slobodna Dalmacija, Split,
3. 4. 1963 (cementarne v Indiji, Etiopiji in Sudanu);
— IT-novine, Beograd, 3.	4.
1963 ( sodelovanje s Hidromon-tažo);
— Privredni pregled, 3. 4. 1963 (žerjav za Mehiko);
— Nova Makedonija, Skopje,
3. 4. 1963 (oprema za cementarne);
— Borba, Beograd, 3. 4. 1963 (oprema za cementarne);
— IT-novine, Beograd, 3.	4.
1963 (novi domači proizvodi);
politika, Beo-(oprema za ce-
— Ekonomska grad, 6. 4. 1963 mentarne);
— Ljubljanski dnevnik, 4. 4. 1963 (Dieslovi motorji za ganske ladje);
— Brodski list, Slavonski Brod, 5.4. 1963 (oprema za cementarne);
— Tehnika, Beograd, april 1963 (proizvodnja žerjavov).
Lepo priznanje
Litostroj je izvozil prve žerjave v Indijo že leta 1954. Tedaj smo za tovarno železniških vagonov v Peramburu (v pokrajini Madras) izdelali 30 različnih žerjavov, nosilnosti 5 do 20 ton v klasični izvedbi. Že večkrat so nam od tam potrdili, da vsi naši žerjavi odlično opravljajo svoje delo — na veliko presenečenje vse naše konkurence, ki jim je napovedovala le kratko življenjsko dobo. Kmalu bo poteklo deset let od montaže prvih naših žerjavov v omenjeni tovarni. Te dni smo prejeli od jugoslovanskega trgovinskega zastopnika v Bombayu pismeno sporočilo o peramburškem priznavanju naše kakovosti, čigar angleški original objavljamo v faksimi-lu. Naš trgovinski delegat Milenko Kovačič piše med drugim:
© »Pred kratkim sem obiskal © tovarno Integral Coach © Factory v Peramburu (Ma-© dras) zaradi morebitnih do-© govorov o sodelovanju v © proizvodnji vagonov.
© Ob tej priložnosti sem bil © vesel, ko sem slišal, kako © zelo cenijo v tej pomembni © tovarni vaše žerjave, o ka-© terih so dejali, da jim zelo © ustrezajo. Nadalje so izja-© vili, da se ne bi prav nič © obotavljali, če bi se jim po-© nudila priložnost za pripo-© ročilo vaših žerjavov, nave-® sti vaše ime.
© Ko sem kasneje obiskal to-© varno Hindustan Aircraft © Factory v Bangalore, ki © prav tako proizvaja vago-© ne, sem jim za dobavo žerja-© vov, če bi jih potrebovali, © nasvetoval vašo tovarno. © Seveda sem jih pri tem opo-© zoril na izkušnje tovarne © Integral Coach Factory, © kjer so popolnoma zado-© voljni z vašimi žerjavi. Pri-© poročam vam, da stopite v © stike s tem podjetjem in jim © pošljete nekaj najnovejših © prospektov, da bi jih imeli © pri rokah, ko bi se odločali © za nakup žerjavov.
© Menim, da vas bo veselilo © to lepo sporočilo od vaših © indijskih kupcev, pa vam © zaradi tega pošiljam te nji-© hove opombe hkrati s svo-© jimi pozdravi.«
Skoraj resnična zgodba
Dobro jutro, tovariši
Točajka v novi menzi je presenečeno pogledala Janeza, ko je stopil k točilni mizi in kratko dejal: »Limonado!« Nasmehnila se je in vprašala: »Ne piješ več žganja, Janez?« »Nič več,« je odgovoril in videlo se je, da mu je bilo neprijetno. Kljub temu se je nasmehnil in rekel: »Saj sem ga včasih preveč, kajne ...?«
Vstopil je Janezov mojster, točajka mu je postregla, mu z glavo namignila k Janezu in zašepetala: »Pravi, da ne bo več pil...« Mojster je molče vzel svojo kavo in sedel k mizi, tako da je bil Janezu, ki se je nemirno prestopal pri točilni mizi in ga pogledoval, na očeh. Videlo se je, da hočeta oba nekaj povedati, govoriti drug z drugim...
Majhna gorenjska vas ob meji. Janezek, sirota brez staršev, je služil bogatemu kmetu kot pastirček. Velikokrat je bil tepen in še večkrat lačen. Ljubil ga ni nihče, vaški paglavci so kričali nad njim in nihče ga ni imenoval drugače kot pankrt. Vseeno je zrasel v velikega in močnega fanta in marsikdo, ki ga je še zmerjal, ye čutil njegove koščene pesti. Najraje je bil sam, na paši, s kravami in konji.
Pasel je največ nad vasjo, čisto ob meji, kjer je poznal vsako ped zemlje, vsak grm. Nekega dne so k njemu prišli neznani ljudje in ga spraševali čudne stvari. Nato so mu odkrito predlagali kupčijo: oni mu dajo mnogo denarja, on pa bo vodil preko meje ljudi, ki mu jih bodo oni poslali. O vsem pa naj, vsekakor, molči. Janez je kupčijo sprejel in ljudi, ki so skrivaj prihajali, vodil čez mejo. Z denarjem, ki ga je dobil, se je
zanj začelo novo življenje. Če je le imel čas, je šel y bližnji trg, kjer ga ljudje niso poznali, kjer mu nihče ni rekel pankrt, kjer je našel prijatelje. Veliko novih stvari si je kupil in v vasi so se spraševali, od kod Janezu denar. Nekega dne pa so prišli v vas miličniki in ga odpeljali v trg. Vprašali so ga, od kod mu denar, in Janez jim je vse povedal. Čudil se je, da so se tako jezili nanj. Saj ni nikomur nič hudega naredil, kradel pa tudi ni... To je povedal tudi sodniku za mladoletne, ki ga je prvi razumel in mu povedal, da ne bo šel več nazaj v vas, dg bo šel v poboljševalni dom, kjer se bo izučil poklica in bo postal čisto nov člo-cek. V Domu je ostal Janez več kot tri leta. Vsi so ga imeli radi. ker je bil dober fant. Tu je prvič v življenju spoznal, kaj je ljubezen. tovarištvo, kaj je dom. Vzgojitelji so mu bili kot očetje in kot tovariši hkrati. Pridno se je učil in se izučil ključavničarstva. Poklic ga je veselil in rad je delal, vendar se je bal dneva, ko bo moral zapustiti Dom. Ko je ta dan prišel, je jokal tako neutolažljivo kot še nikoli.
