r
VSEBINA :
50. OBLETNICA PROSVETNEGA DRUŠTVA «ZARJE».
TISK DVEH SVETOV.
NOVI GOSPODARJI ŠPANIJE.
ZADRUGE IN ODKUP SADJA IN ZELENJAVE.
GOSPODARSKO POSOJILO FRANCIJI. PROLETARSKI UMETNIK IVAN CANKAR. TIMAV DANES IN NEKOČ.
STARSI IN VZGOJA OTROK.
NASE PLANINSTVO SPOMLADI 1947.
V..

Pot mod naše
Rad arem med naše ljudstvo in se ž njim razgovarjam. Mnogo je vprašanj, ki zanimajo mene, a prav toliko tudi njega. Pa še kako ga zanimajo — može, žene, mladino, starce. Neverjetna razgibanost! Kako mislite o tem, kako o onem, tretjem, četrtem.Nov človek. Mnogo izveš od njegaji mnogo slišiš in vidiš, kar te dviga a tudi, kar te zaboli.
Razgovor sega na vsa področja: na gospodarstvo, politiko, prosveto, obravnava demokracijo, enakopravnost, bratstvo, dogodke iz narodnoosvobodilne borbe . .. Narodnoosvobodilna borba je naravno predmet, ki o njem naše ljudstvo rado govori. Saj je bila ta iz njega in zanj, za njegovo bodočnost, za našo usodo, za naš biti ali ne biti. Razumljivo, da je povsod na dnevnem redu vprašanje naše državne pripadnosti. Kako se bo živelo? Kakšne bodo gospodarske možnosti? Kako je z jezikovno enakopravnostjo? Ne čudimo se, če je v ospredju zanimanja gospodar stvo! Kdaj in kje je bilo mogoče drugače? Oblikovno, vnanji izraz, lupina je bila in je drugačna, različna, a bistvo ostane vedno isto: boljši kos kruha, lažje, lepše in slajše življenje! Ker je ta težnja prirodno utemeljena, je pravilna in tudi moralna. — To moralo je vsebovala tudi naša borba, ker je v načelu narodne svobode vključeno tudi načelo gospodarske svobode; drugo je v drugem zapopa-deno, drugo z drugim zvezano.
Priznati moramo, da se naše ljudstvo, ki je bilo nad četrt stoletja po fašizmu tako tlačeno, razbičano in osramočeno, razmeroma naglo prebuja in dviga v zavestno življenje. Borba ga kuje in ga bo prekovala v človeka, ki bo razumel svoj čas in svoje naloge. To je življenjska modrost.
Cas beži naglo, pravimo, da živimo v dinamični dobi. Zato ni čudo, če s strašno fašistično zapuščino zaostajamo In ne moremo jasno slediti razvoju. Mnogi pojmi so nam še nejasni, megleni. Kdaj smo se bavili n. pr. z gospodarsko-političnim vprašanjem, ki stopa Pravkar pred nas? Zato pa čestokrat slišimo take-le opazke:	Ni
mogoče živeti. . . Delavec (kmet) bo vedno suženj ... Kdo naj Se bori proti gospodu? . . . Eni samo govoi ijo, dajo nam ne ničesar C e si sam ne pomagam, tudi dru gi mi ne bodo....In tako dalje. Seveda so taki sicer bolj redki glasovi bolj od strani, bolj plahi, neprepričljivi in prihajajo pretežno iz tajnega vrela .Pravijo", katerega propagandistična nizkotna in smešila gesla bodo skoro izčrpana. Cujte samo nekaj reakcionarno-tolažilnih cvetk: Tam gor (saj uganete, kam meri ta kazalni prislov!) je lakota, so nemiri, poboji, polne ječe ... In naše nove meje? Veste, kdo jih je kriv? Oni (tudi to menda uganete). Da ni Trst naš — oni — Da so hiše požgane — oni — Da se te ne popravijo — oni.
In tako pada po „onih". A kdo so ti? Vsa ogromna večina slovanskega, slovenskega in tukajšnjega italijanskega delovnega ljudstva! 'A kdo so tisti, ki odpirajo pipe plesnivemu vrelu „Pravijo"? Peščica starih krmarjev, ki bi radi še dalje vodili naš narod po vodah Mero-fašistične mlakuže in živeli
na njegovem onemoglem telesu svoje goseničje življenje. Kjer pri-
Enrico Martino, prvi povojni italijanski poslanik v Beogradu. Med vojno je bil g. Martino v vrstah italijanskih partizanov.
Izvestja objavljajo članek sovjetskega pisatelja lije Ehrenbur-ga. iz katerega prinašamo odlomek: ..Kadar mislim na zmago, se ne spominjam samo 9. maja, ampak tudi 22. junija, ne samo praskanja peres nemških generalov, ki podpisujejo premirje, ampak tudi škripanja voz tistih kmetov, ki so bežali pred sovražnikom in v duhu vidim ne samo ognjemete na proslavi zmage, ampak tudi plamene bitk. Moje misli se vračajo v leto 1941. in 1942., v katerih je sovjetsko ljudstvo branilo svojo zemljo na Volgi, tako daleč od Odre. Sovjetsko ljudstvo ni branilo samo ruševin Stalingrada, 'ampak vso našo državo in vso Evropo z njeno staro in slavno kulturo. Zmaga pri Stalingradu bi ne bila mogoča brez prejšnjih žrtev, brez smrti tolikih neznanih junakov, brez moskovske bitke in epopeje pri Sebastopolju Mi smo zmagali to vojno v tistih groznih dneh, ko so se „nekateri prijatelji" pripravljali za naš pogreb.
Ko so Nemci bombardirali London in uničevali Couventry, so Angleži pokazali veliko duševno moč, ki je vzbudila v meni čut občudovanja za njih. Velike Britanije ni rešil samo Rokavski preliv, ampak tudi vztrajnost njenega ljudstva. Angleži so rešili sami sebe, toda Anglija ni mogla rešiti Evrope. Reševanje evropskega kontinenta se je začelo 22. junija 1941. leta, ko so se prve obmejne straže zagnale proti nemškim oklopnjakom, in mi smo začeli tedaj osvobajati Paris, Atene, Bruxelles, Varšavo itd., torej že tisti dan, ko smo izgubili prve metre našega ozemlja. Tri leta smo se sami borili proti sašistični koaliciji. Pravim sami, kajti če primerjamo moskovsko bitko, bitko za Stalingrad in Kursk, so borbe v Afriki samo ekspedi-
stanejo, zasmrdi po volčjem smradu v ovčjih kožah, smrdi po farizejstvu, ki vnaša med dovolj izkrvavelo ljudstvo razdvoj, laž, ponižanje naše veličastne borbe in njenih žrtev, ubija voljo, optimizem, vero v bratstvo in edinstvo, v moč skupnosti, medsebojne pomoči in sodelovanja, ruši vero v resnično krščanstvo, vero v kulturna in človečanska načela naše OF.
Nekateri izmed teh krmarjev so bili mogoče še do včeraj z nami in z nami sodelovali. Iz idealov, dobronamerno? Ne! Bila je preračunana igra, oportunizem ali strah. Vse to pa je manjvredno, nizkotno! Kakor hitro so bili na varnem in je strah zginil, so se razgalili. Sposobni pa so bili spet potuhniti se in spremeniti svojo barvo, ker so kameleonske narave.
To so izobčenci.
Pa naj namesto mene govori dovolj zrel in izkušen mož iz neke vasice nabrežinskega okraja:
„Med nami se kreta nekaj me-šetarjev. Znajo se dobro kriti in se razumejo na zavijanja in potvarjanja resnice. Mislijo, da smo zelo neumni. Nimajo uspeha in ga ne bodo imeli. Saj nismo tako v temi, da bi po tolikih borbah, trp-
cije manjše važnosti. Ko je bila bilka za Moskvo na vrhuncu, so zasedli Tobruk le z nekaj divizijami. Ko je bila nato bitka za Stalingrad najstrašnejša, je Vrhovno poveljstvo v Alžiru delilo nakazila za prenočišča v hotelih. Mnogo laže je bilo kupiti admirala Darla-na, kakor pa boriti se proti feld-maršalu Von Paulusu.
