Ljubljana, v četrtek, dne 10. januarja 1924 Št. 2. Leto II. Izhaja vsak četrtek. • za celo leto . . Din 50 — mesečno .... Din 5 — nUruLIlillu. za pol leta.. „ 25— za Inozemstvo „ 80 — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Sodna ulica št. 5. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno-Čekovni račun št. 13.236. Kam plovemo Slovenci? K malo bomo praznovali obletnico tistega dneva, ki ga je slavilo časopisje SLS kot zgodovinski dan, namreč 18. marca 1923, ko je izvojevala SLS pri skupščinskih volitvah nezaslišano zmago, polastivši se skoro vseh slovenskih mandatov! Opravičeno so klicarji stranke oznanjevali: Slovenija je v taboru SLS. Zmaga je bila tako ogromna, da je nihče ni tajil ali le skušal zmanjševati jo. Tudi mi, priznamo, smo bili skoro omamljeni po blestečem uspehu stranke, ki nosi ime tiste ljudske stranke, kateri smo sami s ponosom pripadali in katere ljudskim načelom se še danes priznavamo, obžalujoč, da so se mogli polastiti častnega strankinega imena današnji voditelji nove SLS, ki je v resnici druga stranka, z drugimi cilji in drugimi političnimi metodami. Marsikdo, pošten in dobroveren, je ob volilni borbi lanske zime in prve spomladi mislil, da stojimo ob renesansi ljudske misli in odkrito ljudskega političnega boja, ob obnovljeni in posveženi stari in pošteni SLS! Mi nismo spadali med nje. Videli smo jasno, da se vrši pred našimi očmi velikanska prevara v naj-večjem slogu, v osebno korist in slavo posameznikov, katere je vrvenje svetovne zgodovine, vihar svetovnih dogodkov, slučajno za nekaj časa vrgel navrh. Spoznali smo prevaro in jo označili kot tako. Svarili smo ljudstvo pred krivimi preroki. Nihče nas ni hotel poslušati. Orgije navdušenja za „SLS“ so udušile vsak glas pameti in resnice ... Na žalost, prišlo je vse natančno tako, kot smo naprej pripovedovali. Vse je prišlo drugače, da, ravno narobe, kot so bili napovedovali SLS-preroki. To pa ne samo radi nezmožnosti, temuč v prvi vrsti radi nepoštenosti voditeljev. Komaj so bile volitve končane, so vrgli vse v koš, kar so bili poprej obljubovali. In vendar je bil položaj takoj po volitvah izredno ugoden za naše ljudstvo. Treba je bilo le, da ga stranka, kateri je bilo ljudstvo poverilo svoje zaupanje, modro in pošteno izkoristi v blagor ljudstva.. Namesto tega so ga pa vodilni ljudje skušali samo izkoristiti v osebno korist posameznih svojih varovancev, pozabili so pa popolnoma na koristi ljudstva. Za ljudstvo so imeli le še slepilo „avtonomije",_ na katero treba le še čakati, da pride. Tačas naj pa ljudstvo pohlevno voli poslance SLS, plačuje vse pomnožene davke ter nosi vsa druga bremena in se vadi v potrpežljivosti in pa v vernosti do svojih brezvestnih ali pa otročje nezmožnih zapeljivcev. Koliko časa bo to še trajalo? Na to vprašanje je približno odgovoril sam predsednik SLS g. Korošec, kateri je te dni odgovarjal radovednemu izpraševalcu svojega lastnega glasila, mariborske „Straže". Ta odgovor se bere v „Straži". Načelnik SLS je izjavil, da je avtonomija odvisna le od naroda, t. j. da narod vztraja, t. j. počaka toliko časa da pride! Drugače naj pa gre „v nemške rudnike in ameriške fabrike!!" Kaj se to pravi? Z drugimi besedami nič drugega, nego da naj narod vztrajno prenaša vsa bremena, katera mu je naložila brezglavim politika SLS, pri tem pogumno „vztraja" t. j. veruje v modrost in brezmadežno poštenost SLS odnosno njenih nesrečnih voditeljev in jih pridno in dosledno voli, — ako pa tega noče, naj gre v nemške rudokope in ameriške fabrike. Vse bi še šlo, da bi človek vedel, koliko časa je še treba čakati, da pride, kar so obljubovali ljudstvu preroki SLS. Kajti potem je še vsaj mogoč račun: Koliko časa mi je še mogoče čakati na obljubljen paradiž? Po tem računu se bi potem odločil, li čakam, ali grem takoj odnosno kdaj grem, po Koroščevem nasvetu, v nemške rudokope ali v ameriške fabrike. Baš tega časa za čakanje ti pa ne pove nobena pratika in vendar bi bilo to mnogo važnejše, nego opozoritev na nemške rudokope in ameriške tvornice. V resnici so Koroščece besede priznanje popolnega bankerota otročje konfuzne politike SLS. Ta banke-rot se bo pa žalibog raztegnil tudi na celo slovensko ljudstvo, ako bi poslušalo Koroščev poziv, naj vztraja ob njegovi strani odnosno ob strani tistih brezvestnih političnih špekulantov, ki dobro živijo na stroške zapeljanega slovenskega ljudstva in ki so. če se ne motimo, zapeljali tudi dr. Korošca samega na spolzla pota... Voz slovenskega ljudstva je globoko zavožen. Nesreča se je začela, ko so leta 1918, namišljene zmage pijani vozniki prvič prevrnili slovenski voz s tem, da so, ker so bili pijani, lahkomišljeno razbili slovensko avtonomijo do zadnje šipe in uvedli najstrožji centralizem. Imeli so v rokah državno oblast in v svoji otročji nadi, da to ostane vedno tako, so prilagodili vse za svojo osebno veselje in korist, koristi ljudstva pa teptali z novami in namesto pravic dajali pohlevnemu ljudstvu debele in neumne fraze. Potem je šlo hitro rakovo pot, zmešani voditelji so kolebali na vse strani, kakor pijanci, ljudstvo je pa čedalje bolj propadalo v brezpravje. Vse pravice, ki so bile dobiti, so si P'-idržali špekulanti sami, ljudstvo pa so od začetka do danes vodili za nos s praznimi in nikdar izpolnjenimi obljubami. In če je dobro ljudstvo postalo semtertje nekoliko nepotrpežljivo, so hitro iznašli kakih novih še debelejših obljub in so zopet rešili za nekaj časa svojo umazano kupčijo. To je zgodovina SLS od prevrata sem. Nič, prav nič se ni izpolnilo, karkoli so obljubovali njeni voditelji. Tako vendar ne more ostati. Sicer se bo res spolnila Koroščeva pr etn ja, da bo šlo vse naše ljudstvo v nemške rudokope in ameriške fabrike. Pa to se utegne zgoditi samo v slučaju, da vztraja ljudstvo v zvestobi do svojih sedanjih voditeljev. Ti voditelji so preizkušeni v uspehih zase in v popolnih neuspehih za ljudstvo, preizkušeni v neresničnosti svojih obljub in v temeljiti načelni zmoti politične sodbe in uvidevno- sti. Stari Grki in Rimljani so pošiljali take voditelje v prognanstvo ali vsaj v „zasluženi" penzijon. Naše ljudstvo jih še vedno mirno gleda in čaka na snolnitev obljub, katere se ne bodo nikdar spolnile. Kam plovemo? Temeljni nauk poštene in modre politike je, da se ima danim razmeram gledati hladnokrvno v oko in popravljati, kar se popraviti da, vedno računajoč s faktorji, ki se spremeniti ali odstraniti ne dajo. Dr. Šušteršič je nekdaj o^avičeno dejal, da je politika umetnost mogočega. Po tem načelu se je treba ravnati in po- Na drugem mestu poročamo, da je vlada reducirala v oddelku za kmetijstvo večje število uradnikov, na kmetijski šoli na Grmu več strokovnih učiteljev, nadalje več okrajnih ekonomov, priznanih kmetijskih strokovnjakov. Vest o tej redukciji je prišla precej nenadoma in je javnost osupnila, ker se reducirajo kmetijski strokovnjaki v deželi, v kateri dobiva umno gospodarstvo med kmetijskim ljudstvom čimdalje več razmaha ravno radi požrtvovalnega dela strokovnih izobražencev, ki se niso posvetili svojemu poklicu radi dobro plačanih služb, ampak iz ljubezni do stvari, do dela za izobrazbo in gospodarsko osamosvojitev kmetskega stanu. Kmetijska šola na Grmu je n. pr. kot nekdanja kranjska deželna ustanova vedno dobro prospe vala in se ji ne more odrekati velikih zaslug za naše kmetijsko-strokovno izobrazbo, danes pa se ji odvzemajo učitelji. To je samo en slučaj. Nastane vprašanje, kdo ima dolžnost paziti in kdo je odgovoren, da nepoučeni vladni krogi v Belgradu ne rušijo obstoječih kmetijskih ustanov, da ne vržejo na cesto ljudi, ki so do danes vršili pošteno svojo dolžnost in ki so ravno tako kakor prej potrebni za vršitev važnih narodnogospodarskih poslov v kmetijstvu. Ko je prišla v Ljubljano vest, da bo toliko in toliko uradništva v oddelku za kmetijstvo vrženih na cesto, se gospodje, ki menijo, da imajo v Sloveniji vso politično učenost pod svojimi klobuki, niso vprašali, zakaj so eni ali drugi uradniki, strokovnjaki ali kmetijski učitelji reducirani, pač pa predvsem, kateri stranki pripadajo ti reduciranci. Niso se vprašali, ali so potrebni na svojih Modrijani SLS so našli novo vabo, da še naprej vodijo ljudstvo za nos. Z avtonomijo ni nič, po lastni brivdi voditeljev, kateri so razbili avtonomijo na drobne kosce, ko smo jo imeli in jo je bilo igraje ohraniti in utrditi. Sedaj jih je spravil češki senator Klofač na novo misel: Donavska konfederacija! Ko pa je bila leta 1918 še mogoča in igraje dosegljiva donavska konfederacija, je, če še prav spominjamo, dr. Šušteršič v tem ne bo treba tako skrbno in s strahom popraševati: Kam plovemo? V politiki se da pravočasno