V pisarni velike tovarne v mestu so ga lepo sprejeli. Pokazali so mu tovarno in mu povedali, kaj in kje bo delal. Obljubili so mu. da ne bo nihče izvedel, od kod prihaja, če to hoče, on pa se svoje preteklosti ni sramoval in je svojim novim tovarišem sam vse povedal. Tudi tu je bil dober in priden, dokler . .. dokler ni prišel v slabo družbo. Pričel se je družiti s tistim dolgim Tonijem, ki je vse dneve presedel v gostilni pri žganju in sebi enakih. Tudi Janez je pričel piti. Še sam ni vedel, kdaj in zakaj; malo, ker
je bil sam, malo, ker se mu je tožilo po tovariših in Domu, malo, da bi bil Toniju in drugim enak. V tovarni je bil čemeren in neprespan in ker tudi delal ni več tako pridno, tovariši niso bili več tako prijazni z njim. Po nekem popivanju, ki je trajalo vse do jutra, je med malico v garderobi kar zaspal in spal naprej še potem, ko je bilo odmora konec. Mojster, ki ga je v delavnici pogrešil, se je zelo razjezil nanj, ko ga je našel spečega. Pošteno ga je stresel, da se je prebudil in mu povedal, kar mu je šlo. Janez, še ves omotičen, se je razburil in mojstra udaril. Ta se je obrnil in šel. Janez pa je neodločno obsedel v garderobi in se zamislil... Dolgo je tako sedel. Nenadoma je
PRIŠLI
Ivan Rutnik, Anton Pečjak, Uroš Grahovac, Viktor Fideršek, Stanko Kranjc, Antonija Veis, Franc Bradač, Martin Koprivnik, Karel Klinges+ein, Miloš Vujanič, Ivan Stradovnik, Franc Kožuh, Jože Papež, Anton Ko-zoglav, Mirko Mihelič, Andrej Be-soncelj, Anton Skrinar, Rudolf Ober-star, Franc Košiček, Franc Novak, Stanislav Ramovš, Feliks Ramovš, Jože Pojškruh, Anton Pii c, Anton "Nose, Dragutin Tkalec, Alojz Fabčič, Milan Dernulovič, Stane Soklič, Alojz Kambič, Božidar Kukar, Musa Fazli-ja, Franjo Viščevič, Andrej Atelšek, Muharem Cimirotič, Šalih Džinovac, Milan Cuk, Jože Salamija, Žarko Mitrovič, Jože Tramšek, Ivan Mole, Ivan Kozmelj, Jože Bregar, Ivan Grilj, Branko Lovkov, Branko Lovkov, Ivan Pečjak, Vencelj Novak, Milovan Markovič, Viktor Podvratnik, Ciril Brajdič, Majrudin Galič, Rudolf Mohorčič, Ignac Marn, Stanislav Posavec, Alojz Kovačič, Jožica Košak, Miroslav Pugelj, Jože Oberstar, Janez Pugelj, Jože Pugelj, Franc Pugelj, Jože Pugelj, Janez Kralj, Anton Nose, Jože Bačnik. Franc Jerše, Anton Mustar, Jože Klun, Janez Pugelj, Anton Malešič, Valjko Marmilič, Milena Karun, Tomislav Vidovič, Alojz Zelnik, Matevž Golob, Metod Dolenc, Franc Škrbec, Andrej Kovačič, Milan Prijatelj, Ivan Bogataj, Andrej Zebavec, Karol Leban, Vencelj Perko, Anton Blatnik, D j uro Pantoš, Zlata Dakol, Rafael Pirš, Tomislav Takič, Ivan Golob.
ODŠLI
Milan Stupica, Andrej Urankar, Franc Polak, Janez Zima, Andrej Rihar, Nikola Židov, Alojz Arko, Anton Kriče j, Viktor Otrin, Rudi Mrak, Milan Tomšič, Alojz Pave, Nikola Radulovič, Stanislav Fabjan, Rafael Lavrič, Mihovil Zivčič, Florijan Križman, Franc Volek, Jože Kotnik, Franc Jerak, Albin Struna, Stanko Zaletelj, Janez Purkart, Boštjan Muraus, Janez Smolič, Franc Starman, Martin Brezovnik. Roman Petrič, Jožef Strnad, Maksimiljan Štrukelj, Jožica Ahlin, Anton Kaker, Jože Zlembergar, Franc Atelšek, Ladislav Dejanovič, Marjan Bevc, Jožef Nemec, Simo Vi-gnjevič, Drago Ševčuk, Anton Hanc, Franc Drnač, Ven cene Špacapan, Ivan Vodeb, Janez Dolenc, Konrad Blaž, Janez Pasar, Anton Gruden, Matevž Rupar, Jože Starič, Franc Ulaga, Pavel Kumer, Franc Šmid, Zdravko Vospernik, Zdenko Košmrlj, Franc Petek, Alojz Kastelic, Janez Belič, Ivan Plantan, Milan Petrič, Alojz Anzeljc, Konrad Kosi, Franc Gašparac, Bojan
Pred nedavnim se je poročil modelni mizar Ignac Konic. Njegovo dekle je stanovalo na ljubljanskem gradu. Ko so njegovi sodelavci za to izvedeli, so mu izdelali in poklonili maketo gradu in poleg seveda — obvezen rekvizit ob takih priložnostih — stekleničko z dudko
vstal in skozi delavnico, kjer ga tovariši še pogledali niso, odšel v pisarno. Tam je vse povedal. Prav vse, tudi to, da je udaril mojstra, ki mu je hotel dobro in ki je imel prav. Rekel je še, da ve, da je kriv in da bo sprejel vsako kazen. Potem se je obrnil in s solzami v očeh odšel iz tovarne. Slišal je še, da bo naslednjega dne izvedel, kakšna bo kazen.
Dolgi Toni je vstopil in še pri vratih naročil točajki:	»Dvojni
šnops!« Janez se je stresel in proseče pogledal mojstra. Ta se mu je nasmehnil in Janez je prisedel k njegovi mizi: »Mojster, samo to, samo trenutek, da vam povem ...« je krčevito trgal iz sebe. »Opro-
Štubelj, Pavle Šlibar, Boris Tavčar, Jožef Presekar, Janez Škornik, Marjan Šilar, Albin Selan, Drago Oražen, Stane Belak, Franc Šturm, Vladimir Dabič, Radmilo Jevtovič, Alojzij Br-cer, Avgust Gramc, Janez Merlak, Fa-hrudin Mehmedovič, Mevludin Bekrič, Jože Hvalič, Anton Žerjav, Franc Fi-gar, Andrej Bezovšek, Jože Raj er, Jože Pogačnik.