Druga fronta se je začela šele v zadnjem času drugega dejanja velike tragedije. Začela se je tedaj, ko je nemška vojska nehala biti to, kar je nekoč bila, ko Hitlerjevih divizij niso mogli prenesti na francosko ozemlje iz enostavnega razloga, ker so bile za večno pokopane v Rusiji. Nesporno je, da so se britanski in ameriški vojaki borili dobro, kadar šo prišli na fronto in njihovo junaštvo je imelo veliko vlogo. Toda naši nasprotniki trdijo, da je „druga fronta" rešila Rusijo. Mi dobro vemo, da je izkrcanje v Normandiji bilo zelo dobro izvedena operacija, toda vemo tudi, da se to ni zgodilo 1942., niti 1943., ampak 1944. Lahko se orje, seje in žanje, toda lahko se pride samo na žetev.
Praznik, oziroma dan zmage slavimo skupaj z vsemi narodi sveta. Z njegovo pravo vrednostjo cenimo doprinos, ki so ga dale skupni stvari londonske žene, britanski letalci in ameriški mornarji in vemo, da so se najboljši sinovi Evrope — Titovi junaki — francoski, poljski, albanski, norveški gverilci in člani raznih odporniških gibanj vseh dežel, ki jih je preplavil in podjarmil fašizem, borili na naši strani v najhujših letih. Naše veselje je njihovo veselje in njihove težkoče so naše težkoče. Na ta veliki dan čutijo vsi narodi Evrope veliko bol za tistimi, ki so padli, in veliko veselje za zmago, kajti ona predstavlja za 'njih. pot v živ-
ljenju in prevarah ne vedeli, kdo je za nas. Oni, ki so nas oropali prav vsega ali oni, ki so se borili in se borijo za nas? Kako bomo dosegli svoje pravice: z enotnostjo ali z razkolom, z bratstvom ali s sovraštvom? Vsak po svoji poti ali skupno? Kdor tega ne razume, je zaostal ali pokvarjen — plačani Kdor je pošten, pojde s skupnostjo, kdor ni, bo hodil izven nje in proti njej."
Med drugim je dostavil še to-le, kar je koristno in pomembno:.„Tudi najboljši grešijo. Kdo bi ne, ko pa dogodki tako naglo bežijo! Imamo opravka z zvitim, pretkanim in izkušenim sovražnikom in nimamo na pretek sposobnih delavcev. Mnogo dobrih in najboljših je padlo. Mislim pa, da ni greha v dobronamernem in poštenem delu, kakršno je naše; greh je v laži, špekulaciji, izkoriščanju, izdajstvu."
Rad grem med naše kmečko-de-lavsko ljudstvo in z namenom prikazati jim stvarnost, resnico ter razkrinkati laž, ki nam je povzročila že dovolj usodnih krivic. Prikaz resnice, iskreni in pošteni nasveti in napotila v naši pbšteni borbi — to je naša zgodovinska naloga.
ljenje; za poslovne ljudi pa predstavlja zmaga le špekulacijo za lahek dobiček. Za to gospodo so grški krvniki vzorni demokrati in turški dobavitelji, ki so dobavljali Hitlerju, so vzorni antifašisti. Danes ti mešetarji z one strani oceana napenjajo svoje možgane s tem, za kako ceno bi se dala kupiti Francija.
Nič čuda, da v letu gospodovem 1947. francoska reakcija dviga glavo. Ona skuša ponoviti september 1939. leta in izločiti iz državne uprave delovni razred. Krokarji z onstran morja vohajo plen. Oni bi hoteli kupiti državo Konvencije in Pariške komune za hlebček kruha in vrečo premoga. Požrešnost teh krokarjev se stalno veča. V času vojne proti skupnemu sovražniku se jim ni mudilo oborožiti se in danes se jim ne mudi razorožitev. V njihovem slepem sovraštvu pripravljajo križarsko vojno proti Sovjetski zvezi. Najbolj vneti pristaši govorijo o tem odkrito, do-čim se drugi omejujejo samo v tem, da govorijo bolj nedoločeno.
V trdih letih borbe so evropski narodi sanjali o veliki zmagi. Kdo bi leta 1942. mislil, da bodo čez 5 let ti mešetarji govorili o tretji svetovni vojni? Jaz sem globoko prepričan, da se ti mrhovinarji trudijo zastonj in da se bodo vsi njihovi načrti razblinili, toda njihovo krokanje nad še svežimi grobovi je za vsakega poštenega človeka žalitev. Mir zahtevajo matere, ki so izgubile svoje sinove, mir zahtevajo matere, sklonjene nad zibelkami svojih otrok, mir zahteva evropska prst, ki so jo razrile bombe, mine in granate.
Mi običajno gledamo resnici v obraz. Mi smo ji zrli v obraz v strašni jeseni 1941. in danes ji gledamo ponovno; mi dobro vemo, da (Nadaljevanje na 3. strani)
Ameriški Kongres je 9. t. m. z 287 glasovi za in 107 glasovi proti izglasoval že znano «Trumanovo doktrino», in sicer za tako imenovano pomoč Grčiji in Turčiji. V političnih krogih ameriške prestol, niče nihče ne izraža presenečenja glede na to izglasovanje zaradi mogočne tiskovne kampanije, ki jo je vodilo zunanje ministrstvo, in sicer zato, da bi prema, gaio nasprotno mnenje številnih članov Kongressa in večine javnosti proti temu novemu in nevarnemu preokretu ameriške zunanje politike. Pripomniti je treba zato, da 107 glasov proti Trumanovem načrtu predstavlja opozicijo 25% ameriškega Kongresa in na to o-pozicijo bodo reakcionarni elementi Bele hiše morali v bodoče računati.
Razprava v Kongresu je bila zelo živa; zelo številne so bile pripombe, ki so težile za tem, da bi se pomoč ne uporabljala v vojaške namene in pripombe, ki so izražale logično zaskrbljenost, da bo «Trumanova doktrina» predstavljala dejansko enostranski pritisk na škodo prestiža Organizacije združenih narodov, bo torej predstavljala nevaren napad na mednarodno sodelovanje. Predvideva se, da bi od 400 milijonov dolarjev, ki naj bi predstavljali pomoč Turčiji in Grčiji, dobila 100 milijonov Turčija in 300 milijonov Grčija in nihče ne prikriva dejstva, da bo šlo vse to skoraj izključno v vojaško pomoč.
Samo ena pripomba izmed toli-likih, ki so bile podane na razpravi, je bila sprejeta. In sicer so predstavniki «Trumanovega načrta» morali pristati na predlog, da se bo pomoč Atenam in Ankari takoj prekinila, čim bi generalna skupščina Varnostnega sveta z večinskim glasovanjem določila, da se prekine z dajanjem pomoči. Vendar na drugi strani venTb, da bi t-Jk primer bil skoraj nemogoč, kajti iz izkušnje poznamo razvrstitev mednarodnih sil, kjer Združene države Amerike vedno lahko računajo z določenim številom podrejenih in vazalskih držav, oziroma glasov.
Prezgodaj bi bilo ocenjevati mnenje ameriškega malega človeka glede na odobritev imperialističnega načrta Bele hiše. Vendar pa je že sedaj znano splošno nezadovoljstvo, kajti vsakdo se zaveda, da ne bodo odslej ZDA mogle več z odkritim čelom in mirno govoriti o tujem vmeSava. nju v notranje zadeve držav vzhodne Evrope.
Sicer pa je videti, da je zunanje ministrstvo že sklenilo, da ne bo dalo dovolj časa za razmišljanje in tiskovno polemiko o tem vprašanju. Govori se namreč o podobni pomoči, ki naj bi jo Wallstreet dal Koreji, in sicer zato, da bi «ji tako politično kakor ekonomsko pomagal in jo osvobodil tujega vpliva».