vse popraviti in zgodovina nas uči, da je skrajnemu ponižanju in težki nesreči naroda včasih sledilo skrajno povišanje, sledila sreča, sledilo blagostanje. Ta pot je odprta tudi našemu vrlemu ljudstvu, a prvi predpogoj je, da se oslobodi svojih zapeljivcev, zapre žepe in odpre oči ter stopi na torišče pametne, modre, odločne realne poli tike. Skrajni čas je za ta prepotrebni preokret, sicer plovemo v — rudo-kone in ameriške tovarne! — mestih, ali so v resnici strokovno usposobljeni, ali imajo družine, ali so morebiti samci, pač pa so se vprašali, ali je posameznik pristaš SLS, samostojne kmetijske, radikalne ali demokratske stranke. Ni jim šlo za kmetijske strokovnjake, pač na za svoje pristaše. Začeli so jim pre-rešetavati kosti in obisti in namesto, da bi imeli pred očmi koristi kmeta, so iskali samo načina, kako bi ogrdili v svoji strankarski škodoželjnosti političnega nasprotnika. Na lastno krivdo pa se gospodje iz ene in druge stranke niso spomnili. V Belgradu imajo poslance, ki se bahajo z vplivnostjo svojih klubov, ki zastopajo naše kmečko ljudstvo pred belgrajsko vlado, in ti zastopniki niso ničesar vedeli, kaj se pripravlja in niso znali preprečiti oškodovanja naših kmetijskih interesov. Taki so! Ko pa pridejo njihovi •grehi na dan, izrabljajo celo to za svojo ogabno strankarsko gonjo in nihče ne pomisli na splošno dobrobit našega kmetskega prebivalstva, niti ne na socialno pravičnost, ki narekuje pri reduciranju javnih nastav-Ijencev popolno nepristranost. Zastopniki našega ljudstva v bel-grajskem parlamentu, ki imajo varovati koristi našega ljudstva, so krivi radi svoje malomarnosti in brezbrižnosti, ako bodo oškodovani naši kmetijski interesi. Če pa hočejo sedaj zvračevati krivdo drug na drugega, jih to postavlja samo še v bolj sramotno luč, ker nudijo s tem samo dokaz, da jim niso popolnoma nič mar potrebe ljudstva in da jih v vsem njihovem delu vodi samo strankarstvo. Naj se zavedajo, da bo ljudstvo spregledalo njihovo igro in da bo znalo tudi ž njimi obračunati. nekdanjih „Novicah" sprožil to misel; toda današnji voditelji SLS so padli v „Slovencu" in podobnih „katoliških" revolveržurnalih s kanibalsko surovostjo po njem, ga s kolom in blatom pregnali iz domovine in hiteli odrediti, da se ga, če prestopi meje Jugoslavije, takoj aretira in žene kot hudodelca v — Beograd. Kajti današnji zakleti nasprotniki Srbov so se takrat najbolj zanašali na Srbe, da bodo najzanesljiveje zavili vrat (v Ne potrebe ljudstva, ampak strankarstvo jih vodi. Nova vaba. resničnem pomenu besede) nekdanjemu voditelju nekdanje poštene SLS in to jim je bila poglavitna skrb. Srbe so namreč sodili zmerom „po esterajharski11. Danes pa, ko so zamudili brod, oznanjujejo sami podonavsko konfederacijo, v kateri da bode Slovenija samostojna država in ki da se da izpeljati v najkrajšem času! Lani ob volitvah, je bila v najkrajšem času izvedljiva „zakonodajna avtonomija", in so rekli isti preroki: Treba samo da se volijo kandidati SLS v nar. skupščino, pa bo! Eselesarji so bili točno izvoljeni, — z avtonomijo pa še danes ni nič in, če se posluša dr. Korošca, tudi nič ne bo. Zdaj obljubujejo ravno tisti patroni donavsko konfederacijo, kar čez noč. Bližajo se oblastne volitve, mogoče celo skupščinske in tu treba ljudstvo naučiti pravočasno na novo volilno piščalko, ki bo dajala signale „na okup". Treba tudi zabrisati in zamazati švindel z avtonomijo, makedonskimi vojaki in zmanjšanimi davki. V to naj služi nov in še večji švindel, da bo SLS izvoje-vala podonavsko konfederacijo. „Ati Nomiji" naj sledi nova vaba, da ostane ubogo ljudstvo „pri štangi SLS" iii se pušča znova za nekaj časa izsesavati, odirati in slepariti po izve-stnih političnih špekulantih in dobičkarjih. Kdo jim bo še nasedel? mesto nekdanjega zveznega sveta. Namesto nemških dežel, naj bi dobila Nemčija zopet zvezne države, državni svet pa naj bi kakor prej zvezni svet imel pravico, izdajati odredbe ter imel pravico do inter-ncliranja državno vlade glede njene politike. Ostale bavarske zahteve se tičejo večje samostojnosti posameznih nemških držav v sodstvu in na finančnem polju. Bavarska odklanja vsa posebna sodišča, predvsem pa državni sodni dvor za varstvo republiko. Na finančnem polju zahteva ločitev državnih davkov od de- želnih, ki jih naj posamezne dežele pobirajo same. Tako še nadaljuje stari boj med Bavarsko in Prusijo, med Monako-vim in Berlinom. Bavarska spomenica sicer pravi, da misel narodnega edinstva, s povratkom k Bismar-kovemu federalizmu ne bo trpela nobene škode. Nemška narodna država je le mogoča v koncentraciji zgodovinsko nastalih nemških posameznih držav na podlagi njihovega neokrnjenega državnega in kulturnega obstoja. Kljub temu je seveda bavarska spomenica naletela pri vodilnih berlinskih strankah na močan odpor. Zedinjene evropske države. Dr. Beneš o političnih dogodkih 1.1924. V božični številki dunajskega lista »Die Stunde« je izšel članek pod naslovom »Vereinigte Mittell-europaische und Balkanstaaten — keine Utopie« izpod peresa bivšega poslanca v dunajskem parlamentu in sedanjega češkoslovaškega senatorja Klofača, ki pravi med drugim: »Novonastalim državam ne more nihče več odvzeti njihove samostojnosti, toda gotovo je, da bodo srednjeevropske demokratične države izgledale v bodoče kakor Se-veroameriške Zedinjene države. Zedinjene srednjeevropske in balkanske države niso in ne morejo biti nobena utopija. To je v resnici naravnost v nasprotstvu s tem, kar je zagovarjal v svojem delu »Mittel-europa« Berlinčan Neumann, (ki je v tej knjigi zastopal misel enotne velike države od Hamburga do Bagdada seveda pod nemškim vodstvom), toda prišle bodo kot posledice političnega razvoja v demokratskem duhu in gospodarskem mišljenju onih narodov, ki v teh državah stanujejo in ki hočejo biti same zase suverene. Kar je bilo, je minulo, mi pa moramo gledati v bodočnost.« Morda niso nikjer na svetu posamezni narodi navezani drug na drugega kakor evropski, bodisi v kulturnem, bodisi gospodar, življenju. Gotovo je tudi, da bo sila potreb in razmer te narode v njihovem zgodovinskem razvoju bolj zbližala, kakor pa so bili kdaj poprej. Toda to bo mogoče samo na podlagi načela absolutne pravičnosti in enakopravnosti. Ali pa ta pravičnost in enakopravnost že obstoja? Srednjeevropske in celo evropske zedinjene države po naziranju češkoslovaškega senatorja Klofača ne morejo biti utopija, toda gotovo je, da sedanji položaj Evrope ne zadovoljuje nobenega naroda popolnoma v njegovih željah, ker mirovne pogodbe, ustvarjene po svetovni vojni, ne predstavljajo popolnega akta pravičnosti. Ali naj I samo omenjamo naše sorojake, ki so ostali izven mej naše narodne države. Razvoj mišljenja evropskih narodov mora popraviti prej krivice, ki jih niso prizadele posameznim evropskim narodom samo vojna leta, ampak tudi povojni dogodki, ako hočemo, da bo kdaj civilizirana Evropa zopet zavzela v svetovni zgodovini ono mesto, ki ji pripada. Senator Klofač ima prav, ako trdi, da Zedinjene evropske države ne morejo biti utopija. Ne more biti utopija, kar je dosegljivo in se bo tudi nekoč zgodilo. Toda oni, ki imajo v rokah niti evropske politike ne smejo po komaj končani vojni kupičiti netivo novim sporom, kakor se godi. Bavarska in enotnost Nemčije. Bavarska vlada je 4. t. m. izročila po svojem poslaniku v Berlinu nemški državni vladi spomenico, v kateri zahteva, naj sc nemška ustava preosnujc v federalističnem zmi-slu. Nemška ustava, sprejeta v Weimarju, je bila plod revolucije in je bila zgrajena na načelih enotnosti nemške države. Bavarska reakcija pripravlja izpremembo bavarske deželne ustave, obenem pa zahteva preosnovo državne ustave na podlagi pogodbenega razmerja med posameznimi nemškimi državami, na katerem je bila 1.1870. tudi osnovana nemška zvezna država. Nemška državna vlada bo bržkone ugodila nekaterim zahtevam, težje pa bo šlo glede zahtev, ki se tičejo pravic nemške državne vlade. Bavarska spomenica zahteva med drugim, da se bavarske čete smejo uporabljati izven bavarskih mej samo z dovoljenjem bavarske vlade, da mora biti bavarsko vojaštvo zapriseženo na zvestobo državi in posebej še Bavarski, ter da se sme poveljnik bavarskih čet odstaviti samo z dovoljenjem bavarske vlade. Ostale bavarske zahteve se nanašajo na ustavno-pravne odno-šaje državnega sveta, ki zavzema Češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. E. Beneš je objavil v novoletni številki lista „Prager Pres-se“ članek, ki je vzbudil veliko pozornost. Dr. Beneš ni govoril le kot minister zunanjih zadev najvplivnejše države male antante, temveč tudi kot diplomat, čegar ugled sega preko mej lastne domovine. V naslednjem posnemamo najvažnejše misli iz te zanimive Beneševe prognoze za 1. 