OJ, TA VOJAŠKI BOBEN
Iz Rume v Sremu sta nam pisala Martin Žlogar in Rudi Mrak. Pozdravljata celotni kolektiv in mu želita mnogo delovnih uspehov.
Iz Leskovca v Srbiji se je oglasil Alojz Brcar. Piše, da mu je dolgčas za svojim rodnim krajem, zlasti pa za delavci in prijatelji v livarni sive litine, ki jih tovariško pozdravlja.
V Somboru služi vojaški rok Marjan Šiler, ki zelo progreša slovenske besede in novic iz Slovenije, zlasti iz našega kolektiva. Celotnemu podjetju želi mnogo delovnih uspehov, še posebej pa konstrukcijski skupini »žerjavistov«.
Albin- Struna, ki je oblekel vojaško suknjo v Bjeljini v Bosni, lepo pozdravlja delovni kolektiv Litostroj. Zeli biti v stalnem stiku z njim.
Janez Fajon pa nam piše takole:
Ni še dolgo, kar sem zapustil vaš delovni kolektiv in odšel na odsluže-nje vojaškega roka. Minilo je le nekaj dni, zato je domotožje tem večje. Občutke in odnose, ki sem jih doživel v JLA, vam bom javil kasneje. Želel bi le to, da preko vašega glasila prenesete prisrčne pozdrave vsemu kolektivu, posebno sodelavcem iz EE, DT. Istočasno prosim, če bi lahko prejemal vaše glasilo »Litostroj«.
Mornar Janez Belič služi vojaški rok v Puli. Zeli, da bi mu pošiljali naš časopis, da bi lahko zasledoval delo v našem podjetju. Ob tej priložnosti pozdravlja oddelek IO v PPB.
Iz Skopja se je oglasil Janez Zima, ki nas prosi za redno pošiljanje našega lista, iz katerega zve za vse važnejše dogodke v tovarni. Tople pozdrave pošilja vsem tovarišem, ki delajo v EE, HS in v MO. Zeli jim mnogo delovnih uspehov.
Iz Mostarja v Bosni se nam je oglasil Florjan Križman, ki prosi, da bi mu pošiljali časopis, ki ga s svojo pestro vsebino vedno zadovoljuje. Pozdravlja ves kolektiv, zlasti pa strojni oddelek, v katerem je bil zaposlen.
Ključavničar Janez Pasar preživlja svoje vojaške dneve v Slavonskem Brodu. Lepo pozdravlja vse vodilno osebje, ključavničarje in varilce v pločevinami.
ZAHVALA
Vodstvu sindikalne podružnice, celotnemu kolektivu livarne sive litine in upravi Titovih zavodov Litostroj se zahvaljujem za darilo in za tople besede, izrečene ob mojem odhodu iz podjetja.
Upam, da bom po končanem zdravljenju s tovariši še lahko delal za koristi našega kolektiva in za izgradnjo socializma.	Franc Šušteršič
ZAHVALA
Dne 20. marca si je na Sorški planini zlomila nogo moja žena. Ker ni bilo v bližini nobenega šoferja z avtomobilom, se ji je stanje od ure do ure slabšalo. Končno je pripeljal na planino naš šofer Edo Polak s službenim avtomobilom. Samo njegovi požrtvovalnosti in plemenitosti ter človeškemu razumevanju se lahko zahvalim, da je bila žena 'še pravočasno pripeljana v bolnišnico. Tovarišu Polaku vsa zahvala.
Mitja Lubej
SMRT
Dne 18. II. je umrl naš sodelavec Vladimir Dabič, roj. 26. VI. 1931 v Dolnjih Bogičevcih v Novi Gradiški. V podjetju je bil zaposlen od 19. novembra 1962 kot visokokvalificiran strugar.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
MALI OGLAS
Dvosobno sončno komfortno stanovanje z vrtom v Milčinskega ulici, 1. nadstropje, južna stran, zamenjam za trosobno v bližini osnovne šole Hinka Smrekarja. Vse informacije dobite na telefonski št. 383.
stite mi, nisem mislil tako, žal mi je, če morete, mi oprostite, mojster . . .« »Že dobro, Janez,« ga je prekinil mojster, »jaz sem ti že vse odpustil —. Poslušaj pa to: odpustil sem ti, kot so ti odpustili tovariši, ko so videli, da se kesaš in si v pisarni svoje napake pogumno in odkrito priznal. Odpustili smo ti, pozabili pa tega še nismo. Kdaj bomo vse pozabili, je odvisno od tebe. Če bo šlo tako naprej,« pokazal je na Janezovo limonado in se nasmehnil, »morda prej, kot misliš.« »Samo še to, mojster,« je hotel spet začeti Janez, a ta ga je prekinil. »Nič več ne bova govorila o tem. Čez 10 minut se konča odmor. Pojdiva.«
S sklonjeno glavo in s težkim srcem je stopil tega dne Janez v delavnico. Vprašujoče je pogledal tovariše, ki so se pripravljali k delu, nato se pa prvič.po dolgem času nasmehnil in glasno pozdravil: »Dobro jutro, tovariši.«
JELTE, A BO DOBRO?
Tako je leta in leta spraševal čistilce in njihove mojstre Andrej, kovaški mojster v livarni jeklene litine, M :e svojo litostrojslko 11-letno delovno dobo začel v čistilnici. Ko je »nresedlal« iz čistilnice v kovačijo v livarno, je kaj hitro zaslovel kot strokovnjak za izdelavo sekačev in drugega orodja.
Mojster Urankar je bil pravi lik vestnega in skromnega delavca.
Pred slovesom so si še enkrat stisnili roke
Čeprav še krepak možakar, je 58-letni mojster Urankar dočakal zasluženo upokojitev.
Za slovo so mu v sosedni ključavničarski delavnici izdelali lično miniaturno kovačijo, ki naij bi ga spominjala na leta, 'ki jih je preživel med jeklolivarskimi ključavničarji in stanovskimi tovariši.
In 'ko ibo iz lepe delavnice Urankarjeve hiše v Prevojah 61 pri Domžalah odmevalo nakovalo, bomo vedeli, da so Urankarjeve misli tudi v Litostroju.
Mavil
OBČNI ZBOR STANOVANJSKE ZADRUGE
Ustanovni občni zbor naše stanovanjske zadruge, v okviru katere že gradimo tri stanovanjske bloke ob Djakoviče-vi cesti, sklicujemo za 9. maj 1963, ob 16. uri, v mali kino dvorani Izobraževalnega centra Litostroj.