Izglasovanje v ameriškem Kongresu je imelo takojšen odgovor tudi v Londonu, kjer je zunanje ministrstvo takoj objavilo vest, da bo britanska ekonomska misija za. pustila Grčijo do 30. junija, in to je, čim pride v Grčijo ameriška komisija.
Straža se torej menja po običajnih pravilih. Skoraj istočasno je zunanje ministrstvo objavilo, da je Velika Britanija poslala v Grčijo zadnje 4 mesece 436.000 trakov za strojnice in večjo količino avtomatičnega orožja.
J. W.
Janko Furlan
Zakaj ni praznik zmage
tudi praznik miru
Od tedna do tedna
Le bežen pogled preko današnjega tiska pusti površnemu čitatelju vtis o nekem, če ne popolnoma napetem položaju v mednarodni politiki, toda vsaj o neki neuravnovešenosti. Toda četudi ne moremo trditi da so sedanji mednarodni politični odnosi povsem normalni in taki, kakršne bi si jih vsak pošten demokrat želel, vendar lahko trdimo, da se prilike, sicer s težavo, vidno boljšajo. Kot dokaz temu so razna sklepanja pogodb in sporazumov med posameznimi evropskimi državami in to tudi med državami iz ta-koimenovanih dveh „blokov", t. j. zapadnega in vzhodnega bloka.
Najboljši dokaz temu je prav gotovo poboljšanje odnosov med Veliko Britanijo in državami vzhodne Evrope. V London bo v kratkem odpotovala poljska komisija, ki jo sestavlja šest pravnikov in ki ji načeljuje predsednik vrhovnega sodišča Poljske republike dr. Barcikowski, da uredi vsa vprašanja, ki se nanašajo na britanska dobroimetja na Poljskem.
Ob priliki obiska, ki ga ie podpredsednik vlade Češkoslovaške republike Fierlinger napravil v Londonu, je poslal britanski zunanji minister Bevin pozdravno pismo predsedniku Češkoslovaške Be-) nešu. Kakor iz Poljske bo v kratkem odpotovala v London tudi iz Češkoslovaške posebna komisija_ ki bo proučila možnost in način povrnitve škode, ki so jo utrpeli britanski državljani pri nacionalizaciji industrije in večjih podjetij v Češkoslovaški.
V	kratkem bo odpotovala neka podobna britanska komisija v Beograd z nalogo, da uredi enaka vprašanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo.
Iž teh primerov vidimo, kako .skušajo vlade posameznih držav urediti vsa medseboma še nerešena vprašanja odnosno vprašanja, ki so nastala zaradi raznih spre memb, in kot posledica vojne.
Toda ni vse v tem. Kakor poroča Reuter, se bodo v kratkem začeli razgovori za sklenitev zavezniškega sporazuma med Francijo in Češkoslovaško in po istih vesteh se zunanji minister Češkoslovaške republike Jan Masaryk pripravlja na pot v London. Spremljal ga bo češkoslovaški minister za šolstvo. Namen tega potovanja pa je sklenitev sporazuma o kulturnem sodelovanju med Anglilo in Češkoslovaško.
Enak sporazum sta Sklenili in že podpisali Jugoslavija in Bolgarija.
Bolgarija, ki se je toliko borila za priznanje svoje vlade in režima tudi v mednarodnem in meddržavnem svetu in ki ji je ravno Velika Britanija toliko oporekala, je pred kratkim dobila povabilo od Velike Britanije, naj pošlje v London svojega diplomatskega zastopnika, kar pomeni popolno priznanje in dejansko željo po u-reditvi normalnih diplomatskih osnosov med tema dvema državama".
V	Varšavi se mudi predsednik načrtne komisije FLRJ minister Habrang. Spremlja ga večjo število strokovnjakov. Hebrang in njegovo spremstvo razpravlja s poljskom! oblastmi o možnosti razširitve in pojačanja že obstoječih gospodarskih odnosov med obema republikama
Razen tega poroča Tanjug, da je bil 11. t. m. v Beogradu podpisan sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko, po katerem bo Jugoslavija dobavljala Madžarski surovine a bo v zameno dobivala stroje za industrijo aluminija.
Vrsto teh že sklenjenih spora-gumoy in pogajanj za sklenitev sporazumov lahko še nadaljujemo.
Med Poljsko in Avstrijo jr pri šlo do trgovskega sporazuma, po katerem bo Poljska dobavila Avstriji 600 tisoč ton premoga in nekaj poljskih pridelkov, v zameno *a to bo dobila industrijskih, predvsem kemične proizvode.
Ko se je britanska gospodarska komisija zadnja dva tedna mudila v Moskvi In se bavila S vprašanjem dobave življenjskih
VZROKI IN POSLEDICE
gospodarsko-finančne krize italijanske republike
Italijanski ministrski predsednik Alcide De Gasperi je že večkrat omenil težko gospodarsko in finančno stanje, ki vlada sedaj v Italiji. Ta problem je prišel v pretres celo pred italijansko konstituanto. Vsakemu je znano, da to stanje ni samo posledica slabega upravljanja v času fašizma in nato vojne in okupacije, ampak da je posledica tudi vpliva visoke finance na italijansko gospodarstvo in finančno politiko, ki teži za tem, da še bolj potlači že tako šibke srednje jn nizke sloje in še posebej delavstvo. Da so pri tem soodgovorni tudi desničarski vladni krogi ie tudi znano.
2-e pred časom je socialistični ' minister Morandj predložil načrt 14 točk, ki naj bi bil finančni program vlade in na katerega so pristali tudi komunisti in ki predvideva odločne ukrepe vlade za saniranje italijanskega gospodarstva in stabilizacijo valute
Toda De Gasperi ni hotel več nositi odgovornosti te slabe gospodarske politike in je hotel uprizoriti in povzročiti vladno krizo, ki naj bi bila posledica slabega gospodarsko finančnega stanja.
De Gasperi je trdil, da je za rešitev slabega gospodarskega stanja Italije nujno dati vladi širšo osnovo in pritegniti v vlado tudi ljudi_ strokovnjake. Pri tem mu je bil četudi ne izražen cilj, izločiti iz vlade komuniste, kakor je o tem že pisal zunanji desničarski tisk, kj je že davno pred tem napovedal vladno krizo.
Toda temu načrtu so se uprli tako komunisti, kakor socialisti, ki so trdili, da je 350 poslancev vladnih strank in 15 milijonov volilcev, ki so pri zadnjih volitvah-glasovali za ; vladne stranke, dovolj močna osno- r va za močno in odločno vladno poli- ‘ tiko in da bi vsaka vladna kriza, pri- , vedla Italijo v še slabše prilike.
Po tem odločnem ; stališču najmoč- |
nejših strank je postal De Gasperi bolj previden in je moral čakati drugo priliko, da začne ostrejšo kampanjo za izvedbo svojega načrta. Ta prilika naj bi bila, k0 se bo pred italijansko ustavodajno skupščino razpravljalo finančno in gospodarsko vprašanje.
Te De Gasperijeve manevre je sledil tudi predsednik italijanske republike De Nicola, poklical je k sebi voditelje vseh političnih strank in še razne ministre in se z njimi pogovori! o tem. De Nicola se je odkrito izrazil proti vladni krizi in rekel, da ne bo dopustil, da bi se ponovilo protiustavno dejanje, ki ga je De Gasperi že enkrat izvršil, namreč ob svojem povratku iz Amerike.
Tudi stranke, ki niso bile zastopane v dosedanji vladi, so bile poklicane, da se izjavijo glede tega.
Liberalec Lucifero je izjavil, da bi bil pripravljen sodelovati v vladj, toda pod pogojem, da bo bodoča
vlada sestavljena brez komunistov-Oualunquist Giannini pa nj nič odkritega rekel in se ne more reči, da bi bil istega mnenja, četudi vsi znaki kažejo na to.