1924. Cdavna vprašanja, ki bodo prevladovala v letošnjem letu vso evropsko in svetovno politiko, so: rusko vprašanje, vprašanje vojne odškodnine in vprašanje medzavezni-ških dolgov. Sedem let — pravi dr. Beneš — se vprašuje ves svet, kaj se bo izcimilo iz ruskega vprašanja. Leto 1924. bo očividno leto priznanja sovjetske vlade. Ali bo s tem rusko vprašanje rešeno? Ne. Težkoče, ki so zvezane z ruskim vprašanjem — politične, gospodarske in finančne — bodo še le začele. To bo šele prava težkoča v ruskem vprašanju v letu 1924. Treba je torej, da se na te težkoče pripravimo. Že štiri leta se vodi borba radi vprašanja vojne odškodnine. Ali nam prinese leto 1924. srečno rešitev tega vprašanja? Jaz dvomim o tem. Najbrže bo letošnje leto le leto prve, t. j. začasne rešitve. Vlada delavske stranke v Angliji, volitve na Francoskem, priznanje sovjetske Rusije, morebitne volitve v Nemčiji — vse to bo nagnalo^ Evropo, da najde vsaj začasno rešitev, s katero bi se ublažila napetost med Francijo in Nemčijo. Z vsem srcem moramo želeti in delati na to, da se ta cilj tudi doseže. Vprašanje nemške^ vojne odškodnine pa se ne more rešiti neodvisno od vprašanja medzavezni-ških dolgov. Toda to poslednje vprašanje se tiče v prvi vrsti Zedinjenih držav, ki pa se pred volitvami novega predsednika ne morejo končno-veljavno odločiti. Delajmo do tedaj vsaj mi za rešitev vprašanja evropskih dolgov z gotovim pridržkom glede dolgov napram Ameriki. To se bo, kakor se vidi, tudi doseglo, in ravno vsled tega bo rešitev voj-noodškodninskega vprašanja le delna in začasna. Leto 1924. bo za Evropo leto, v katerem bo izbruhnila velika in popolna kriza parlamentarizma in ustavnosti. Vojna je povzročila po vseh deželah globoko duševno krizo, je izzvala nepričakovane oblike v izvajanju demokracije, je uničila v veliki meri sistem dveh političnih strank, kjer je ta sistem obstojal, ter povečala število strank, kjer jih je bilo že prej preveč. Začelo se je govoriti, da se parlamentarizem ni izkazal, ter se je pri tem kazalo na ItoVi'o, Grško, Špansko in tu pa tam tudi na Poljsko. V tem pogledu je bilo leto 1923. značilno. Leto 1924. bo najbrže — kolikor gre za parlamentarizem — leto preizkušenj in težkoč. Evropa bo morala znova proučiti svoje vladne sisteme in predvsem gledati, da reši vprašanje parlamentarizma. To vprašanje je težje in globlje, nego sc zdi na prvi pogled in lahko povzroči mnogo več zla in težav, nego se navadno predvideva. Upajmo, da prinese 1. 1924. vsaj delno rešitev te velike in globoke evropske krize, ki posamezne države lahko bolj -’-etrese, nego bi jih mogli pretresti razni mednarodni dogodki. Na Angleškem pride v 1. 1924. najbrže na vlado delavska stranka. Ko sem pred par meseci namignil na to možnost, so se slišali ironični glasovi. Danes so posvetovanja v tem smislu že velik mednarodni dogodek. Že Thiers je rekel pred 50 leti, da bi imelo zavladanje socijali-stov na Angleškem resnejše posledice nego velike revolucije. Prevzem vlade bo za delavsko stranko velik in pogumen korak, obenem pa bo dokazal, da se ta stranka zaveda novih dolžnosti in novih velikih nalog. Če tudi ostane na vladi le malo časa, bo kljub temu to dejstvo eden izmed velikih zgodovinskih dogodkov v 1.1924. toliko za Evropo samo kolikor za vso mednarodno politiko sploh. Ob koncu omenja minister Beneš pogodbo med Češkoslovaško in Francijo ter jo označuje kot zavarovanje češkoslovaške države in potrdilo njene miroljubne in obnovitvene politike zadnjih petih let. G. Keller: Obleka naredi človeka. . Bilo je v starih, dobrih časih. Neprijetnega novemberskega dne je potoval ubog krojaček po deželni cesti v Zlati potok, majhno bogato mesto, ki je bilo samo nekaj ur oddaljeno od Drenovega. Krojač ni imel ničesar v žepu razen naprstnika, ki ga je vsled pomanjkanja denarnega drobiža neprestano vrtel med prsti, kadar je radi mraza vtaknil roke v hlačne žepe. Prsti so ga že boleli od tega vrtenja in drgne-nja, zakaj v Drenovem je izgubil zaslužek in obenem delo ter je moral oditi dalje po svetu, ker je prišel njegov mojster na boben. Zajutrkoval še ni razen par snežink, ki so mu priletele v usta, in niti sanjalo se mu ni, kje se kuha zanj obed. Prosjačiti mu je bilo zelo težko, zdelo se mu je skoro nemogoče, kajti nad svojo črno nedeljsko obleko, ki pa je bila tudi edina, je nosil širok temnorjav plašč s širokim baržunastim ovratnikom, tako da je izgledal precej odlično in romantično, posebno še zato, ker je nosil skrbno negovane dolge črne lase in brke, medtem ko je bil bledega obraza, vendar pa precej čednega. Oblečen je bil torej dostojno in bolj čedno, kakor so navadno popotni rokodelci, oblačil pa se je lepo, ker mu je bila to nekaka notranja potreba in ne za to, da bi mu lepa obleka služila za pretvezo slabim namenom ali pa goljufijam. Naš krojaček je bil prav zadovoljen, ako je mogel dobiti delo ter ga opravljati tudi v miru. Toda raje bi umrl od lakote, kakor pa da bi se ločil od svojega plašča in svoje poljske kučme, ki jo je ravno tako znal nositi z velikim dostojanstvom. Radi tega je dobival delo samo v večjih mestih, kjer je njegova zunanjost zbujala manj pozornosti, ako pa je potoval ter ni imel prihrankov, je kmalu došel v stiske. Če se je približal kaki hiši, so ga ljudje gledali začudeni in radovedni ter so pričakovali vse prej, kakor pa da bo prosjačil. In ker sploh ni bil preveč zgovoren, so mu besede zamrle že v ustih, tako da je bil dostikrat mu- čenik svojega plašča in je trpel lakoto, da ga je kar stiskalo v prsih in trebuhu. Ko je ves zamišljen in onemogel prišel po cesti na vrh klanca, ga je dohitela nova in udobna popotna kočija, katero je pripeljal iz glavnega mesta nek graščinski kočijaš za svojega gospodarja, nekega tujega grofa, ki je stanoval nekje v hribih na najetem ali pa tudi kupljenem gradiču. Voz je bil opremljen z vsemi potrebnimi pripravami za prtljago in je izgledal, kakor da bi bil težko naložen, četudi so bili vsi kovčki prazni. Kočijaš je korakal radi strme poti poleg konj in ko je na vrhu splezal zopet na kozla, je vprašal krojača, ali se noče vsesti v prazni voz. Pričelo je namreč ravnokar deževati in videl je takoj na prvi pogled, da je popotnik utrujen in da gre le s težavo v širni svet. Krojač je ponudbo hvaležno sprejel, nakar je voz z njim hitro odrdral ter dospel v dobri uri ronotaje skozi mestna vrata v Zlati potok. Pred nrvo gostilno „Pri tehtnici" je gosposki voz nenadoma obstal, v istem času pa je že potegnil domači hlapec za zvonec, da bi kmalu odtrgal žico. V hipu so skočili iz hiše gostilničar ter njegovi ljudje in v trenutku so bila tudi odprta vrata lepe kočije. Otroci in sosedje so obkolili gosposki voz. radovedni, katera odlična oseba se je pripeljala. In ko je skočil presenečeni krojač" v svojem plašču, bled, lepih potez in otožno zroč v tla, se je vsem zdelo, da je najmanj kak skrivnosten princ ali pa grofovski sin. Prostor med vozom in gostilniškimi vrati je bil ozek in pot skozi vrste gledalcev primeroma kratka. Morebiti mu je nedostajalo prisotnosti duha ali pa poguma, da bi stopil skozi gručo in šel enostavno svojo pot dalje, — krojač tega ni storil, pač pa se je pustil skoro brez volje spremiti v hišo in po stopnjicah v gornje prostore, pri čemer je spoznal svoj nenavadni položaj šele, ko se je zagledal v prijazni jedilnici in so mu odvzeli uslužno njegov čestit-Ijivi plašč. „Ali želite gospod obedovati?" so ga vprašali. „Takoj bo servirano, ravnokar je kuhano.". Politični Ob novem letu ljudje radi prerokujejo izredne dogodke. Tudi politiki se radi spuščajo v prerokovanja. Napovedujejo nam rešitve raznih za-pletljajev, bodisi v zunanji bodisi v notranji politiki, drugi zopet nove krize. Gotovo si vsi v naši državi želimo konsolidacije in definitivne ureditve razmer, v katerih živimo. Da se to ne da doseči preko noči, ampak stopnjema, je jasno. Da pa se more to delo pospešiti, je tudi gotovo. Gre torej za način, kako se upravljajo javni posli. Dasi počiva v Belgradu radi božičnih praznikov parlamentarno življenje, so krožile po časopisju razne vesti o skorajšnjem preokretu v našem notranjem položaju, ki da je nejasen in more voditi do krize vlade. Vstajali so razni novoletni preroki, ki so hoteli videti znamenja na nebu, napovedujoča preobrat v našem notranjepolitičnem položaju, ki bi se imel zasukati po njihovih željah. Pri nas se že precej časa napovedujejo krize v vladi. Najprej se je govorilo o preosnovi vlade. Pozneje pa se je govorilo o novem stališču opozicije in tudi o nesoglasju v radikalni stranki sami. Med opozicijskimi strankami so se, kakor znano, že