117
Albanija
Tako se imenuje zapadni del alovansko-grškegs pdluotoka tja proti ja-dranskemii morji;  to je dolg «11 otek  in gorat paa mej Orno goro,  Bosuo.
llauedonijo in jadraa-skim morjem ležže. Deli se iia trj deje: oa se-Terno, srednjo nijužno Albanijo. Prebkalei so različne narodnosti. Turci iivi po mestii, nekaj kot uradnilri, ne-kaj kot vojaci, rokodelci iti kupci. Na severu iu vzbodu živž Slovani: ob meji črnogorskej so Srbi. V južuej Albaaiji pre-bivajo Grki, med kafeere so se tudi cigani ia Ar-menci zatrosili. V sre-diui dežole živii malo ae sami Arnavti (Al-banoi, Skipetarikotpra-naselnikitezemlje). Je-zik arnaTtski je indo-evropskega porekla s sosednimi.jeaikijakopo-kažeu. Arnavti pi5ejo z grSkimi piameui, čaai pa tudi z izvirnimi znaki abecede arnavUke. Ar-Davti 80 najkrAsnejše pleme v Turčiji, posebuo so Toski, kakor gor-janci v oIjcc, lepe vitks rasti, močnih ple<5, le-Albfra.                                       pega lica   in  temnih,
dolgih las. Obleka jim je posebuo krasna; nad robačo (svajco) je telovnik in k&zajka, gat« nosijo široke. Vaak Albanee je oborožen z dolgo puško in s samokresotu; izza pasii mu moli dolg nož. Voditelji nosijo tudi sabljo ob bokii. Hranijo se navadjio z mlečoinii in močnatimi jedili, s koruzuo kašo, x rižom, jajoi, krubom, a ue toliko i ineaoin. Albitaci 80 sploh trezen, dosti zdrav iu krepak narod.
Posebno znamenito mesto v Albaniji jeSkader,  ki Steje 30,000  pre-bivalcsev in stoji na niestu, tjer reks Bojana te^e iz skaderskega jezora. Ljudje hi1 poi"ajo najvei; z obrtnijo, tcsanjem ladij in kupčijo.   V mestu Janiai  v južntni delu Albanije se nareja z zlatom prešita tkanina in STileEina. _                                                                                                              V.