Republikanci niso podali svojega dokončnega stališča, pač pa so izjavili, da so pripravljeni sodelovati v eventueini novi vladi, toda samo pod pogojem, če so v vladi zastopani tudi socialisti in komunisti. Po vseh teh poskusih in potem, ko so o tem razpravljale vse parlamentarne skupine posameznih strank in se o tem izjavil^, je 12. t. m. De Gasperi podal podrobno poročilo o stanju in razgovorih.
Tako so se socialisti kakor tudi Komunisti odločno postavili proti De Gasperijevemu načrtu in zahtevali od njega spoštovanje Morandijevih 14 točk za zaščito gospodarstva Italije in stabilizacijo lire. Nenni je še dodal, da je De Gasperijeva poteza izraz namenov desničarskih strank in elementov, ki bi hoteli preprečiti
reševanje raznih gospodarskih jn socialnih vprašanj, ki so v načrtu.
Vendar je to odločno stališče socialistov in komunistov preprečilo ostavko vlade le za nekaj dni, kajti 13. t. m. je De Gasperi podal ostavko in kot je bilo pričakovati zvračal vso krivdo na socialiste, četudi je znano, da so ti le bili najbolj vneti v borbi za ojačanje sedanje vlade in niso na noben način hoteli pristati na De Gasperiieve načrte.
Povod ostavke De Gasperijeve vlade je bil ta, da De Gasperi ni hotel podati pred ustavodajno skupščino svojega poročila o gospodarskem in finančnem stanju. Primer v Franciji in podpora iz Amerike je dala poguma De Ga-speriju in vsem desničarskim krogom, da se „rešijo" komunistov.
De Gasperi pričakuje večje pomoči iz Amerike in pogoj temu je izločitev komunistov iz bodoče vlade.
SKUPINA VODITELJEV FRANCOSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE NA ČELU PRVOMAJSKE POVORKE V PARIZU. V SREDINI MAURICE THOREZ NA NJEGOVI LEVI JAC QUES DUCLOS IN NA NJEGOVI
DESNI MARTY
1 potrebščin Angliji, je predsednik komisije, namestnik angleškega ministra za zunanjo trgovino sir ! Harold Wilson rekel, da se v Moskvi sicer ni sklenil nikak sporazum, vendar da so se proučile vse Ì možnosti, kako in koliko hrane bo lahko SZ dala Veliki Britaniji, Hrana bo obstojala v glavnem iz ! žita in nekaj drugih živil.
V preteklem tednu sta si sovjet-j skl zunanji minister Molotov in ! j zunanji minister ZDA Marshall iz- J : menjala pisma, v katerih sta pordela gledanja svojih vlad na vprašanje Koreje. Marshall je nato izjavil, da so sporne točke_ ki so prej obstojale, bile sedaj izločene in da bosta posebni komisiji, ki bosta določeni za rešitev tega vprašanja. lahko čimprej začeli s konkretnim delom.
j Kakor smo že v začetku omenili in kakor se iz navedenih pri-! merov jasno vidi, se odnosi med posameznimi državami stalno boljšajo in mednarodno življenje do-. biva tisto obliko, ki daje upanje ; v normalizacijo življenja.
Pri vsem tem pa nočemo in tudi ne moremo reči, da ne obsto-| jajo trenja in da razni imperialistični pohlepi ne pridejo do izra-
za tudi v ostrejši oblila. Tudi za to imamo mnogo in preveč primerov. Ce pogledamo na dogodke v Grčiji in temu dodamo še sklep ameriškega parlamenta o Trumanovi pomoči 400 milijonov dolarjev Turčiji in Grčiji, vidimo, da se razne temne imperialistične sile ameriškega velekapitala niso potegnile v defenzivo, ampak so še sedaj v ofenzivi.
Toda položaja v Grčiji ne morejo rešiti niti Trumanovi dolarji. Grška monarhofašistična vlada je v tako dolgo pripravljeni ofenzivi proti grški demokratični armadi doživela polom in je bila predmet obče kritike celo poslancev desničarskih strank. Poleg tega sama grška vlada ne govori več o ofenzivi proti demokratični armadi, ampak o posameznih akci.ah proti partizanom, seveda povezanimi z zločini in požigi svojstvenimi fašističnim režimom.
Dogodek ki ga moramo omeniti, je tudi konec francosko vladne krize. Nacionalni svet francoske socialistične stranke je, kakor je : bilo tudi pričakovati, le z malen- | kostno večino izglasoval nadalje- | vanje Ramadierjeve politike. Po tem sklepu je Ramadier izpopol- I
nil svojo vlado z nekaj socialisti in zastopniki drugih strank, do-čim so bili komunisti dokončno izločeni iz vlade. Komunistična partija Francije je nato izdala proglas, v katerem trdi, da bo podpirala politiko sedanje vlade, kljub temu, da v vladi nima svojih zastopnikov, toda le dotlej, dokler bo ta vlada izdajala pozitivne ukrepe. Teh prilili v Franciji ni izpustil iz vida ameriški velekapital, ki skuša zajeti Francijo pod svoj vpliv s tem, da nudi Franciji svoje posojilo, ki naj reši slabo ekonomsko stanje Francije.
Zelo značilen dogodek zadnjih dni je povratek 18.550 poljskih vojakov iz Velike Britanije v domovino in vest, da se bo v teku maja vrnilo še 13 tisoč poljskih vojakov in bo s tem v glavnem rešeno to tako mučno vprašanje, ki je delalo toliko ovir v normalizaciji medsebojnih odnosov med Poljsko in Anglijo.
Iz vsega tega je torej jasno razvidno, da se razna vprašanja meddržavnih odnosov stalno boljšajo in urejajo in da dobiva mednarodno življenje značaj, ki daje mnogo upanja v mirno sožitje med državami in med narodi.
ITALIJA
Časopis »Italia Nuova« z dne 4. 5. 47. piše: »Po še ne potrjenih vesteh so pri pripravah za sicilski pokolj sodelovali tudi neki slovanski elementi.
Časopis »La posta deuli esuli« od 6. 5. 47. piše: »Izvedelo se je, da je pred nekaj dnevi bil izvršen v bližini Miramara atentat na U^nerala H ordinila«.
GRČIJA
Tass. Veleposlanik ZDA v Grčiji Mac Weegh, ki se je vrnil iz Washingtona v Atene, je sprejel skoraj vse voditelje desničarskih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo. Minister za javno varnost Zer-vas je po sestanku izjavil, da se je ameriški veleposlanik zanimal za razvoj operacij, »ki naj spet vzpostavijo red« ter za ukrepe, ki bodo v bodoče podvzeti proti partizanom.
Daily Worker poroča, da dobavlja Velika Britanija grški inonarhofašistični vladi mnogo ladij za izkrcavanje. Zgrajeni so bili posebni doki, v katerih predelujejo te ladje in jih pripravljajo za »naloge: v Grčiji. V bližini teh dokov so taborišča grških mornarjev, kfer se vežbajo za vodstvo novih ladij. Te grške mornarje vzdržuje Velika Britanija.	.'.j
Na kongresu Zveze političnih internirancev, ki se je vršil prve dni t. m. v Pragi, je govoril tudi Priki delegat Georgiades, ki je med drugim izjavil, da je grška monarha-fašistična vlada po zadnjem 7 rumanovem govoru zar. ria 6r'(> intelektualcev demokra-to\ Nadalje je Georgiades rekel, da se v grških rronar-hofašističnih zaporih naha ja io 7-letni otroci in 80 letni starčki
ŠPANIJA
Reuterjev dopisn'k iz Madrida Henry Barkli javlja, da je 6. maja stavkalo 20.000 delavcev, zaposlenih v plavžih Bilbao in to zaradi odpustitve iz službe 14.000 delavcev, ki so sodelovali na letošnji prvomajski manifestaciji.
V znak solidarnosti je stopilo v stavko še 6.000 delavcev, nakar je policija aretirala veliko število stavkajočih.