pred meseci, trudili razni politiki, da bi se osnoval opozicijonalni blok, vendar pa radi različnosti stremljenj in naziranj med posameznimi opozi-cijonalnimi strankami, to doslej ni bilo izvedljivo. Stališče zemljoradni-kov in demokratov, ki imajo v pretežni večini poslance iz srbskih krajev, se nikakor ni moglo združiti z naziranjem dr. Spahove mohamedanske in dr. Koroščeve skupine. Z napovedjo samoupravnega načrta demokrata dr. Marinkoviča se je demokratska stranka približala nekoliko obema prejšnjima skupinama in vesti o osnovanju opozicijonalnega bloka, ki naj bi vrgel radikalno vlado, so se obnovile. Pojavili so se tudi glasovi, da bo prišel del Radičevih poslancev v Belgrad, ako se opozicijonalni blok obveže, da bo spoštoval pravice hrvatskega naroda. Opozicijonalni blok bi bil tudi brez Radičevih poslancev in srb. zemlj.:-radnikov, ki gledajo z nezaupanjem v ostale opozicijonalne stranke, vladi precej nevaren, vendar pa je malo verjetno, da bi ta blok bil v stanju sestaviti novo vlado, ako vrže sedanjo homogeno radikalno. Samo v enem slučaju bi bilo to mogoče, ako bi sestavili vlado z edinim programom: nove volitve. Pričakovati pa ni, da bi bil sedanjim opozicijonal-nim strankam poverjen mandat za izvedbo novih volitev, ker so radikalci premočna stranka, ki bi se ne pustila potisniti v ozadje. Četudi bi torej imel opozicijonalni blok trenuten uspeh, končni efekt bi torej bil zelo dvomljiv. Močna opozicija dela seveda tudi radikalni stranki skrbi. Poleg tega so se pojavila v njej tudi nesoglasja, pregfled. ki so se pokazala v demisiji prometnega ministra dr. Jankoviča. Govori se tudi o demisiji skupščinskega predsednika Ljube Jovanoviča, ki pa sicer sam izjavlja, da bi želel odstopiti iz zdravstvenih ozirov. Doslej je vsako nesoglasje v radikalni stranki znal izgladiti Pašič s svojo vplivno osebnostjo in tudi radikalni poslanci se zavedajo, da bi vsak razkol v javnosti škodoval le stranki sami. Kako se bo v bodoče razvijal naš politični položaj, je torej odvisno od tega, ali se bodo opozicijonalne stranke mogle med seboj sporazumeti za enoten nastop in na kakšni podlagi se bodo sporazumele, nadalje pa od tega, v koliko bo mogla radikalna stranka s svojo malo večino obvladati položaj kot vladna stranka. Predvsem pa je treba počakati zopetnega sestanka parlamenta, da se pokaže, v koliko se bodo uresničila razna prerokovanja. ■ Konferenca male antante. Včeraj dopoldne se je vršila v Belgradu svečana otvoritvena seja konference male antante. Otvoritve so se udeležili vsi člani vlade, vodilni parlamentarci in politiki, zastopniki domačega in inozemskega tiska. V Belgrad so zadnja dva dneva prispeli zastopniki svetovnih listov iz Rima, Pariza, Londona, Berlina in iz ostalih državnih centrov. Že ta okolnost dovolj kaže, kako veliko zanimanje vlada v diplomatičnih krogih za potek tretje konference zastopnikov držav male antante. Po svečani otvoritvi se vrše točno po programu dnevno dopoldanske in popoldanske plenarne seje, ki pa so tajne. Zaključna seja dne 12. januarja bo zopet svečana in javna. V tej seji se izroče javnosti vsi sklepi konference, zadevajoči aktuelna med-narodno-politična vprašanja. Reško vprašanje. Po nekaterih časopisnih vesteh, se bodo v kratkem pogajanja z Italijo glede reške-ga vprašanja obnovila in zaključila na sledeči podlagi: Italija popusti nekoliko v vprašanju Reke, zato pa si zasigura superiornost Trsta nad Reko s tem, da se ves promet Slovenije usmeri na Trst in bi se vsled tega opustila vsaka nova železniška gradnja v Sloveniji. Če bi se te vesti uresničile, bi zastal gospodarski razvoj Slovenije. Jugoslovanski odnošaji z Bolgarsko. Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je poslal vsem vladam okrožno noto, v kateri razlaga stališče naše vlade glede zadnjega govora bolgarskega ministrskega predsednika Cankova o narodnih manjšinah v Makedoniji. Izjava Cankova, da je Bolgarska zadostila vsem obveznostim, ni drugega kot kruta ironija. Bolgarska vlada je podala že mnogo izjav, v katerih naglaša odnošaje dobrega sosedstva, kljub temu pa spravlja na površje vprašanja bol- garskih manjšin v Makedoniji. Vsakomur je znano, da ni v Južni Srbiji nikakih manjšin. Slovansko prebivalstvo Južne Srbije se ne razlikuje od šumadijskega niti po jeziku niti po svojih običajih. Vse početje Bolgarske gre za tem, da se ji dovoli zvišanje njene vojske. V noti se posebno podčrtava, da ne prizna naša vlada nikakih narodnosti v Južni Srbiji. Anglija in naše francosko posojilo. Angleški poslanik Young je izročil naši vladi noto angleške vlade, ki vprašuje pod katerimi pogoji je bilo najeto francosko 300 milijonsko posojilo, in pripominja, da bi Anglija ne mogla pristati na prednost garancij in povračila tega posojila. Naša vlada je preko našega londonskega poslanika angleškemu kabinetu odgovorila, da ne gre za prednostno posojilo, temveč za kredit v svr-ho nakupa materiala, ki naj služi v spopolnitev naših obrambnih sredstev. Nova angleška vlada. Kakor sodijo, bo Baldvvinov kabinet po glasovanju o adresni debati parlamenta na prestolni govor demisijoniral, nakar bo kralj poveril sestavo novega kabineta Ramsav Macdonaldu, ki bo ponudbo tudi sprejel. Sporazum med liberalci in konservativci se je definitivno izjalovil. Macdonald namerava po sestavi vlade parlament odgoditi za dva tedna in podati šele potem v spodnji zbornici svojo izjavo. Delavska stranka je odločena, ako ostane na vladi, da reši predvsem važne socijalne probleme in odloži načrte nacijonalizacije in oddaje premoženja najmanj do prihodnjega leta. Izprememba nemške ustave. Bavarska vlada je izročila državni vladi spomenico glede izpremembe weimarske ustave. V prvem delu spomenice opozarja, da se je v wei- marski ustavi nadomestil federalistični princip z unitarističnim. Pokazalo se je, da je ta ustava mnogo zagrešila. Spomenica opozarja na to, da je bila tudi država plod pogodbenih dogovorov. Bavarska smatra, da ustava ne odgovarja duhu časa. Poljska in Rusija. Pred dnevi je predsednik poljske republike slovesno sprejel poslanika sovjetske Rusije Obolenskega. Po sprejemu je Obolenski izjavil, da pomenja njegov sprejem in pa konferenca s predsednikom poljske republike oficielno priznanje sovjetske Rusije s strani Poljske. Obolenski je izjavil, da je z njegovim sprejemom pripravljena pot za sklep trgovske pogodbe med sovjetsko Rusijo in Poljsko. Grčija. Venizelos se je vrnil na Grško. Venizelos je bil z 245 glasovi od 385 izvoljen za predsednika narodne skupščine. Venizelistični listi zatrjujejo, da je sklenil Venizelos storiti vse potrebno, da se izvede plebiscit v popolni svobodi. O odločitvi, glede ureditve države, ne sme biti nikakega dvoma. Med monarhisti se opaža močnejše gibanje. Nekaj monarhističnih voditeljev je odpotovalo v Pariz, da stopijo ondi v stik z mednarodnimi činitelji. Republikanci so začeli očitati Venizelosu, da favorizira monarhiste. Prijatelji Venize-losa zatrjujejo, da hoče s svojim nevtralnim zadržanjem samo likvidirati revolucijonarno dobo in obnoviti legalno stanje v državi. Ni izključeno, da bodo skušali priti republikanci na krmilo s silo in da bodo dekretirali republikansko ureditev države. Venizelos se noče izreči ne za republiko in ne za monarhijo. Venizelos je prepustil vso odločitev narodu samemu. Razmere so se zelo izboljšale in zdi se, da bodo vsa težka vprašanja glede republike ali monarhije rešena brez velikih incidentov. Politične vesti. +Vprašanja in odgovori. Pri mariborski „Straži" je dr. Korošec odločujoč. On jo je ustanovil, financiral in je bil tudi njen urednik. Ni čudno zato, če je „Stražili" ured. Žebot, ki je poleg tega tudi narodni poslanec," intervju val svojega šefa dr. Korošča in ga vprašal: „Ali upate g. doktor na avtonomijo?" Dr. Korošec pa je približno takole odgovoril: Ali ste neumni? Saj ste vendar žurnalist in noslanec tudi? Kar je enkrat izgubljeno, spada pod rubriko „Izgubljene stvari". Vi pa zapišite, da dobimo avtonomijo, samo če jo ljudje hočejo. Če jo pa nočejo, gredo radi mene lahko v Vestfalijo ali pa v Ameriko. Saj tam ni nič hudega, saj še pesmi delajo o tistih krajih. Župančič je že eno napravil. — In „Straža" je drugi dan zapisala, da je dr. Korošec dejal, da bo avtonomija prišla, ako bo narod vztrajal in da naj se pripravi na pot v nemške in ameriške fabrike, ako ne bo vztrajal. Dr. Korošec je samo pozabil povedati, da je narod že dovolj dolgo vzt-nl, ni pa vztrajal na avtonomiji dr. Korošec in njegova garda, ki so zapravili slovensko deželno avtonomijo. + Redukcija v oddelku za kmetijstvo. Po poročilih listov bo v oddelku za kmetijstvo v Ljubljani reduciranih 33 uradnikov in