Udeleženci gradnje, ki se s podjetjem vred štejejo za ustanovitelje zadruge, bodo prejeli pismena vabila s poročilom o že opravljenem delu in s predlogom pravil zadruge.
Iniciativna komisija je pripravila vse potrebno, da bo ustanovni občni zbor čimbolj uspešen.
Bodoči uporabniki stanovanj, udeležite se občnega zbora polnoštevilno, da boste lahko odločali o nadaljnjem delu in volili organe zadruge!
Litostrojčan, ki ni Litostrojčan
»Franci, Olimpija je včeraj igrala spet slabo.«
»Franci, povej, kdaj gre vlak na Jesenice!«
Gotovo ste že uganili, za katerega Franca gre. Dovolite, da vam predstavim Litostrojčana, ki ni Litostrojčan, pa je kljub temu morda bolj Litostrojčan, kot marsikateri pravi. Franc Škrjanc, 50 let, železničar, čuvaj proge, ali prevedeno v preprostejši jezik, tisti, ki zapira »rampe«.
»Litostroj in Litostrojčane po-
znam verjetno mnogo bolje kot železnico in železničarje, čeprav sem »ajzenponar«. To ni prav nič čudnega, saj delam tu v čuvajnici pri Litostroju že petnajst let. Ker razen tega tudi stanujem z Litostrojčan!, je skoraj nujno, da jih tako dobro poznam. Saj smo skoraj vsak dan skupaj, če ne tu pri čuvajnici, pa doma. Hiša, ki :em si jo postavil, je vrstna v vrsti enakih, katerih lastniki so sa-
po PRAVEK
V prejšnji številki »Med dvema številkama« smo v članku OBSEŽNE NALOGE pomotoma objavili podatek, da namerava naše podjetje »začeti investirati 800 milijard dinarjev«. Pravilno se glasi: 800 milijonov.
mi Litostrojčani. Z mnogimi od njih sem dober prijatelj, kaj bi tudi ne bil, saj se že dovolj dolgo poznamo.«
»Rampe« so zaprte. Množica nestrpno čaka, da se spet odpro, saj je ura šest zjutraj in vsem se mudi v tovarno.
»Odpri že! Tako dolgo že čakamo. Zamudili bomo.«
»Prej bi vstali,« se šali Škrjanc (njegovo popularno ime je Škorc), »če pa bo v službi kaj narobe, kar k meni pošljite svoje šefe,« in hitro odpira zapornice. »Zjutraj je najhuje,« pravi Franci, »vsem se mudi in vsi bi bili radi hitro v službi. Če so zamude, so tega največkrat krive, jasno, »rampe«. Za izgovor so poleg trolejbusa najboljše. No, kljub temu se nikoli ne skregamo. Če kdo malo preveč godrnja, se mu pa smejemo. S smehom najbolje opraviš.«
»Povejte najbolj razburljiv dogodek, ki ste ga doživeli v tej službi!«
»Teh je bilo precej. Najbolj vroče mi je bilo gotovo takrat, ko sem opazil vlak, ki mi ga niso najavili, šele takrat, ko je že drvel proti prelazu, na cesti pa je bil velik promet! V hipu se mi je posrečilo izprazniti progo in vse se je končalo srečno. Šaljiv pa je dogodek z zajcem. Vlak, ki je prihajal iz Šentvida, je splašil divjega zajca, ki je v smrtnem strahu pričel bežati pred njim. Bežal pa je naravnost po progi, prav pri mojih rampah pa je zavil v Litostroj. Kasneje sem izvedel, da so ga delavci v tovarni ujeli.«
»Vaša največja želja?«
»Želj imam mnogo. Druga je večja od druge. Ena je na primer ta, da bi bil čimprej upokojen, druga pa, da bi igrali nogometaši ljubljanske OLIMPIJE bolje.«
Tak, vidite, je Franci. Vsako stvar obrne raje na šalo in smeh. Pa saj ga poznate, saj vsak dan hodite mimo njega in ga vprašujete po vlakih, pa tudi po rezultatih s tekem, ki jih ve Franci gotovo prvi.	Geno
ZANIMA VAS . . .
•	Ce vas boli glava, nikar ne obupajte, sedite v avtobus ali trolejbus, odpeljite se v naj bližjo lekarno, pa si kupite phenalgol ali
•	COPHALGOL. KER VAS GLAVA NE BOLI VEC IN KER STE POSTALI ŽE LAČNI, PRIŽGITE PLINSKI KUHALNIK, DA SI KAJ SKUHATE. PRAVITE, DA NE GORI? 0 POTEM TELEFONIRAJTE V PODJETJE... IN JIH POPROSITE, NAJ VAM DOSTAVIJO PLIN.
Gornji odstavek je rebus. Če ste ravnali po navodilu v njem, ste morali uporabiti proizvode ali usluge petih podjetij. Uganite, katera podjetja so to. Naj vam pomagam? Dobro! Sedli ste v avtobus ali trolejbus LJUBLJANA-TRANŠPORTA, kupili v lekarni LEKOVE tablete, doma ste prižgali plin MESTNE PLINARNE. Ker ga ni bilo, ste telefonirali z Iskrinim telefonom. Karoserijo avtobusa, v katerem ste se peljali, pa je izdelalo podjetje AVTOMONTAZA. Torej: Ljubljana-transport, Avtomontaža, Lek, Mestna plinarna in Iskra. Sama znana podjetja, zelo znana, eh, saj ni čudno, da jih poznamo, saj so to sami naši sosedje, same sosednje tovarne. V vsaki od njih delajo naši znanci ali prijatelji. Poprašajmo jih, kaj in kako je v njihovih tovarnah.
Šofer je plačan po številu prevoženih kilometrov, sprevodnik po višini iztržka, ki ga doseže, za nočno delo pa dobi 20-odstotni pribitek, ki je sorazmerno majhen. Povprečni osebni dohodki v lanskem letu so se gibali med 34 do 35 tisoč dinarjev mesečno.
Večjih investicij letos nimajo
Včeraj popoldne sem se peljal proti Dravljam. Malo naprej od Remize sem pred lepo veliko novo tovarno opazil vrsto povsem
novih, še neregistriranih avtomobilov. Napisna tabla pred podjetjem mi je povedala, da je to tovarna karoserij.