INDIJA
Associated press prinaša vest iz Nexv-Delhija, da je guverner Pendjapa, sir Ivan Djenkins, določil kolektivno kazen 3 milijonov rupijev, ki naj bi jo plačali muslimani pokrajine Ravaltindi, zato ker so letos v marcu sodelovali v vstaji.
A. F. P. NewDelhi: Izvedelo se je, da je izbruhnila epidemija kuge in kolere. Do sedaj so zabeležili 14 tisoč smrtnih slučajev. Število zabeleženih primerov zdravljenja gre preko 30 tisoč od teh je 23 tisoč primerov kuge.
IRAK
ATI-TASS: Časopis »Sau-talahali« poroča, da je sodišče v Bagdadu zaplenilo časopise »Elvatan« in »Sautassiasa« in ukinilo njihovo izdajanje, do' kler ne bo zaključena razprava proti njim.
Časopis piše, da sta malo pred tem bila ukinjena revija Istiklah. Časopis »Sautalaha-U« smatra, da to preganjanje naprednega tiska spominja na dobo vlade Arshada el limari in piše, da svoboda tiska ,za iraški narod ni manj važna od Eruha.
ZDA
Tajnik Ameriške federacije dela Meany je označil načrt protikomunističnega zakona, ki ga je »Odbor za proučevanje profiameriške delavnosti« predložil Kongresu, takole: »Popoln primer čistega faši-
»'BlUZ
ANGLIJA
Časopis »Ekonomist« piše, da bo prihodnje leto neizbe' ino prišlo v Angliji do velike gospodarske krize. »Ekonomist« se zgraža nad tem, da se tako hitro črpajo kanadska in ameriška posojila in izjavlja, da se je uradno stališče, koliko časa bo trajalo dolarsko posojilo, sedaj izpremem lo in da je prejšnji optimizem zamenjala resna vznemirjenost
Na koncu piše »Ekonomist« da bodo dolarske rezerve h črpane že pred koncem PHS. Idi..
United Press javlja, da je britansko ministrstvo za avia-cijo izdalo obvestilo, da se v zvezi »z bodočo zrakoplovno strategijo« vršijo priprave za »vaje velikega obsega«, ki bodo letos septembra. Četudi ni dalo ministrstvo aviacije podrobnejših podatkov o »novih orožjih«, ki se bodo preisku-šala pri teh vajah, se računa, da bodo preiskusili med drugimi orožji tudi raketne projektile in atomske bombe.
FRANCIJA
Agencija France Press javlja, da je francoski minister financ Schuman podal pred finančnim odborom francoske narodne skupščine ekspoze o načrtu proračuna za leto 1947. 1 tem poročilu pravi, da so vojaški stroški, ki so bili Predvideni za 180 milijard frankov, bili povečani še za £_" niilijard in to zaradi stroškov vojnih operacij v Indokini.
GRČIJA
„ Tass. Tisk javlja, da ameriški veleposlanik, ki čaka skle-P°v kongresa o pomoči Grčiji m Turčiji, v zadnjih srečanjih s _ Predsednikom vlade in mi' n'sl ri še ni jasno odredil ame-l'!sje politike v Grčiji ter ni dal grški vladi navodil, ampak se je omejil na samo nekaj Pripomb. Med drugim je nekemu ministru dejal, da ustvarja v ZDA neprijeten vtis praksa, da se v Grčiji sekajo uje-Um partizanom glave in to tudi dekletom, ter da se odsekane glave razstavljajo na trgih po tistih mestih in vaseh, kjer So vladne čete.
Naša kultura
ne sme biti odvisna od nikogar
Pisati smo že, da je Slovensko narodno gledališče dobilo v uporabo enkrat tedensko dvorano v gledališču Nazionale. Čudno se nam je zdelo, ko že naslednji petek po prvi predstavi ni bilo druge predstave. Kmalu pa so se zopet pojavila obvestila; «Pokojnik,, pri Sv. Ivanu, na Opčinah... Torej zo. pet stara pesem, samo da ni več mraz pod ničlo. In kaj je z Nazionale? Nič. Za nas ga ni več. Vsi napori uprave, vsi neštevilni obiski pri Ponciju in Pilatu torej le za eno samo predstavo.
Čeprav ni mogoče odpovedati se svojim pravicam — in ena izmed pravic tržaških Slovencev je brez dvoma ta, da bi imeli ha razpolago katero od že obstoječih dvoran — vendar vsi ti napori niso v ni-kakem razmerju s koristjo, ki jo ima od njih slovenska kultura v Trstu. In naj se mar za vsako predstavo najprej pol leta in več preganjamo od enega „merodajnega" do drugega?
NikaKoi ne moremo več čakati na milost ali nemilost gospodov na magistratu in na ZVU, ki našim zahtevam nasprotujejo. Naše gledališče in naša kultura sploh ne more več trpeti tega zaviranja. Tu je treba nekaj ukrenitij treba je ubrati drugo pot.
Padla je odločitev — jasna in nedvoumna:	postavimo si gledali-
šče sami! Odločitev se zdi nekoliko drzna, kajti zavedamo se, da si ne bomo postavljali kake bajte, temveč naš novi kulturni dom mora biti takšen, da se mu ne bo treba sramovati v velikem mestu, predvsem pa, da bo sposoben slovensko kulturo že na zunaj dostojno predstavljati. Vemo, da je taka akcija dandanes še prav posebno težavna, toda naše ljudstvo, ki je v mnogo hujših prilikah pokazalo
Nastala bo nova Gorica
Po novi mirovni pogodbi, po kateri bo pripadala Gorica Italiji, bo ostal precejSen del Slovencev na ia-padnem delu Slovenije brez središča. Kam tedaj, če bodo ljudem vrata Gorice zaprta? Ves predel, ki je prej telil na Gorico, nima v bulini drugega večjega kraja, ki bi lahko takoj prevzel funkcije pravega centra. Zato je bilo sklenjeno, aa se zgradi nova Gorica tik ob sedanji, kar ob meji.
Kadar se pričenja z večjimi gradnjami, ki se naj izvrše v določene namene, tedaj je jasno, da k takim delom ni mogoče pristopiti nenačrtno. Zato je le poskrbljeno za izdelavo natančnih načrtov- Nanovo zgrajeno mesto bo ustrezalo vsem gospodarskim in kulturnim potrebam Slovencev ob zapadni meji.
Tako bo slovensko ljudstvo v svoji drlavi samo popravilo bridko krivico, ki so mu jo prizadejali za zeleno mizo nezvesti zavezniki.
Zakaj ni praznik zmage
tudi praznik miru
(Nadaljevanje s 1. strani.) nam bodoča leta hranijo še mnogo težkoč: obnavljamo na ruševinah, boriti se moramo proti siromaštvu. Mi se spominjamo prijateljstva v času vojne, junaških podvigov in naporov našega ljudstva in plamenice, ki smo jo zanesli v Evropo, ki je tavala v temi. Morda slavimo danes dan zmage manj veselo kot pred dvema letoma. Mladina je postalo resna in na obrazih starejših se je pojavila kaka nova guba.
Toda mi se ne smemo plašiti, če so temne sence obdale obraz zinale, kajti svetloba njenih oči je bolj močna od senc. Tisti, k; so dali svoja življenja za svobodo, nas niso rešili samo včerajšnje teme, ampak tudi jutrišnje: oni so nam priborili pravico do miru."
I. E.
svojo predanost, bo ob tej priliki še bolj izpričalo svojo kulturnost. Pokazalo bo, da ne pusti, da bi trpela njegova kulturna rast zaradi muhavosti nekih gospodov, ki vidijo v slovenski kulturi sto strahov in silno nevarnost.,
Ko bo prišla na vsakega izmed nas vrsta, da prispeva svoj delež, tedaj pokažimo, da se zavedamo, kaj pomeni naš kulturni dom v Trstu, in da si ga želimo čimprej.
vr	III
v Prago
Praga bo letos mesec dni prestolnica vse mladine sveta. V glavnem mestu Češkoslovaške bo v juliju zbrana mladina 63 delel, ki se je obvezala, da bo sodelovala na festivalu s kulturnimi in športnimi točkami. Do osvobodilne borbe je bila mladina popolnoma odtrgana od političnega liv-Ijenja po volji tistih, ki so kovali dobičke na podlagi sovraštva med narodi! Zdaj pa bo mladina raznih narodov na svojem festivalu v Pragi dokazala da hoče ustvariti medsebojne prijateljske odnose in da se hoče skupno boriti za bratsko sožitje med narodi in za demokracijo.