uradnic. Med njimi so tudi prvovrstni kmetijski strokovnjaki. Na kmetijski šoli na Grmu je reduciranih 6 učiteljev in ostaneta v bodoče na njej edinole kmetijski svetnik Skalicky in Mala-sek. Z redukcijo so prizadeti tudi v obilni meri okrajni ekonomi, ki so z izredno vnemo delovali na kmetijskem prosvetnem polju. Redukcija v kmetijskem oddelku je bila izvršena brez sistema in brez predhodnega zaslišanja prizadetih, vsled česar se bo moralo v več oddelkih ustaviti vse delo. Z redukcijo je naše kmetijstvo nad vse udarjeno in zato poživljamo vse merodajne kroge, da se z vso silo zavzamejo za razveljavlje- Ne da bi počakal na odgovor, je odhitel gostilničar v kuhinjo ter zaklical: „Za vraga! Sedaj pa nimamo drugega pri hiši kakor govedino in jagnjetino! Jerebič jo pašteto ne smem načeti, ker je določena in obljubljena za večerno gospodo. Tako je. Ravno na dan, ko ne pričakujemo nobenega gosta in ko nimamo ničesar doma, mora priti tak gospod! In kočijaž ima grbe na gumbih in voz izgleda, kakor da bi bil last kakega vojvode! In ta mladi človek je tako odličen, da komaj usta odpre!" Toda kuharica je mirno odgovorila: „Kaj pa razsajate gospod? Le pogumno nesite pašteto na mizo, ne bo ne pojedel vse! Večerni gospodje jo bodo potem dobili v porcijah, šest porcij bomo že še naredili iz nje!" „Best porcij? Ali ste pozabili, da se gospodje radi do sitega najedo!" je menil gostilničar, medtem ko je kuharica mirno nadaljevala: „Saj se bodo! Hitro bom še naredila pol du-ca+'1 zrezkov, saj jih tako in tako rabimo za tujca, in kar bo ostalo, bom zrezala na drobne koščke ter pomešala v našteto. Le pustite mene gospodinjiti!" Pošteni gostilničar je menil resno: „Mica, Mica! Že večkrat sem vam dejal, da se kaj takega v našem mestu in v naši hiši ne sme zgoditi! Mi živimo tu solidno in pošteno ter tudi lahko tako živimo!" „Ja, ja, nikar ne govorite preveč!" je zaklicala končno kuharica nekoliko razburjena. „Ako si ne morete drugače pomagati, pa pustimo celo stvar pri miru! Tu sta dva kljunača, ki sem ju ravnokar kupila od lovca. Ta kljunača lahko položimo na koncu paštete. S kljunači ponarejeni jerebičji pašteti ne bodo naši požeruhi zabavljali! Potem pa so tudi postrvi tu. Največjo sem že zagnala v krop, ko je prišel nenavadni voz. Tu se tudi že kuha omaka v ponvi. Imamo torej ribo, govedino, zelenjavo z zrezki, pečeno jagnjetino in pašteto. Le ključ mi dajte, da bom lahko napravila obaro in pripravila pecivo! Ključ mi gospod že lahko zaupate, da mi ne bo treba vedno skakati za vami in da ne pridem v zadrego." „Ljuba Mica! Ne smete mi šteti v zlo, jaz sem moral svoji ranjki ženi na smrtni postelji obljubiti, da bom ključ obdržal vedno v svojih rokah. To se torej godi načeloma in ne radi nezaupanja. Tu so kumarce in tu so črešnje, tu so hruške in tu breskve. Starega peciva pa ne smem postaviti na mizo. Hitro naj skoči Reza k slaščičarju in naj prinese sveže pecivo, tri krožnike, in če ima dobro torto, naj jo tudi takoj s seboj vzame!" „O, gospod! Vsega tega pa vendar ne morete zaračunati enemu samemu gostu, nri najboljši volji ne bo dobička!" „Nič hudega, meni gre za čast! To me ne bo spravilo na boben. Zato pa bo tudi lahko rekel tak visok gospod, ki potuje skozi naše mesto, da je dobro obedoval, četudi je prišel nepričakovano in pozimi! Ne sme se govoriti o gostilničarjih v Zlatem potoku, da vse dobro sami požro, svojim gostom pa kosti na mizo nosijo! Torej le hitro, čvrsto, zasukajte se!" Medtem ko so se vršile obsežne priprave, je krojača spreletoval naj- bolj mučen strah. Miza je bila pogrnjena z najbelejšim prtom in kakor si je nekoliko trenutkov prej želel izstradani mož nekaj grižljajev hrane, ravnotako je želel sedaj v svoji bojazni, da bi se mogel izmuzniti pred grozečim obedom. Končno se je opogumil, ogrnil si plašč okoli pleč, posadil kučmo na glavo ter odšel ven, da bi prišel do izhoda. Ker pa v svoji zmešnjavi in v obširni hiši ni našel takoj stopnjic, je mislil natakar, ki ga je vrag neprestano gonil po hodnikih, da išče gost gotove udobnosti, in mu je zaklical: „Blagovolite gospod, da vam pokažem pot!" In res ga je peljal po dolgem hodniku, ki se ni nikjer drugod končal kot pred lepo prepleskanimi vrati z umetniško izdelanim napisom. Gost je vstopil skozi vrata brez ugovora, pohlevno kakor jagnje, ter dobro zaklenil za seboj. Za vrati se je z obupanim vzdihom naslonil na steno in si iz srca zaželel zlate svobode na deželni cesti, ki se mu je sedaj zazdela kljub slabemu vremenu kot največja sreča. J?o svetu. nje redukcije v ljubljanskem oddelku za kmetijstvo. Nikakor ne gre, da bi naše kmetijstvo, zlasti pa strokovno šolstvo trpelo škodo radi birokrati-čnega in malo premišljenega reduciranja števila kmetijskih strokovnjakov. + Kdo je kriv redukcije pri oddelku za kmetijstvo. „Kmetijski list“ piše: „Za to škandalozno redukcijo se imamo v prvi vrsti zahvaliti no-slancem klerikalne stranke, Pušenjaku, Zebotu in dr. Kulovcu, ki so v enomer v Belgradu hujskali proti našim ekonomom in kmetijskim šolam. Poslanec Pušenjak se je ponovno v seji finančnega odseka z dne 20. dec. — pri kateri ni personalni referent ministrstvo za poljoprivredo ostal gluhih ušis, spodtikal nad delovanjem ekonomov, ki da baje nimajo kvalifikacije in da nič ne delajo.11 + Boj za mandat. V Ljubljani sta "n lanskih volitvah v nar. skupščino nastopili skupno demokratska in nar.-napredna stranka na podlagi pismenega sporazuma, po katerem je bil kandidat prof. Keisner kot demokrat, njegov namestnik pa dr. Vladimir Ravnihar kot član nar. napredne stranke. Po tem sporazumu bi bil imel biti prof. Reisner toliko časa poslanec, dokler bi ne bila uveljavljena uradniška pragmatika, nakar bi imel svoj mandat odstopiti dr. Ravniharju, v vsakem slučaju pa 1. januarja 1924. Demokratska stranka seveda nerada izgubi svoj edini mandat v Sloveniji, kajti dr. Ravnihar bi kot poslanec stopil bržkone v radikalni klub. Zato se demokratska stranka izgovarja, da še ni izvedena uradniška pragmatika, vsled česar še ni končana tudi misija prof. Reisnerja kot zastopnika uradniških interesov, na drugi strani pa zahtevajo demokrati tudi povrnitev polovice volilnih stroškov. Sedaj se obe stranki, ki sta bili pri volitvah združeni pod skupno zastavo, ljuto napadati po listih, kdo ima pravico do ljubljanskega mandata in si očitati verolomstvo ter še marsikaj drugega. Oboji imajo dober apetit, toda porcija je premajhna. Oreh tiči pač v tem, da si niso pustili servirati dvojne. Sedaj je končno načelstvo narodno napredne stranke pripravljeno plačati polovico stroškov za volilno agitacijo. Dotični znesek se založi pri denarnem zavodu ter je znesek na razpolago načelstvu JDS, čim se g. profesor Reisner izkaže, da je končnoveljavno odložil svoj poslaniški mandat. Dalje je načelstvo NNS ponovno sklenilo, da ne uvidi oportunitete podaljšanja določenega termina 1. januarja 1924 glede mandata prof. Reisnerja. + »Domoljub« se je ob novem letu razveselil, kajti demokratski načrt posl. Marinkoviča o oblastnih samoupravah mu je vlil novega poguma, da je prinesel v svojem navdušenju članek z naslovom »Centralizem na smrtni postelji«. O Marinkovičevem samoupravnem na- črtu pa bo sklepala demokratska stranka šele čez dva meseca in vse izgleda, da ima ta načrt samo namen, speljati dr. Korošca in njegove tovariše na led za skupen boj proti sedanji vladi. Če se demokratom posreči s pomočjo dr. Korošca vreči to vlado, bržkone ne bodo hoteli več kooperirati z Jugoslovanskim klubom in bodo iskali koalicije raje z radikalno stranko, kar je njihov glavni namen. Zato je »Domoljubovo« veselje prezgodnje ter ima samo namen, tolažiti svoje pristaše in jim zbujati nove nade. + Izpolnjuje se, kar smo napovedovali pred letom dni. Do danes ni SLS priborila slovenskemu ljudstvu avtonomije, kakor je obljubo-vala. Niti enega uspeha nima pokazati tudi na nobenem drugem polju. Vsa umetnost njihove politike obstoji v upanju na boljše čase in v tolažbi volilcev, naj čakajo in čakajo. Ljudstvo seveda čaka in trpi. Mora čakati, Joda prišel bo obračun, ko bodo morali voditelji SLS pokazati, kaj so naredili. Zdi se, da se ta čas bliža in takrat bodo zaman tolažili druge, ker bodo tolažbe sami potrebovali. + Ali prihajajo do pameti? „Murska Straža11, ki je glasilo SLS in v rokah njenih pristašev, piše v svoji letošnji prvi številki med drugim tudi to-le: „V nrvi vrsti smo kristjani in Slovenci. Dedščina naših očetov, sveta blagovest ljubezni nam je in bodi sveta stvar. Iz tega razloga bomo proti vsakomur, ki to dedščino napada, bomo pa odločno proti vsakomur, ki Cerkev in njen upliv onečašča s tem, da meša Cerkev s politiko. Prevzišeni so verski nauki, zato je zločinec vsakdor, kdor izrablja vero v politične svrhe.