Avtomontaža
Ko sem prijaznega sekretarja tovarne vprašal, kaj njihovo podjetje predvsem izdeluje, kaj je njihov glavni proizvod, ki je zanje tipičen, se je nasmehnil in mi ponudil tiskovino, na kateri je pisalo: Tovarna karoserij Avtomontaža, Ljubljana, Celovška 180/a. Konstruira, izdeluje in popravlja vse vrste karoserij, izdeluje karoserijsko opremo, pločevinaste odpreske, kovinske konstrukcije, kabine za žičnice itd. Razen tega izdelujejo še ogrevalne in klimatske naprave vseh vrst.
No, dovolj je prepisovanja prospektov. Poglejmo tovarno! Na hodniku sem srečal soseda Petra v modri obleki. »Kaj pa ti tu?«, sem ga povprašal.
— Že nekaj let sem tukaj. Delal sem že prej v prostorih stare tovarne v Kamniški ulici, zdaj pa smo se preselili sem. Lepa je naša tovarna, kajne?
delo je tako specializirano, da mora vsak delavec svoje delo tako dobro poznati in obvladati, da ga nikakor ne moremo imenovati nekvalificiranega. Njihov glavni problem so kadri. Zato imajo svoj interni izobraževalni center, v katerega mora vsak, ki postane član kolektiva Avtomontaže.
Kako je nova tovarna vplivala na porast proizvodnje, najbolje pove podatek, da so leta 1961 še v starih prostorih tovarne napravili za 1500 milijonov dinarjev prometa, v lanskem letu, ko so se preselili v novo tovarno, pa kljub začetnim težavam, ki so nastale pri selitvi, že za 1700 milijonov dinarjev. Njihovo delo je zelo težavno predvsem zaradi tega, ker so vezani na dokaj trenutne okuse in zaradi tega ne morejo uvesti velike serijske proizvodnje. Edino podjetje, na katerega lahko pravzaprav računajo, da bo naročilo večje število enakih izdelkov,
tabilen in morajo izgubo, ki jo napravijo z njim, nadomestiti s sredstvi, ki jih zaslužijo pri tovornem in medmestnem prometu.
Režijski stroški za prevožen kilometer v mestnem prometu znašajo od 192 do 200 dinarjev, kar je nekako jugoslovansko povprečje za tovrstne storitve. Delavci in uslužbenci so plačani po učinku.
na programu. Pač, za ekonomsko enoto v Mežici bodo zgradili nove garaže in prepotrebno servisno delavnico, s čimer bodo razbremenili rudnik Mežico, katerega gost so bili doslej.
Srečno vsem pri Ljubljana-. transportu! Nosite še naprej ponosno ljubljanskega zelenega zmaja!
Lek
— Kako pa je z zaslužkom, Peter?
— Kot skoraj povsod smo tudi v naši tovarni uvedli plačevanje po učinku. Če sem priden in če dobro delam, zaslužim kakšnih 32.000, če lenarim, pa seveda manj.
V tovarni Avtomontaža je zaposlenih nad 500 delavcev in uslužbencev. V njihovem pravilniku o sistemizaciji delovnih mest ni nobenega delovnega mesta z oznako »nekvalificiran«. Njihovo
je mariborska tovarna avtomobilov, s katero kooperirajo.
Pri Avtomontaži so optimisti. Kaj bi tudi ne bili, saj imajo novo tovarno, dela jim ne manjka, le v roke bodo morali pljuniti, pa bo šlo. Ko sem se poslavljal od njih, je Peter, moj sosed, ravno odhajal proti garderobi malicat. Široko se je nasmehnil in dejal:
— Pridi še kaj. Ko prideš prihodnjič, bo pri nas še bolje in naša tovarna še lepša...
Ljubljana-transport
Podjetje Ljubljana-transport prav gotovo vsi poznate, saj je — največkrat neopravičeno — deležno kritik v dnevnem časopisju. Pa ne samo Ljubljančani, vsa Jugoslavija ga pozna, toda v glavnem po njihovih kamionih. Ljubljansko zeleno barvo in ljubljanskega zmaja nosijo s seboj na svojih uniformah — 1400 ljudi ga nosi.
Pojem integracije med podjetji so vzeli pri Ljubljana- transportu zelo resno. Združili so podjetja: Transturist Škofja Loka, Avto-trans-Slovenj Gradec, Avtoservis Jesenice, Avtopark rudnika Mežice in kamniško Avtoprevozni-štvo. S svojimi 188 avtobusi, 9 avtobusnimi prikolicami, 42 trolejbusi, 179 avtomobili, 86 tovornimi
prikolicami in 26 servisnimi vozili so danes daleč najmočnejše av-toprevozniško podjetje v Sloveniji. Temu primerno visok je njihov bruto produkt, ki je znašal lani 3 milijarde 157 milijonov dinarjev, letos pa predvidevajo, da se bo povečal vsaj na 4 milijarde 500 milijonov dinarjev.
— S podjetjem Litostroj smo v zelo dobrih odnosih. Z njimi imamo tudi stalne poslovne stike, — so nam povedali v Ljubljana-transportu.
Največje težave imajo pri Ljub-ljana-transportu z mestnim prometom. Stalna popravila cest in s tem zvezane preusmeritve prometa po slabših cestah povzročajo pogoste okvare na vozilih. Razen tega je mestni promet neren-
Tovarna Lek je s tovarno Krka iz Novega mesta enakovreden partner poslovnega združenja Farmacevtsko-kemični kombinat Slovenije — Farmis. Ves uvoz in izvoz, konjunktura trga, propaganda in drugi posli obeh tovarn se opravljajo preko združenja Farmis. V Trebnjem bo še letos dograjena tovarna plastične embalaže, ki bo tudi član združenja. Razen tega imajo pri Farmi-su še samostojen zavod za raziskave na inštitutu Borisa Kidriča.
Število deklet v belem niti ni tako veliko, saj jih je v Ljubljani le nekaj nad 300. No, kljub temu s svojim delom olajšajo ali celo odpravijo marsikatero bolečino. V lanskem letu je bil povprečen zaslužek teh deklet 36.126 dinar-
jev, najnižja plača, ki so jo lani izplačali, pa je bila 20.525 dinarjev.
— Naša najbolj znana proizvoda sta phenalgol in cophalgol, ki sta zelo iskana na jugoslovanskem tržišču in ju tudi največ delamo. Zelo zanimiv proizvod, ki ga izdelujemo za široko potrošnjo in ga lahko kupite brez recepta kjer koli, je naše kvalitetno poživilo vitergin.
Športniki, otroci, starčki in ostali so se tako navadili nanj, da ga moramo izdelovati vse več, čeprav to pravzaprav ni osnovni namen našega podjetja.
Reportaža, ki jo pišem, je precej dolga. Pričela me je boleti glava. No, nič hudega, saj imam v predalu »Lekove« tablete.