Na Festivalu bodo mladi delavci, kmetje, uradniki in študentje proslavili svoj delavni dan v znamenju kulture in športa. Ljudski prazniki, razstave mladinskega dela, borbe mladine za svobodo in obnovo, delavne konference - vse to bo dokaz napredovanja demokratične mladine med vojno in po vojni.
Tudi mladina STO-ja je povabljena na festival in naša dolžnost je, da visoko dvignimo ugled našega ljudstva. Ker je do festivala le malo časa, žrtvujmo vse za čim boljšo pripravo. Zato moramo naglo organizirati fizkultur-ne in kulturne skupine, ki naj takoj pričnejo z vajami da bodo nastopili v Pragi popolnoma pripravljeni. Edino tako bo naša mladina lahko uspešno tekmovala z mladino drugih narodov.
Na festivalu bo športni program zelo pester. Sestavljajo ga kolesarske tekme, košarka, boks, nogomet in še druge popularne športne panoge.
Nasi mladi kulturniki in fizkul-turniki se bodo pomerili z najboljšimi mladinskimi reprezentancami drugih dežel in upamo da uspešno.
Ta festival bo preizkušnja naše sposobnosti, iniciative in tudi vzgoje, ki so jo mladini nudila naša društva in bo obenem dokaz kako se razvija kultura, če je last ljudstva in končno tudi dokaz visoke kulturne tradicije slovenskega in italijanskega prebivalstva Trsta.
Proračun oblastnega odbora za Istro
Oblastni ljudski odbor za Istro je na izrednem zasedanju odobril začasni proračun za leto 1947 v višini 1 milijarde 292 milijonov lir. Od te vsote bodo uporabili za obnovo 717.000.000 lir, 446.000.000 lir pa za gospodarstvo. Za ljudsko vzgojo je odobreno 80 milijonov lir in za obnovo vasi in mest 66 milijonov.
Oblastni ljudski odbor za Istro je sklenil objaviti vse zakone FLRJ.
Pesem Korošcev
na
Vsa Slovenija, vsa Jugoslavija z napetostjo pričakuje odločitve, ki bo določila bodočnost slovenske Koroške. Slovensko ljudtvo na Koroškem je v svoji borbi nepopustljivo. Kljub nasilju nacistov, ki se po Koroškem svobodno kretajo, kljub silni pristranosti zasedbenih oblasti, ki so prepovedale vsako manifestacijo in vsako izražanje volje za pripadnost k Jugoslaviji koroško ljudstvo prav nič ne odneha od svoje zahteve; pridružitev k Jugoslaviji. V tej njihovi borbi jih podpira vse ljudstvo Jugoslavije.
Pevski zbor Korošcev s folklorno skupino se je odpravil na pot po Jugoslaviji. Lahko si zamišljamo navdušenje, s katerim so bili povsod sprejeti zastopniki tega tako preizkušanaga ljudstva.
Na svoji poti so prišli pozdravit s svojo umetnostjo tudi tisti del Slovencev, ki so kakor oni trpeli pod tujim jarmom, a so danes vendar neprimerno srečnejši od njih, ko je o njihovi državni pripadnosti
Primorskem
že odločeno. Zadnjo nedeljo so namreč koroški pevci prišli v Postojno in Ajdovščino. V Postojni so si ogledali jamo, v kateri so tudi nastopili z lepim sporedom.
Kakor v Postojni tako jih je tudi v Ajdovščini sprejela navdušena množica, ki je z medklici prekinjala govornike, vzklikala Slovenski Koroški in zahtevala njeno priključitev k Jugoslaviji. Govorilo je več govornikov, v imenu Korošcev pa dr. Mirt Zwitter, član Pokrajinske-, ga odbora OF za Koroško, ki je med drugim dejal, da se bodo Korošci borili trdno in neizprosno, dokler ne bodo tudi oni deležni vseh svoboščin v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Zbor je nastopil tudi v Radiu Slovensko Primorje. Za slovo so Korošci dobili v dar od Primorcev spomenico «Julijska krajina», kakršno je delegacija FRLJ predložila na mirovni konferenci. Obisk Korošcev bo našim ljudem ostal neizbrisno v spominu.
S fašističnimi zločinci
je usmiljen tudi škof
»Corriere Lombardo« je prinesel vest, da je tržaški škof nedavno izpovedal Marijo Pasquinelli ; takoj nato pa jo je obhajal jetniški kaplan. Prej je zatrjevala, da se ne kesa izvršenega zločina. Pravijo, da se je škof dlje časa zadrževal v celici Pasquinellijeve, ki je bila po njegovem obisku še bolj vedra kot sicer.
Cc se prav spominjamo, je obiskovati jetnike eno izmed krščanskih del usmiljenja. Samo stvar je taka, da se značaj kakega dejanja menja po okoliščinah. Tako ni vseeno, ali obišče kako Pasquinellijevo samo jetniški kaplan ali pa sam škof, in zopet ni vseeno, ali gre škof obiskat jetnike takrat, ko je tam Pasquinelli-jeva ali pa, če se potrudi v ietni«ni-co tedaj ko je napolnjena pripadnikov demokratskih gibanj, ki zaman čakajo procesa, ker zanje ni krivde.
Tako nam n. pr. ni znano, da bi bil gospod škof obiskal pred ustrelitvijo žrtve fašistične iustice. Cernu pa, saj so bili Slovenci in bili so proti fašizmu, torej proti Duceju, ki se mu škof pač ni smel zameriti. Tudi ne vemo, če je škof napravil kaj dosti obiskov tistim nesrečnežem v Coroneu in po drugih zaporih, ki jih je lahko vsak trenutek doletela smrt kot talce ali pa obsodba na počasno umiranje v taboriščih. Da, tu je šlo za ljudi, ki so bili v ječah večinoma kot antifašisti, kot
borci za boljšo bodočnost in svobodo ljudskih množic, z nameni torej, ki s strani gospoda škofa ne zaslužijo zanimanja. Marija Pasquinelli pa je drugega kova: ona je globoko katoliško vzgojena devica, ona je premišljeno in hladno umorila človeka iz ljubezni iz ljubezni do svojega naroda, iz ljubezni do krščanske kulture, sploh iz najplemenitejših nagibov. In na razpravi je tako lepo govorila, tako je blatila brezbožno jugoslavi jo, da se škof, kot je gospod Santin, pač ne more vzdržati, da ie ne bi počasti! z obiskom.
Seveda nam tudi ni treba pripovedovati, da ni tu nič političnega,, da ie to škofovo dejanje «nad dnevno politiko». V času, ko se uganja s Pasquinellijevo politična propaganda po vsej italijanski reakciji, je škofov korak odkrit in jasen pristanek za stvar reakcije. Ta njegov korak pomeni enostavno: kjer je «Voce libera», «Lunedi», «Messaggero Venelo»? in podobni časopisi, kjer so «squadre d’azione», kjer je razbijanje kulturnih predstav po šovinistih, kjer so Coen in ostali «bombaši», kjer je signorina Monti in podobni, — tam je škof Santirt. In to konse-kvetno pomeni: vedno na nasprotnem bregu od tistega, na katerem je ljudstvo. Raje z volkovi kot pa s čredo. To pa se ne pravi biti pastir.
50. OBLETNICA PROSVETNEGA DRUŠTVA „ZARJE"
Kopriva se pripravlja na slovesno praznovanje
Jepa_
piše
JUCL
Si že slišala navico, da izhaja za Gorico nov slovenski časopis?