“ Pametno, le vprašamo, ali se je „Murska Straža11 izpreobrnila, zakaj tudi ona je grešila proti sedaj izraženemu načelu, ali pa piše samo zato tako, da bi preslepila svoje bralce. Zakaj, ako je njeno izpreobrnjenje resno, bo kmalu proglašena v Koroščevem časopisju za brezverski list. + Likvidacija hrvatske pokrajinske uprave. Vlada je odobrila predlog notranjega ministra, da se ima takoj pričeti likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu, kakor se vrši že v Sarajevu in v Ljubljani. Vodstvo likvidacije v Zagrebu se bo poverilo najbrže dr. Cimiču, dasi se nekateri potegujejo za sedanjega šefa notranjega oddelka Gavra Gojkoviča, da bi bil on likvidator. Likvidacija naj bi bila izvedena do konca januarja ali najkasneje v prvi polovici februarja. + Likvidacija ministrstva za socialno politiko. Ob likvidaciji ministrstva socijalne politike bo prideljen invalidski oddelek vojnemu ministrstvu, oddelek za javno pomoč in statistiko ministrstvu za notranja dela, oddelek za zaščito delavcev pa ministrstvu za trgovino in industrijo. Glede stanovanjskega oddelka še ni gotovo, ali bo podrejen prosvetnemu ministrstvu ali na ministrstvu za notranja dela. * 800 letnica smrti Žižka. Letos slave Čehi 800-letnico smrti češkega državnika in vojskovodje husitske republike Jana Žižke iz Troonova. Obletnica se bo obhajala na slovesen način ,s primernimi predavanji o njegovem delovanju. * t Anton grof Pace. Na Dunaju je 28. decembra umrl v starosti 73 let Anton grof Pace, bivši politični uradnik pod Avstrijo na Kranjskem, pozneje deželni predsednik v Bukovini in nazadnje sekcijski načelnik v notranjem ministrstvu na Dunaju. Grof Pace je znan kot najboljši prevajalec našega Prešerna. * Slovenske srednje šole v Italiji odpravljene. Italijanski uradni list je objavil odlok od 27. septembra 1923 o izvajanju preuredbe srednjega šolstva, ki pravi: „V drugorodnih srednjih šolah in učiteljiščih se bo vršil pouk od šolskega leta 1927-28 dalje v italijanskem jeziku. K temu pouku se bo prehajalo postopno, začenši s prvim razredom nižjega tečaja." * Ljudsko štetje v Albaniji. Po prvem ljudskem štetju, ki * je izvedlo v Albaniji, se je ugotovilo, da ima Albanija 817.000 prebivalcev. Od teh je 500.000 muslimanov, 172.000 pravoslavnih in 84.000 katoličanov. Ostanek tvorijo druge narodnosti in vero-izpovedanja. * Nov slovenski tednik v Trstu. Te dni je začel izhajati v Trstu nov tednik »Novice«, kateremu je namen P. n. naročnikom! Poslužite se zadnji številki »Ljudskega tednika« priloženih položnic in poravnajte naročnino, ki je v primeri z drugimi listi dovolj zmerna. Olajšate z rednim plačevanjem naročnine delo upravi lista! Ne zametujte položnic, ki stanejo denar. Kdor je naročnino že plačal, naj shrani položnico za prihodnjo priliko ali pa naj pridobi prijatelja, da se potom nje naroči na naš list. — Kmetijski pouk na deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v nedeljo 13. januarja sledeča predavanja: 1. Šmartno pri Litiji, o sadjereji, Jereb. 2. Vel. Kostrevnica, o gnojenju, Jereb. 3. Studenec, okr. Krško, o vinarstvu, Ambrož. 4. Brezje pri Radovljici, o mlekarstvu in o vzgoji mlečne živine, Pevc. 5. Videm, okr. Kočevje, o travništvu, Golmajer. 6. Podzemelj, o živinoreji, Konda. 7. Breznica, o živinoreji in o planšarstvu, Suštič. 8. Grahovo, o gnojenju in o komasaciji, Zdolšek. 9. Sv. Jernej, okr. Konjice, o kmetijstvu, Štamberger. 10. Filovci v Prekmurju, o kmetijstvu, Vojsk. 11. Bo-rejci v Prekmurju, o travništvu, Pavlica. — Umrl je v Dolu pri Ljubljani dne 4 januarja kaplan v pokoju g. Anton Urh. Pogreb je bil v 'nedeljo, na praznik Treh kraljev. R. i. p.! — Tragična smrt mladega akademika. V Kranju se je smrtno ponesrečil v četrtek, dne 3. januarja opoldne g. Stanko Petrič, slušatelj filozofske fakultete ljubljanske univerze. Ob bregu Kokre je nabiral bršljan za dekoracijo pri plesnem venčku gimna- iiepristramki obveščati slovensko ljudstvo o dogodkih,- domačih in svetovnih. Geslo novega lista je: Za resnico in pravico, cilj: ohranitev sloge in edinosti med slovanskim ljudstvom v Italiji. Uredništvo tin upravništvo »Novic« se nahaja v Trstu v ul. Torre blanca 21./IV. * Dolgovi Poljske Franclji. Poljski narodni odbor se je v dveh dogovorih s francosko vlado od 28. septembra 1918 in 29. januarja 1919 v imenu bodoče poljske vlade obvezal povrniti Franciji vse njene stroške za organizacijo poljske vojske. Koncem leta 1919. je Francija predložila poljski vladi račun 450 milijonov frankov za goriomenjene izdatke. Poljska vojaška komisija je po triletnem proučevanju tega računa znižala to svoto na 424 milijonov frankov. K tem je treba prišteti francoske dobave v naravi, kredite za poljski narodni odbor za njega politično delovanje, kakor tudi 425 milijonov frankov, ki jih je Francija izplačala za nakupe poljske misije pod vodstvom generala Gromerja v Franciji. Skupna materijalna pomoč, ki jo je Francija naklonila Poljski v interesu njene neodvisnosti je dosegla vsoto poldruge milijarde frankov. * Zmanjšanje irske vojske. Irski finančni minister je sklenil znižati izdatke za armado na 4 milijone funtov šterlingov. Stalna vojska bo štela približno 20.000 mož, torej dve tretjini manj kot je predvideno v angleški pogodbi. zijcev, ki bi se imel vršiti v soboto, dne 5. januarja. Raz pečino je padel 20 m globoko v strugo Kokre in si razbil lobanjo ter zlomil levo roko. Ponoči je podlegel ranam. Pogreb se je vršil v soboto, 5. januarja. R. i. p.! — Povodenj na ljubljanskem barju. Ljubljanski mestni magistrat je povodom isvoje podporne akcije za bar-jane, ki so bili po zadnja veliki povodnji oškodovani nabral po svojih organih znesek 18.205.25 Din in nekaj drugih daril v naturi, katere je razdelil procentualno po uradno ugotovljeni škodi in po premoženjskih razmerah posameznikov, — Občni zbor »Kmetijske družbe* je napovedan za 30. t. m. — Razveljavljena obsodba Kmetijske družbe. Državni svet je razveljavil obsodbo glavne direkcije carin, s katero je bila obsojena Kmetijska družba na 875.000 Din globe radi uvoza deset vagonov modre galice ob priliki znane Pirčeve afere, ki jo je vpri-zorilo časopisje SLS. — Otvoritev obrtne nadaljevalne šole za gostilniško in kavarniško obrt v Sloveniji. V ponedeljek opoldne se je v Ljubljani slavnostno otvorila strokovna nadaljevalni-ca za gostilniške in kavarniške vajence. — Pomiloščenje povodom rojstnega dne kraljice Marije. Dne 9. t. m., na rojstni dan kraljice, je izšel ukaz o pomiloščenju vseh na zaporne kazni obsojeni oseb. aKzen se bo zmanjšala za eno tretjino. — Nov župan v Kočevju. Dosedanji župan v Kočevju Viktor Medved je odstopil. Domače vesti. Vendar pa se ga je v samoti lotila skušnjava, laž mu je zapeljivo migala in ko je stopil zopet na hodnik, je stopil obenem tudi na pot vsega hudega. Medtem je kričal gostilničar, ki ga je videl iti po hodniku v plašču: „Gospoda zebe! Zakurite bolj v dvorani! Kje je Reza, kje je Ana? Naložite hitro košaro drv v peč in naročje trsk, da bo bolj gorelo! Za vraga, ali naj ljudje v naši gostilni sede v suknji za mizo?11 Ko je prišel krojač zopet po dolgem hodniku, melanholično kakor kak strah starega gradu, ga je spremil gostilničar s sto pokloni in men-caje z rokami v zakleto obednico. Tam ga je brez nadaljnega obotavljanja sprosil, naj se vsede k mizi, prinravil mu je prej stol, in ker mu je vonj krepke juhe, ki jo že dolgo ni duhal, popolnoma oropal vsako voljo, je pomočil takoj težko srebrno žlico v zlato-rjavo tekočino. V globokem molku si je okrepčal svoje onemogle življenske sile, domači pa so mu v spoštljivem miru stregli. Ko je izpraznil krožnik in je videl krčmar, da mu je juha teknila, ga je vljudno pozval, naj še zajame, da mu bo gotovo dobro storilo po dolgi vožnji v slabem vremenu. Sedaj so prinesli na mizo postrv, okrašeno z zelenjavo, in krčmar mu je položil najlepši kos na krožnik. Krojač pa se v svojih skrbeh in zmešnjavi ni upal poslužiti svetlega noža ter je samo polagoma dregal in suval s srebrnimi vilicami v ribo. To je opazila kuharica, ki je pogledala skozi vrata v sobo, da bi videla visokega gospoda, ter je rekla okoli stoječim: „Hvala Bogu! Ta zna jesti fino ribo, kakor se spodobi. Ne žaga z nožem v nežno meso, kakor da bi hotel zaklati tele. To je gospod iz odlične hiše, na to bi prisegla, če bi ne bilo prepovedano! In kako je lep in žalosten! Gotovo je zaljubljen v kako gospodično, s katero ga ne puste poročiti! Da, da, tudi visoki ljudje imajo svoje težave!11 Medtem je videl krčmar, da gost ne pije in je dejal spoštljivo: „Gospod ne pijete navadnega namiznega vina? Ali ukažete, da