Plinobram
Naš najbližji sosed je prav gotovo Mestna plinarna z velikim plinohramom. Samo ograja nas loči od njih, pa se kljub temu zelo slabo poznamo. O njih ne vemo prav nič, čeprav smo spremljali njihovo rast prav od začetka, poslušali ropot pnevmatičnih kladiv in ugibali, kaj bo nastalo na tistem gradbišču. Postavili so velik »kotel«, takoj za njim pa cel sistem cevi in cevk. Stvar nas je
pričela zanimati. Vprašali smo in izvedeli. Plinarna bo. Najprej nismo spraševali, morda nas ni zanimalo ... morda ...
— Živimo pač v senci velikana, vsak misli, da smo z Litostrojem eno, — nam je potožil obratni ključavničar nove plinarne Jože. — Začeli smo leta 1960 in jo leta 1961 spravili pod streho. Ker nismo imeli skoraj nobene mehanizacije, smo imeli pri gradnji veli-
ke težave, saj smo delali tako rekoč z golimi rokami. Pa nič zato, pustimo to. Poglejte zdaj tega orjaka. V novem plinohramu lahko shranimo 6000 m3 plina. Sicer pa tako sproti gre. Vanj se nabere le ponoči, ko potrošnja pade. 20.000 m3 plina na dan porabijo Ljubljančani.
Jože vse ve, povsod je. Tu malo privije vijak, tam pogleda na manometer, popazi, da so pipe zaprte ...
— Še ponoči nimam miru... Veste, ognja se bojim. Tudi vas v Litostroju bi pošteno oplazilo, če bi se vnelo. Pred časom smo že imeli majhen požar, pa smo ga na srečo hitro zadušili.
Jože je odhitel, klicali so ga. On je v tovarni res prav od začetka, saj jo je že gradil. Zdaj živi le zanjo, njegov konjiček je. Včasih gre v hribe, da na svežem zraku pozabi na plin in si prečisti pljuča. Potrošnja plina raste. Leta 1954 je znašala 2155 tisoč m3, leta 1962 pa je narasla kar na 4271 tisoč m3. Letos pa predvidevajo, da bodo prodali vsaj 5092 tisoč m3 plina. Pri poslovanju jih močno ovirajo neredne dobave butana iz Siska. Da so dobave še nerednej-še, pa čestokrat poskrbi še železnica. Gorilnega plina pa brez butana nikakor ni mogoče napraviti, saj je poleg vode in zraka najvažnejša surovina pri izdelavi.
Koliko pa ste lani zaslužili, Jože?
— Povprečni osebni dohodek pri nas je bil lani 30.302 dinarja. Smo nekje v zlati sredini: niti najbolje niti najslabše plačani. Prav zdaj pa sprejemamo nov tarifni pravilnik in, saj veste, vsak mnogo raje misli in računa na bolje ...
Iskra
pa bo naš novi sosed. Če ste se sprehodili po Korotanski ulici mimo litostrojskih barak, ste opazili na polju za njimi veliko gradbišče. Tu gradi tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Iskra svoj industrijski kompleks. Trenutno je v gradnji prvi objekt bodočega velikega kompleksa. V novozgrajeni tovarni bodo izdelovali elektronske naprave. Investitor nove tovarne je samo podjetje Iskra. Dela pa izvaja znano podjetje za nizke gradnje Slovenija ceste. Projekte so izdelali v projektivnem biroju Slovenija projekt pod vodstvom inž. Josipa Dideka.
Naš novi sosed bo velika in moderna tovarna, ki pa ne bo zadnja na našem območju.
Seveda to niso vsi sosedje. Poleg nas gradi še Tiki, za Plinarno je Mestni vodovod in drugi. O teh pa morda kaj več prihodnjič.
Kadar zmanjka plina, se Jožetu iz plinohrama zlobno nasmehnem, če ne pridem na trolejbus, gotovo rečem kakšno pikro čez Ljubljana-transport, če me boli glava še potem, ko sem vzel phenalgol, rečem, da so vsa zdravila zanič, avtobusi mi niso nikoli dovolj udobni in njihova oblika tudi ni dovolj lepa. Zadnjič pa je »crknila3 elektrika. Zdaj se je nasmehril Jože in mi dejal: Vidiš, tega so krive vaše turbine, ki včasih tudi niso take, kakor bi bilo treba...
Zasmejala sva se oba.
— Evgen Jurič —
Društvo za telesno kulturo na novi poti Letni obračun planincev
S povečanimi proizvodnimi nalogami se ustvarjajo tudi nove potrebe in oblike po čuvanju zdravja delovnega človeka. V novih družbenoekonomskih odnosih rastejo negativni pojavi, ki jih med drugim odpravljamo tudi z rekreacijo. Njenega razvoja ne smemo prepustiti naključju, ampak ga zavestno in sistematično razvijati.
Da smo si glede besede rekreacija končno na čistem. Kaj je rekreacija? RE pomeni zopet, nazaj, KREO pa obnavljati. Torej — zopet obnavljati. In kaj obnavljati? Vsak človek med delovnim časom več ali manj usmeri pozornost na določeno delo. S tem obremeni del možganskih celic. Zato je nujno potrebno, da se človek po težkem telesnem ali duševnem delu rekreira. To pomeni, da spremeni okolje, gre na čisti zrak in se začne ukvarjati z nečim drugim, kar ne spada v njegovo delo. Največkrat se človek po napornem delu sprosti tako, da se začne igrati n. pr. z žogo, balina, keglja, igra šah itd. Seveda dela vse to lagodno in brez trošenja moči. Tako je po končanem odmoru zopet sposoben, da pravilno in hitreje opravlja svoje delo.
Človeku današnjega časa je rekreacija nujno potrebna, gre za spremembo, za oddih, za zrak, za radost in navadno tudi za smeh. Končno gre tudi za poživitev krvnega obtoka. Še zlasti je potrebna rekreacija človeku, ki težko dela. Čim več znanja ima človek o pogojih zdravega življenja, tem
več ima razumevanja za rekreacijo, to je za sonce, zrak in radostno gibanje ob prostem času. Seveda se človek pri rekreaciji ne sme preveč utrujati in zaradi tega ne sme biti ta dejavnost preveč naporna, pomembno pa je tudi, da je prostovoljna.
Modemi šport, ki nastaja ob novih družbenih odnosih, zahteva prilagoditev novemu procesu, katerega pa ovira težnja predvojnega formalističnega pojmovanja ter usmerjanje posameznikov k športnemu rekorderstvu. Taki morajo sistematično trenirati 4 do 5 ur dnevno samo zaradi boljšega rezultata, kar prav gotovo ni v duhu socialističnih načel.