Hud na Tita to kot ris, vtopil bi ga v žlici vode.
Pa ne dela dosti škode, če uredništvo ga tudi kar brezplačno ljudstvu nudi. Kakšni pa da so zemljani pri tem novem listu zbrani, to zdaj točno še ng ve se; marsikdo od teh pa trese najbrž se po vsem telesu, ker je goden, da v procesu kolaboracionistov bil bi kjer sc prav težko izvil bi.
Če ta list dobiš kdaj v roke, ga preberi na obroke; ne naenkrat ga prebrati, ker se utegne ti zmešati.
A največja bedarija, ki jo ima »Demokracija« so »demokracijski« vzdih' ki so taki, da Pavlihi bi se jih lahko poslalo.
Pa bi se jim vse smejalo.
Tu pri nas novost razsaja, da ne ločiš policaja več od roparjev — morilcev; nekaj takih so škodljivcev prav te dni v zapore dali: kradli so in ubijali.
Komaj da so jih dobili, no, so se pač dobro skrili, .luca, veš kje je Palkišče? Tam zdaj komisija išče neke fojbe, ker domneva, da so v pjih kosti in čreva nekih ubitih Sicilijancev.
Iz te moke pa ni žgancev, kajti iz fojbe so pred dnevi izkopali neki revi, njeno preminulo kozo.
Ta reč me navdaja z grozo, čc ljudi kdo odkopava, koza pa na dan priplava.
No, če sreča jim bo mila v kaki fojbi sc dobila kakšna takšna bo postava, ki ji šla bo čast in slava; morda kakšen tak skelet, ki pripravljen bo prevzet’ v Trstu guvernersko mesto, kajti živi vse prečesto branijo se te časti.
Od nikoder namreč ni guvernerja, le obljub -že imamo zvrhan kup, da bo kmalu se pojavil in se slavnostno predstavil. Bomo menda prej umrli, preden bomo ga uzrli.
Zdaj baje ratificiraše pogodba. To sekira nekatere, ki bi radi kar po stari Š£ navadi plavali lepo po sredi.
Zdaj ti reveži so v zmedi, nič ne vejo. če ostali tu bi ali pa prodali svoje vile dragocene in odšli tja, kamor žene takozvana jih kultura.
To je zanje huda ura!
Me pa bova tu ostale in še večkrat si pisale!
Tvoja Pepa.
„Kopriva je prva na Krasu!« „Seveda, seveda — ampak od Štanjela gor«, pristavljajo hudomušni sosedje, ki obračajo prvotni smisel tega koprivskega reka in mu pripisujejo izključno njegov zemljepisni značaj, če so stari koprivski očanci imeli prav s tem rekom, ne vem. Vendar nekaj resnice bo v njem, vsaj kar se tiče njihovega prosvetnega društva „Zarje«, ki je če že ne najstarejše na Krasu, pa vsaj eno izmed najstarejših. Saj slavi letos 50 obletnico svoje ustanovitve. In prav to me je gnalo v nedeljo na Kras, kajti tajinstveno šušljanje o pripravah večjega stila za to proslavo mi je prišlo na uho v Trst. In hotel sem se prepričati na lastne oči, kaj se v Koprivi kuha.
“Teranologijs"
V avtobusu sem že dobil predhodne informacije. Saj tu izveš vse in mogoče še več kot je res. žuborelo je kot v panju. Poleg mene je sedel postaven Kraševec, ki je vneto razlagal tržaškemu gostilničarju ,,te-ranologijo. „Vidite," je pokazal z roko, ko smo se vozili od Tomaja proti Dutovljam, „tu je ,Tomajščica‘ ali .teranski trikot': Tomaj — Avber — Kopriva: ožja domovina terana. „Pri tem je začel učeno opisovati vse teranske odtenke, da sem mu komaj sledil. Gostilničar pa je začudeno poslušal razlago o tej nenavadni vinski strategiji. „V vaši tržaški gostilni bi prav gotovo ne pil
terana," je dejal Kraševec. „Zakaj?" se je razjezil gostilničar, ki je mislil, da njegov sosed dvomi o pristnosti njegove kapljice. In Kraševec se je spustil v globoko razglabljanje o „lokalpatriotlzmu" terana, ki izgubi svoj pravi značaj in se „ubije«, čim se oddalji od svoje domovine. V Trstu mu škodi slani morski zrak...
To se mi je zdelo že preveč. Zmajal sem z glavo in ga prekinil: „Ali bomo kmalu v vašem zadnjem te-ranskem kotu?« „V Koprivi?«, je zažuborelo po avtobusu ob ropotanju mlekarskih vrčev. Dve zali mlekarici sta završali, misleč, da sem se zmotil v datumu: „Saj to ni danes, ampak šele za binkošti 25. in 26. tega meseca!« in takoj sem zvedel, da bo na tej proslavi gostovalo več pevskih zborov iz bližnjih vasi. „Dutovlje se bodo najbolje odrezale!« je vzkliknil nekdo in našel precej pritrdilnih glasov. „Peli so krasno na radio in borijo se za prvenstvo na Krasu«, je pristavil drugi. „Pliskovica!" je siknila neka mlekarica, žena v bližini se je hudomušno nagnila k svoji sosedi: „Seveda, za Pli-skovčane navija, ker ima fanta tam. * Pa drugih pevskih zborov ne smemo pozabiti! In imena so padala vsevprek: Kobjeglava, Ponikve, Tomaj, Skopo, Kazlje, in kaj vem še kaj vse. Vsi so bili povabljeni in upajo, da se bodo v večini odzvali. Kritike in pohvale so kar deževale, tako da nisem mogel ugotoviti dobrih in šibkih strani teh kraških pevskih zborov.
Purgon, drugi pa notar. Stano se še nikoli v življenju ni tako razjezil, kakor se mora na odru nad svojim bolnikom. Doma so se začeli spogledovati, ko je začel tudi v hiši renčati — za vajo seveda. Joško obvlada besedilo tako, da ga tudi v spanju lahko ponovi. Dražijo ga le, da bi ga moral kdo ščipati, da bi se
■i okrepil glas.
Trgovec Francelj je opustil ob nedeljah poslovne sestanke in kupčije ter prihaja rajši kot zdravnik na „ordinacijo" na oder in .hvali svojega „sina" Zdravka, da bi snubitev uspela. Poslednji je svoje komplimente zadnje čase tako izpopolnil, da nekateri sumijo, da jih uporablja tudi privatno pri kaki svoji „dul-čineji«. Tudi Milan ima visok poklic: nastopa s klistirjem, starim „fasov-nikom«, ki je služil včasih za izdelovanje klobas.
Kogrivske primadone
Toda pozabili smo domače gledališke primadone. Milka je sicer samo služkinja na odru, toda s svojim srebrnim glasom nenehno plete mreže in se preobleče celo v zdravnika. Ker tako lepo igra, jo priganjajo, naj se prijavi v igralsko šolo Narodnega gledališča. Tudi Slavica Je odrsko odkritje. Domači kibici jo dražijo, naj bi svoje sentimentalne oči obračala proti občinstvu, da bi jih lahko občudovali. Mali Olgi nič ne pomaga lepi obrazek: v drugem dejanju je pošteno tepena.
„barjar", pogoditi se z godbo, skrbeti za propagando in kaj vem še vse. številna vprašanja, ki se v mestu sploh ne pojavljajo. In naj se ulije tisti dan ploha, je šel ves trud po vodi in stroške bo treba kljub temu plačati.