vam prine- sem kozarec bordojca? Priporočam vam ga najbolje!11 Tu je napravil krojač drugo samovoljno napako, ko je iz same pokorščine dejal da, namesto ne. Krčmar je odhitel takoj sam v klet, da bi poiskal najboljšo steklenico, kajti hotel je, da bi se reklo, da ima res dobro pijačo v hiši. In ko je gost radi svoje slabe vesti samo srkal iz kozarca natočeno vino, je odhitel gostilničar ves vesel v kuhinjo, mlaskal z jezikom in govoril: „Naj me vrag odnese; ta razume, ta srka moje dobro vino na jezik, kakor da bi polagal cekine na tehtnico!11 „Hvala Bogu!11 je rekla kuharica, „saj sem rekla, da razume!11 Tako se je nadaljeval obed zelo počasi, ker je ubogi krojač jedel in pil vedno obotavljaje in s strahom, in ker je gostilničar pustil posamezne jedi dovolj dolgo na mizi, da se je gost lahko poslužil po mili volji. Kljub temu pa ni bilo vredno besede, kar je doslej pojedel. Nasprotno, lakota, ki jo je na ta način samo nevarno razdražil, se je pričela čimdalje bolj oglašati in končno je premagala bojazen, ko je prišla na mizo jerebičja pašteta. Obenem se je tudi izpremenilo razpoloženje gosta in v njegovih možganih se je pričela pojavljati določna misel. „Sedaj je, kar je,11 si je dejal, ko ga je nanovo ogrela in spodbudila kaplja vina; „bedak bi bil sedaj, če imam doživeti bližnjo sramoto, ako se ne bi sedaj najedel do sitega! Torej preskrbimo se, dokler je še čas! Tole okroglo bo gotovo zadnja jed; te se bom lotil, pa naj se zgodi, kar hoče! Kar imam enkrat v sebi, mi noben kralj ne vzame več!11 Rečeno in storjeno. Z obupnim pogumom je rezal v vabljivo pašteto, ne da bi mislil nehati, dokler jo ni izginilo prej kot v petih minutah dobro polovico in dokler ni začela zadeva postajati za večerno gospodo zelo pomenljivo kočljiva. Košček za košček je izginjal brez ozira na ugled njegove visoke osebe; navdajala ga je edino skrb, da bi si nabasal malho, predno bi ga dohitela nemila usoda. Sedaj je pil vino v dolgih požirkih ter vtikal velike kose kruha v usta. Naenkrat se je tako oživel In Pripadal je narodnosocijalistični stranki. Za novega župana je bil izvoljen mizarski mojster in hišni posestnik Ivan Novak. Novi župan je radikalec. — Železniška nesreča v Ljutomeru. V petek zjutraj sta skočila pri Ljutomeru dva voza jutranjega vlaka iz tira, Škode ni bilo. Tudi ponesrečil se ni nihče. Vlak je imel radi tega 2-urno zamudo. — Prometne omejitve. Od 1. januarja 1924 je ukinjen v območju direkcije državnih železnic Zagreb celokupen promet na progi Beli Manastir -Baranjsko Petrovo selo, v območju direkcije Belgrad na progi Gradsko -Bitolj in Gjeneral Hanri - Ohrid in v ■območju direkcije Subotica na progi Velika Kikinda - Nakovo. Radi ledu na Donavi je do nadaljne -odredbe ukinjeno prevzemanje vsakovrstnega, blaga preko trajekta Smederovo - Kovin Donava. Za Bosanski Brod tranzit sc smejo nakladati le 10 tonski pokriti vagoni ,dočam za odprte vagone ta omejitev ne velja. — Prepovedan kongres neodvisne delavske stranke. V Belgradu bi se imel 13., 14. in 15. vršiti velik kongres neodvisne delavske stranke, ki pa ga je policija prepovedala, češ, da se za tem imenom skriva stara komunistična stranka. — Redukcija uradnikov. Ministrski odbor za razvrščanje in redukcijo uradnikov je dovršil svoje delo, v kolikor se nanaša na redukcijo uradniškega osebja. Pregledani so uradniški spiski vseh ministrstev. Reducirano je okoli 15.000 uradnikov. Komite mora nadaljevati delo v razvrščanju poedinih uradnikov, ki bo končano v dveh mesecih. Pričakujejo, da bo v tem času tudi skupščina pregledala in z eventualnimi spremembami uzakonila vladno naredbo o razvrščanju uradnikov, tako da bodo dobivali uradniki najkasneje od 1. aprila, kadar bo stopil v veljavo novi proračun, svoje prejemke po novem zakonu. Vse izpremembe in dopolnitve, ki jih bo sprejela skupščina v uredbo, bodo imele retroaktivno moč. Veljale bodo od 1. oktobra 1923. V finančnem ministrstvu je prevedenih od 15.3000 uradnikov 13.000 na novo plačo, ostalih 2300 pa je reduciranih. V ministrstvu za agrarno re- g Izvoz živine ogrožen. Pred par tedni sta avstrijska in češkoslovaška vlada protestirali v Belgradu pri ministrstvu za poljedelstvo radi izvoza okužene živine iz naše države .Obe vladi sta zagrozili, da bosta v ponovnem slučaju kratkomalo prepovedali uvoz živine iz naše države. Vsled tega je izdalo ministrstvo strog pravilnik, nanašajoč se na veterinarsko-policijske predpise pri izvozu živine. Kljub temu pa so prispeli v Avstrijo in Češkoslovaško zopet okuženi transporti živine. Preiskava, ki jo je uvedlo ministrstvo, je dognala, da leži krivda predvsem na našem ljudstvu, ki vodoma prikriva vsako obolenje živine oblastem. Oblasti zaznajo za bolezen šele, ko je že vsa okolica okužena. Taki kraji vsled tega niso kontumacirani pravočasno in tako se dogaja, da pride okužena živina na sejme in v inozemstvo okužena. To pa se bo na njih samih maščevalo, ker je začel izvoz živine v omenjeni dve državi, ki šte- formo je reduciranih od 384 uradnikov 64, ostalih 320 je prevedenih na novo plačo. Pri ^upoštevanju tudi prejšnjih redukcij je bilo reduciranih v ministrstvu za agrarno reformo 30 odstotkov uradnikov. — Likvidacija zdravstvenih odsekov. V ministrstvu za narodne zdravje je bilo sklenjeno, da se odpravijo na podlagi zakona o administrativni razdelitvi države na oblasti pokrajinski zdravstveni odseki v Dalmaciji, Bosni in v Novem Sadu. Vsi ti odseki bodo likvidirani v teku tega meseca. Namesto njih bodo postavljeni inspektorati, katerih obseg se bo kril z obsegom oblasti. Na čelu inšpektoratov bodo inšpektorji, ki bodo nadzorovali delo državnih zdravnikov in sanitetnih ustanov. Inspektorati začnejo funkci-jonirati v teku prihodnjega meseca. S tem sklepom ministrstva za narodno zdravje je izvedena popolna centralizacija sanitetske službe v vseh oblastih naše države razen Slovenije in Hrvatske. Likvidacija v Ljubljani in v Zagrebu se bo izvršila na isti način. — Zagrebška policijska statistika. Tekom leta 1923. je aretirala zagrebška policija vsega skupaj 13.130 oseb. Od teh so izgnali iz Zagreba 1622 oseb, čez državno mejo pa 421. Državnemu pravdništvu je policija izročila 1415 oseb. okrajnemu sodišču 1059, vojaškim oblastem 139, mladinskemu sodišču 94, bolnišnicam 162. Ostale je kaznovala policija ali pa so bili brez kazni izpuščeni. Na zglaševalnici za tujce se je lani vpisalo okroglo 15.000 inozemcev, ki bivajo deloma stalno v Zagrebu, deloma pa samo začasno. — Koncil pravoslavne cerkve se vrši spomladi v Nišu. Koncil prirede v proslavo 1600 letnice .prvega ©komenskega koncila v Nice ji. Koncila se udeleže vsi pravoslavni vladike celega sveta. — Sežiganje bankovcev. Te dni se vrši v Belgradu v električni centrali zažiganje obrabljenih en, pol in četrt- dinarskih bankovcev. In sicer jih bo sežganih za 8 in pol milijona Din. Dosedaj je že sežganih za okoli 60 milijonov teh novčanic. V promet pridejo novi bankovci po 1 dinar, 50 para in 25 para, ter je ministrstvo že prejelo te dni za 200 milijonov Din en- Din bankovcev po 50 in 25 para. jeta k našim glavnim odjemalcem, znatno padati. Naš kmet je sedaj najložje prišel do denarja potom prodaje živine, in tu bo udarec zelo občuten. To se je izkazalo tudi pred dvema letoma, ko je iz istega vzroka prepovedala uvoz živine iz Jugoslavije Italija. Takrat so cene živini stalno padale in padle za polovico. Izgubo pa trpi samo kmet. Raditega je nujno potrebno, da se vsako obolenje živine nemudoma prijavi oblastem, država pa je dolžna, da nastavi dovoljno število živinozdravnikov, katerih se bo ljudstvo v takih slučajih lahko posluževalo. g Poljedelske kreditne zadruge. Minister za trgovino in industrijo je odobril ustanovitev 24 poljedelskih zadrug v Južni Srbiji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. g Poljedelski krediti. Komisija ministrstva za poljedelstvo in vode je izdelala načrt zakona o poljedelskih kreditih, ki bo predložen narodni skupščini. S tem zakon- skim načrtom je. urejeno tudi vprašanje dajanja podpor zadrugam in poedincem za pospeševanje poljedelstva. g Veliki vinski sejem v Sisku. Organizacija vinogradnikov in gostilničarjev v Sisku je sklenila, organizirati v aprilu t. 1. v Sisku veliki vinski sejem. z vini iz cele države. Pobudo za ta sejem so dali češkoslovaški industrijci in trgovci, ki so nedavno poselili Sisek zaradi gospodarskih informacij. Za predsednika odbora za prireditev tega sejma je bil izvoljen g. Vimpolšek. g Lesni kartel v naši državi. Dve največji izvozni lesni podjetji v naši državi, Slavonija in lesna izvozna družba v Našica h nameravata ustanoviti lesni kartel za Jugoslavijo. Ta kartel bi sprva samo