Treba bo v imenu socialističnega humanizma storiti vse za potrebe tistih, ki bi se želeli ukvarjati z rekreacijo zaradi zdravja, dobre volje in višje delovne sposobnosti. Torej ne smemo posvečati skrbi le maloštevilnim vrhunskim tekmovalcem.
Z ustanovitvijo našega športnega društva smo hoteli pritegniti in vključiti čimveč ljudi v to koristno športno dejavnost. Člani kolektiva so lahko gojili svojo
priljubljeno športno panogo v eni od enajstih sekcij, ki so sestavljale društveno dejavnost. Prvotno so se sekcije s svojim delom omejevale le na medobratna tekmovanja, polagoma so se ta razmahnila v višjo obliko in sekcije so pričele tekmovati v ligah. Ta tekmovanja pa so že zahtevala kvaliteto, s čimer so se izključevali določeni člani, kajti za ta tekmovanja so prišli v poštev le najboljši igralci, za katere smo porabili precejšnja sredstva. Po smernicah, ki so bile sprejete na zadnjem kongresu telesne kulture, in podrobnih analizah se je naše društvo odločilo za popolno reorganizacijo DTK. Sam ustroj društva naj bi se spremenil in naj bi v bodoče deloval kot center za rekreacijo. V novem društvu bi delovale naslednje delavnosti: rekreativne športne oblike, rekreacija izven delovnega časa, rekreacija v proizvodnem procesu in rehabilitacija. Vse te dejavnosti morajo v bodoče več sodelovati z ostalimi službami v podjetju, n. pr. psihologom, obratno ambulanto, HTV itd.
Planinsko društvo je prav gotovo ena izmed najbolj znanih organizacij v Litostroju. Štirinajst let uspešnega dela za zdravo rekreacijo delovnega človeka je že za njim, letos pa stopa v petnajsto leto svojega obstoja. Pod vtisom tega jubileja je bil v slovesnem razpoloženju organiziran 16. marca tudi redni letni občni zbor društva.
V	planinsko okrašeni kino dvorani izobraževalnega centra so se zbrali številni člani društva, predstavniki sosednih društev in prijatelji planin, da v prijetnem tovariškem večeru pregledajo delo društva v preteklem letu in slišijo še kaj o novih načrtih.
Iz poročil, 'ki so jih podali odborniki vsak za svoj sektor dela, je razvidno, da je društvo pod vodstvom predsednika Marjana S m e r a j c a dobro gospodarilo. Če na kratko omenimo le nekaj najvidnejših rezultatov dela, moramo navesti predvsem napeljavo električnega toka na Sorško planino, kar daje odlične obete za nadaljnji razvoj planinskega doma in s tem povsem nove pogoje za prijetno letovanje tako v letnem, še bolj pa v zimskem času.
V	teku leta so planinci predvsem notranje utrdili svojo orga-
ŠAH
Tudi letos je bilo v Ljubljani okrajno sindikalno šahovsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 60 ekip, med njimi tudi dve ekipi Litostroja, od katerih je štela vsaka 6 ljudi. Za vsako ekipo je igralo šest igralcev.
Sindikalna ekipa Novinar je v postavi:	Bruno Parma, Zvone
Kržišnik, Franček Berglez, Aleksander Pastemjak, Bogdan Finžgar, Tit Vidmar in Marko Jakše že drugič zaporedoma zasedla prvo mesto.
Naša ekipa je zasedla peto mesto v letošnji zelo močni konkurenci. Osvojila je 30 točk t. j. 7 točk manj kot novinarji. Za našo prvo ekipo so nastopali: Rihard Lorbek, Jože Kačič, Ivan Kobler, Vojko Mušič, inž. Niko Vujoševič, Dušan Berglez, Stane Zemljarič, Zdravko Vošpernik in tov. Kunst. Vso pohvalo zasluži vodja ekipe in igralec Ivan Kobler, ki je ekipi sam priboril sedem in pol točke in je taiko od devet odigranih
OBISK MLADINCEV STROJNE TOVARNE TRBOVLJE
Marca so obiskali našo tovarno mladinci Strojne tovarne iz Trbovelj. Ogledali so si vse oddelke in se posebej zanimali za proizvodnjo Dieslovih motorjev in talnih transportnih sredstev. Po ogledu vseh obratov so se zadržali v dveumem živahnem pogovoru s predstavniki TK ZMS Litostroj. Mladi Trboveljčani so se zanimali za stanovanjske probleme mladine, za nekatere probleme domov, za težave pri delu mladine, za materialni položaj mladih delavcev v sistemu nagrajevanja, vključevanju in delu mladincev v samoupravnih organih. Po končanih razgovorih so mladinci STT povabili naše člane na ogled njihovega podjetja.
MLADINA VAŽEN DEJAVNIK
Pred nedavnim je imela mladina PE DT sestanek s svojim sekretariatom. Nanj so povabili sekretarja ZK, PE, DT, sekretarja ZM aktiva Litostroj in šefa svoje enote inž. Darinka Kolbla. Sestanka so se mladinci polnoštevilno udeležili. Inž. Kolblu so postavili vprašanje, kako naj se čim aktivneje vključijo v proizvodnjo in čim več pripomorejo 'k izpolnitvi letošnjega plana. Inž. Kolbl je dejal, da je mladina važen dejavnik pri izpolnitvi letošnjih nalog. Poudaril je, da je pri tem zelo važna disciplina na delovnih mestih Taki sestanki so koristni za mladince in za njihove starejše sodelavce.
Stanislav Rojten
sedem partij dobil, eno remiziral in eno izgubil. S tem rezultatom je bil eden najuspešnejših na turnirju.
Druga ekipa se ni mogla uspešno boriti vkljub prizadevanju in je z 12 in pol točke zasedla zadnje mesto. Za drugo ekipo t*o igrali: Vinko Tomažin, Tone Jere-tina, Andrej Utroša, Ivan Škrlin, Ivan Poje, Savin Bučar, Srečko Bogunovič, Albin Stegel in Stane Rep. Vodja ekipe Bogunovič je svojo nalogo uspešno izpolnil.