določal prodajne cene lesu, ki bi bile za vse člane kartela enake. g Avstrijsko-mažarska trgovinska pogodba. Trgovinski dogovor med Avstrijo in Mažarsko, ki ga je slednja že podpisala, daje Mažarski pravico izvoza 100 tisoč hektolitrov nad 13 stopinj močnega vina, ki bo zacarinjcno s 30 zlatimi kronami za 100 kg, torej postavko, ki jo je Avstrija dovolila tudi Italiji. Avstrija sme s svoje strani izvažati na Mažarsko razne tekstilne in železne proizvode, električne in poljedelske stroje in stroje, ki se rabijo v keramični industriji. g' Blagovni promet Kmetijske družbe za Slovenijo v letu 1922. — Kmetijska družba v Ljubljani je 1.1922. prodala (v kvinta lih): 1800 kajnita, 2500 kalijeve soli (40%), 5750 tomaževe žlindre, 1200 kostne moke, 1020 apnenega dušika, 1730 modre galice, 440 žvepla, 16 rafije, 310 pšenice, 200 detel j nega semena, 1200 sena, 1000 slame, 650 otrobov, 760 oljnatih tropin, vrhu tega pa še 345 kmetijskih strojev. g Pridelek riža v naši državi. Po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode znaša skupni pridelek riža v naši kraljevini tri milijone kilogra- r Stara kmetija — stara čast. Francoski minister za poljedelstvo je nedavno odredil poizvedovanje, koliko let posedujejo oziroma obdelujejo zemljo poedine kmetske rodbine. To poizvedovanje je ugotovilo slučaje da nekatere rodbine posedujejo in obdelujejo svojo zemljo že dve-tri in tudi štiristo let. Takim lastnikom zemlje je ministrstvo podelilo častne diplome. Med drugimi je bil tudi naslednji zanimivi in redki slučaj. V kmetski občini Molieres živi številna rodbina Lafargue. Njihovo zemljo je kupil praded te družine leta 772, torej pred tisoč-stoenoinpedesetimi leti! Tudi pri nas so kmetje, ki obdelujejo zemljo, ki so jo njihovi pradedje pridobili pred sto in sto leti. To sc more dokazati iz raznih starinskih oporok. Iz starih listin se more ugotoviti, koliko sto let je kaka posest v rokah istega imena. Ali ne more biti po vsej pravici ponosen kmet, ki more reči: to zemljo je obdeloval moj oče, moj ded, moj praded, ki je nosil isto ime, kakor nosim jaz in vsi moji otroci?! Pomislite le, koliko dogodkov se je odigralo po svetu v tako dolgem času! Koliko vojn je bilo, koliko nesreče, koliko sprememb! Padale so države in mesta, menjali so se kralji, zakoni in običaji. Zemlja pa je ostajala v rokah naše družine in prehajala mov. Ta. količina ni zadostna, zato se mora večja količina, riža uvažati. Naš domači riž je najboljše kakovosti. g Konzumne zadruge v naši državi. Koncem'leta. 1922. je bilo v naši državi 1553 konzumnih zadrug, od katerih je bila -skoro polovica včlanjena v Glavnem s a vozu srpskih zemljoradničkih zadruga v Belgradu. V slovenskih zadružnih -zvezah je bilo včlanjenih: v Zadružni zvezi v Ljubljani 82, v Zadružni zvezi v Celju 10, v Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani 15, v Gospodarski zvezi v Ljubljani 49 in v Zvezi gospodarskih zadrug za Slovenijo 7 konzumnih zadrug. Konzumne zadruge so po -številu presegale rajfaj-znovke katerih je bilo ob koncu leta 1922. v naši državi 2479. g Nova emisija kolkov. Dosedaj za kol-kovanjc igralnih kart in domin veljavni kolki po 50 Din so se vsled pojavljanja falzi-fikatov koncem leta 1923. vzeli iz prometa in hkrati izdali novi kolki, ki se prodajaš) pri prodajalcih kolkovnih vrednotnic. Razveljavljeni kolki se morejo zamenjati v roku 90 dni, računši rok izza dne 1. januarja 1924. g Izvoz moke iz Mažarske. Z novim letom je dovolila mažarska vlada izvoz moke. Na vsakih 10 vagonov pšenične moke je dovoljen izvoz enega vagona krušne moke. Mesečni izvoz cenijo, da. bo znašal 100 vagonov. g Obtok bankovcev v letu 1923. Narodna banka je imela začetkom 1.1923. v obtoku za 5.038,485.650 Din, -koncem leta 1913. pa za 5.717,788.370 Din -bankovcev. Obtok jc dosegel najvišjo izmero v novembru 1923, v katerem je znašal 5.860,000.000 Din. g Vrednost denarja dne 9. januarja: V Curihu velja 100 dinarjev 6 švic. frankov 45 centov, v Zagrebu 1 dolar 88 dinarjev 5.0 para. od očeta na sina, na vnuka in pravnuka! Proti neštetim nadlogam se je moral boriti naš kmet, da je ohranil svojo zemljo, podedovano od prednikov! Vsaka leha, vsaka ograda, vsak vrtič je velika knjiga, ki so jo napisale žuljave roke našega največjega, najvrednejšega človeka — našega kmeta! Klobuk z glave pred njim! Stara kmetija — stara čast! r Odprava mnogoženstva na Turškem. Iz Angore poročajo, da je parlamentarna komisija za reformo zakonskega prava sklenila, da. se na Turškem odpravi poligamija. Vsak mož bo smel imeti samo eno ženo. Ak-o bi -kateri vendar vzel drugo, ima prva žena pravico na ločitev zakona. Vendar bo predviden tudi še poseben -slučaj, v katerem bo smel imeti mož dvoje žen, in sicer v -slučaju, da je prva bolna in neplodovita. Zakon bo na spromlad sprejela narodna skupščina. r Nova dijamantna in zlata polja v Južni Ameriki. Iz Ria de Janeira poročajo, da je v državi Minas Garaeo (v ospredju Brazilije) bilo najdeno novo veliko polje dijamantov in zlata. Vrednost cenijo na 120 milijonov remsov. Gospodarstvo. Raznoterosti. dobil tek, da je metal vase, kakor da bi spravljal pred nevihto seno v kozolec. Zopet je tekel gostilničar v kuhinjo in zaklical: „Mica! Vso pašteto bo pojedel, pečenke pa se niti dotaknil ni! In bordojca pije kar po pol kozarca!" „Samo da mu tekne!" je dejala kuharica. „Le pustite ga, ta že ve, kaj so jerebice! Če bi bil navaden človek, bi se lotil pečenke!" „Tudi jaz sem tega mnenja," je odgovoril krčmar. „Sicer ne izgleda popolnoma elegantno, toda jaz sem videl tako jesti samo visoko gospodo, generale in prošte, ko sem hodil po svetu, da bi se kaj naučil.11 Medtem je pustil kočijaž nakrmiti konje ter se je tudi sam dobro založil v sobi za navadne goste. Ker se mu je mudilo, je pustil kmalu napreči. Domačini, ki niso mogli zadržati svoje radovednosti, so začeli izpraševati gosposkega kočijaža, kdo je visoki gospod zgoraj v dvorani in kako se piše? Kočijaž, ki je bil šaljiv in prebrisan človek, je odvrnil: „Kaj še ni sam povedal?" „Ne", so mu odgovorili. „To rad verjamem," je dejal kočijaž, „ta ne govori tjavendan. Da veste, to je grof Strapinski! Ostal pa bo danes ali pa še nekaj dni tu, ker mi je ukazal, naj se peljem z vozom naprej." Kočijaž se je seveda debelo zlagal, največ zato, da bi se maščeval nad krojačem, ki se mu ni niti z besedico zahvalil za uslugo, niti se poslovil od njega ter je odšel v hišo, ne da bi se ozrl, nato pa se izdajal za visokega gospoda. Da bi svojo slabo šalo izvedel do skrajnosti, je splezal na kozla, ne da bi zahteval račun zase in za krmljenje konj. Zamahnil je z bičem in odpeljal iz mesta. Vse to so ljudje smatrali popolnoma v redu, gostilničarjevi pa so sodili, da bo za kočijaža in konje itak plačal gospodar, ki se je gostil v dvorani. Slučaj pa je hotel, da je bil krojač rojen v Šleziji in da se je res imenoval Strapinski. Mogoče je tudi, da je našel kočijaž v vozu krojačeve papirje, ki jih je v njem pozabil, in tako zvedel za niegovo ime. Krčmar je sijal same zadovoljnosti ter si je ves vesel mencal roki, ko je stopil pred gosta in vprašal, ali želi piti gosp. grof Strapinski po obedu še kozarec starega tokajca ali pa morebiti šampanjca. Obenem mu je tudi snnročil, da so sobe zanj že pripravljene. Ko je začul krojač svoje ime, je pobledel in se še bolj zmedel, tako da ni ničesar odgovoril. „Zelo zanimivo!" je mrmral krčmar predse, ko je ponovno hitel v klet, kjer ni jemal iz posebnega predala samo steklenice tokajca, ampak tudi šampanjca. Kmalu je Strapinski zagledal pred seboj celo vrsto kozarcev, iznad katerih se je dvigala kakor kraljica čaša za šampanjec. Svetlikalo, žvenketalo in dišalo je pred njim tako neobičajno in še bolj nenavadno je bilo, da ubogi, bojazljivi mož ni segel nerodno med kozarce in da si je vlil, ko je videl mešati krčmarja rdeče vino s šampanjcem, tudi nekaj kapelj tokajca v svoj kozarec s šampanjcem. Medtem sta došla v sobo mestni pisar in notar, da bi pila kavo in vrgla parkrat karte kakor vsak dan po obedu. Kmalu so prišli tudi ostali stalni go- stje, starejši sin tvrdke Habakuk X. & Co., mlajši sin tvrdke Puhek-Paterman, knjigovodja tekstilne tvornice, gospod Mihael Banič. Namesto da bi vrgli svoj tarok, pa so hodili vsi gospodje v širokem loku okoli za poljskim grofom, z rokami na hrbtu, mežikaje z očmi in pomembno smehljaje. Bili so vsi člani dobrih družin, ki so bili vse svoje življenje doma, ki pa so imeli po vsem svetu svoje sorodnike in znance, radi česar so mislili, da že dosti dobro poznajo svet. (Dalje prih.) STSpSi 2? 2? &5&S £3f ST &&SB đS5£853E£3 >BUD0HA< I " ~ —\ >Ščl Oe do dop« a a a H a mapgHaaaaaaaaaaBaaaaaaBaaaaaa