Anton Smva
'
8 lil
Balinarjem nikoli ne manjka navijačev
Več pomembnih vprašanj
Tovarniški komite Zveze ljudske mladine Litostroj je na zadnji seji obravnaval vrsto pomembnih zadev. Na dnevnem redu so bila poročila o delu komisij, kadrovskih problemih in programu dela za drugo četrtletje. Predsednik tovarniškega komiteja Zveze mladine Litostroja Simo Dermota je opozoril na nekaj problemov, ki so jih omenili v poročilu in razpravah. Najprej je
razpravljal o tem, kako zagotoviti, da se bodo mladi delavci bolj uveljavili v samoupravnih organih in sodelovali pri vseh tistih zadevah, ko se odloča o bistvenih problemih proizvodnje, razvoju podjetja, delitvi sredstev, zagotovitvi višjega življenjskega in družbenega standarda ipd. Mladina ni dovolj aktivna pri upravljanju podjetja. Ali je vzrok temu, da mladina nima dovolj
Izvlečki iz referata Staneta Kavčiča
Samo ena pot je, ki vodi komuniste na pravilne položaje za idej-no-politično delo. To je neprestana, tako rekoč vsakodnevna analiza obstoječih družbenih odnosov, sedanje prakse, njenih uspehov in protislovij v skladni povezanosti z našimi bodočimi cilji, to se pravi s tistimi, ki so zapisani v programu Zveze komunistov. In to je tisti ključ, s katerim je edino mogoče odkleniti vrata, ki šele vodijo na prizorišča idejnopolitičnega dogajanja, in borbe.
Socializem ne vrednoti ljudi po funkcijah ali po višjih ali nižjih delovnih mestih v sistemu samoupravljanja. Taka pojmovanja so ostanek birokratskega strahospoštovanja do nenadomestljivega in nezmotljivega »modrega vodstva« in nimajo nič skupnega z marksističnim pojmovanjem osebnosti in avtoritete. To so rekviziti stalinizma. Mi pa gremo po drugi poti. Gremo po poti, ki vodi k takim družbenim odnosom, k takemu medsebojnemu človeškemu
razumevanju in sodelovanju, v katerih se bo pravilno vrednotil vsak delovni prispevek in vsak ustvarjalni napor delovnega človeka, ne glede na to, na katerem delovnem mestu ali funkciji je slučajno v tej rotacijski dobi. To je naš humanizem, m pa blišč funkcije ali logika dolgočasnega in s cilindrom pokritega protokola. Če bodo komunisti nosilci takih človeških odnosov in pojmovanj, potem ne bo težavno razporediti vse naše politične in strokovne kadre tako, kot je to v interesu družbe in tudi posameznikov.
možnosti, da bi se popolnoma uveljavila? Pri nas je nujno potrebno ustvariti tako vzdušje in takšne pogoje, da se bo aktiviral vsak mladinec. Najdemo pa ovire pri delu med drugim tudi v kon-zervatizmu, ki se kaže pri nekaterih starejših mladincih. Mladinci nameravajo organizirati proizvodne konference, na katerih bi šefi oddelkov in predstavniki družbeno političnih organizacij obravnavali proizvodne plane proizvodnih enot, izmeček, delitev osebnih dohodkov, strokovno izpopolnjevanje ipd.
Na seji so izvolili tudi organi-zacijsko-tehnični odbor mladinskega peteroboja, katerega organizator je Zveza mladine Litostroj. V peteroboju bodo tekmovali mladinci iz Železarne Ravne, Jesenic, Štor, Iskre iz Kranja in Litostroja.	- S il-
nizacijo, z raznimi -Propagandnimi prireditvami pa še posebej skušali privabiti v društvo čim več novih članov. V ta namen so organizirali planinsko slavje na Sorški planini, ki pa ga jim je pokvarilo muhasto vreme. Mnogo bolj je uspel planinski ples, saj so planinci prav z njim dokazali, da tudi tovrstna zabava ob skrbni pripravi prinaša razen koristnega zbližanja tudi prijetno razvedrilo. Gospodarski odbor z Vikijem Pogačnikom na čelu je 'bil med letom prav gotovo med naj-delavnejšimi, saj niso mačje solze ob vsakem vremenu zadostiti vedno večjim potrebam planine v pogledu materialne preskrbe.
Tudi alpinisti so bili uspešni, čeprav se njihovo število iz leta v leto manjša.
Markerji so temeljito obnovili pota v svojem okolišu, jih na novo markirali in označili s. smernimi tablicami.
Posebno živahno vejo planinske dejavnosti je v preteklem letu predstavljalo izletništvo, saj so člani na dobro pripravljenih izletih obiskali skoraj vse predele naše domovine. Novost pri tem sta bila prav gotovo dva izleta v neznano, združena z nagradnim tekmovanjem v zanimivi anketi.
Ob kritičnem pregledu opravljenega dela pa se je tudi na tem občnem zboru pokazalo, da odboru še vedno ni uspelo pritegniti v društvo mladine; ta je postala že kar nekaka »kronična bolezen« planincev, ki je kljub velikemu in načrtnemu prizadevanju ni mogoče ozdraviti. Razprava o vzrokih te bolezni, ki sicer mrtvi tudi ostala planinska društva z redkimi izjemami, (PD Poštar!), je nakazala nekaj novih smeri in prijemov, vendar se sadovi še ne bodo pokazali tako kmalu.
Na občnem zboru je bil sprejet tudi sklep, da se smučarska sekcija športnega društva priključi planinskemu društvu, kjer bo s svojimi kadri mnogo uspešnejše sodelovala pri izvajanju programa rekreacije v tovarni. Na občnem zboru so se planinci pogovorili tudi o načrtih za bodoče delo. Njihova najvažnejša naloga bo urediti vodovod na planini, raziskati možnosti postavitve vlečnice za smučarje in priprava več manjših izboljšav, da bo bivanje na planini res prijetno. Prav tako nameravajo nadaljevati s prakso organiziranih izletov v planinske predele ter tako omogočiti članom, da čimbolj spoznajo svojo ožjo domovino.
Za novega predsednika je bil izvoljen dolgoletni član odbora, odličen planinski tovariš Stane Vogelnik, v odboru pa mu bodo pomagali pretežno stari, pa tudi nekateri novoizvoljeni člani.
Kratek sprehod po znanih in neznanih planinskih poteh, ob spremljavi krasnih barvnih diapozitivov, ki so jih posneli člani društva, je bil res lep zaključek nlodnega občnega zbora litostroj-skih planincev.	ETO
Preprosto rečeno, rotacija je neizbežna. Potrebno je bolj široko in bolj pogumno odpirati vrata strokovnemu kadru nasploh in še posebej mlajšemu, ki prihaja iz naših strokovnih in visokih šol. Ko smo na ■ izvršnem komiteju razpravljali o teh vprašanjih, smo bili soglasni, da je eden od pogojev za hitrejši napredek ravno v tem.
Z izleta v neznano