Toda bila je že trda noč in moral sem domov. „Pa povejte Tržačanom, da nas za binkošti obiščejo," so mi govorili vsi vprek ob slovesu. „Ce ste vi STO-jevci preveč razvajeni z modernimi plesi, boste na prostem lahko plesali tudi „buogi-buogi", ali kako že imenujejo ta amerikanski ples. Ne mislite, da smo samo „99“ mi tostran francoske črte, marveč „101“. Za vaše razvajene okuse smo najeli tudi tržaško godbo — iz Bar-kovelj. In tik ob plesišču bo društvena „osmica« točila pijačo, tako da ne bo treba plesalcem-udarnikom izgubljati časa in prekinjati plesa. Ne 'pozabite, da smo tudi mi vam pomagali pri manifestacijah na tržaških ulicah: marsikdo je prišel domov z bunkami in krvav. Vi pa res ne tvegate, da bi odnesli krvavo glavo s Krasa, razen seveda, če si jo ne oblijete s teranom!« Smeha in poslavljanja ni hotelo biti ne kon-
Preko „Inoske ene" domov
ca ne kraja.
Iztrgati sem se moral iz rok veselih Koprivcev in nekoliko okajen sem Jo mahal kar naravnost čez drn in strn skozi hraste in bore ob žvr-golenju slavčkov in skovikanju sov proti Trstu. Ravno prav, sem si mislil, preizkusil bom, če je Primorsko planinsko društvo markiralo vse poti. Toda zaman sem upiral svoje oči v temo. Vodil me je edino sij mestne razsvetljave na obzorju.
Ves upehan od dolge poti sem hipoma obstal na zeleni livadi, kjer se je dvigal železen drog. Glej, malo dalje zopet drugi in tako naprej vsakih 15 metrov. Ni mi šlo v glavo. Pa se mi je hipoma posvetilo: Glej jih PPD-jevce, oni so tudi pedagogi. To so vendar markacije za planinske začetnike! Ves vesel sem sledil železnim kolom, čeprav sem bil iznenađen, da me vodijo kar preko njiv, in glej! naravnost v robido in nato v gri, žo, v kamnolom. To pa je že preveč! Za začetnike plezalna tura! Se zadnji napor in že sem na vrhu. Slan morski zrak mi je ohladil razgreto glavo. Pod mano so žarele kot na dlani openske luči. Sele tedaj sem se streznil: to so vendar železni koli, ki jih je postavila razmejitvena komisija med Jugoslavijo in STO-jem. In spoznal sem, da je imel nekoliko prav učeni Kraševec v avtobusu: Da! Teran se „ubije", ko napravi določeno pot . . .
Od našeaa posebnega dopisnika Gazar ja
Vsakemu
po eno nogo
(Indijska modrost)
štirje indijski trgovci so imeli skupno skladišče bombaža in mačko, ki so jo vsi radi imeli. Vsak si Je lastil erto nogo, ki jo je gladil in božal. Mačka si je nekoč težko poškodovala nogo. Zdravnik ji je nogo obvezal, toda obveza se je nato vnela, mačka je zdirjala, gnana od bolečin, naravnost v skladišče, ki je popolnoma zgorelo.	-
Trije trgovci so tožili četrtega lastnika mačkine bolne noge in zahtevali od njega odškodnino, ker je njegova noga povzročila škodo. Obdolženec je pa zastopal mnenje, da morajo vsi štirje trpeti škodo, ker je bila mačka last vseh štirih, šli so h kadiju, ki je razsodil: „Trije to-žitelji morajo tožencu plačati odškodnino za njegovo četrt zgorelega bombaža, kajti mačka je priletela v skladišče po treh zdravih nogah, te so pa bile lastnina tožileljev."
Med doktorji in zdravniki
Toda Kopriva pripravlja tudi svojo senzacijo: svojega „Namišljenega bolnika«. Prisluhnil sem in se spraševal, kaj neki more to biti. „Igrali bodo baje v originalnih oblekah iz 17. stoletja," je šušljala neka ženska. In takoj sem razumel, da gre za Mo-lièrovo klasično komedijo, ki jo pripravlja domači dramski krožek. Toda že zadoni sprevodnikov glas tn sam nisem vedel, kdaj sem se znašel ob ropotanju vrčev pred gostilno v Koprivi.
Brhka točajka Zdenka mi takoj nagajivo pokaže, kar sem iskal: „Tu imate zbrano vso vaško prosveto. Sejali so ves božji dan in sedaj so pri „slučajnostih1. In res sem opazil ob dolgi mizi veselo družbo, ki si je željno gasila žejo. To je kakor po dogovoru, sem si mislil, in že me je sprejela gostoljubna družba k napajališču. „Zajčja kri" mi je prijetno izpirala po grlu prah, ki sem si ga nabral v avtobusu.
Takoj sem uganil, kdo je duša vaške prosvete in njen predsednik. Kdo ga pa tudi ne pozna blizu in daleč! Jože je: zgovoren kot knjiga, čil in uglajen, da bi se lahko sukal po še tako gladkih parketih. Kar debelo sem pogledal, ko so mi rekli, da bo kmalu vzel že šesti križ na svoja ramena. „Saj mi ga prištevamo med fante," so se oglasili mladi, „in tudi z nami .fantava1. Ce njega ne bi bilo, bi se tudi mi ne upali na oder," so soglasno pritrdili vsi igralci. In kako bi tudi ne. Saj Jože igra „namišljenega bolnika«, ki mora v vseh treh dejanjih nenehno zabavati gledalce s svojo tragikomiko. Kmalu bo tudi on praznoval 50 obletnico svojega delovanja na domačem odru.
Orjak Darò, ki skoraj dosega 2 metra, je z Jožetom prvi pri skušnjah, čeprav morata 5 minut peš iz Brij do Koprive. Darò je prvič na odru, pa se Je prav dobro uživel v vlogo zaljubljenega Kleanta. Pomežiknil mi Je, naj stopim na stran, da mi izda odrsko tajnost.
„Da vidite, kako je naš Jože z dušo in telesom igralec," mi je šepnil. „Zadnjič je izkoristil priliko, ko je delal rezanico, da je ponavljal svojo vlogo. Oviral ga je nov klobuk, pa se je tako vživel v igro, da ni opazil, kdaj ga je položil na seno in odgnal v žrelo stroja, ter ga tako zrezal v „ležanje". Ostali so uganili, o čem je govora in se prisrčno smejali: „Jože Je ob klobuk, še preden je stopil na oder!" „Kaj bi to," Je zamahnil z roko „namišljeni bolnik" in izkoristil priliko, da malo ošteje mladino, ki preveč misli na ples. Namen proslave je namreč tudi ta, da zbudi večje zanimanje za naš oder pri mlajših.
Toda priprave za proslavo ne gredo kar tako gladko. Potrebna je velika požrtvovalnost, da premagajo ve-
like ovire. Zaradi slabega vremena so namreč dela na polju zaostala in tako večina igralcev gara na polju od zore do mraka, šele okrog 10. ure zvečer utegnejo vsi zbiti na skušnje, ki se zavlečejo do polnoči. Vstati moraš ob petih, sedaj pa najdi časa zn učenje! Toda Jože ima srečo: točno ob štirih zjutraj ga revmatizem požgačka v desni nogi in prebudi. Kot srna skoči neslišno iz postelje, da ne prebudi žene in že je pri učenju svoje težke vloge.
Rudolf je spočetka obupoval. Kaj bi pa tudi ne! Ko je prišel čas pomladanskih del, je moral pestovati doma „mumps", ki so mu ga prinesli otroci iz šole. Sedaj pa ugodi setvenemu odboru, ki zahteva obdelavo vsakega koščka zemlje in pa prosveti, ki terja svoje! Pa je le šlo: otroci so mu prepisali vlogo in jo celo sami že znajo, tako da nima niti pri jedi miru. Ker ni bilo drugače, je zadnjič ponavljal vlogo, ko je pri oranju poganjal vole in se pri tem tako spozabil, da je zaoral v sosedovo njivo, če bi bilo v prejšnjih časih, bi se utegnila iz tega izcimiti celo kaka pravda. Sedaj sft na odru že pošteno norčuje iz svojega „brata« — „namišljenega bolnika".
Stano in Joško sta dobra mizarja. Zvečer pa je prvi zdravnik — dr.
Si vasi volitve v KI-*0. Vas je bila praznično razpoložena. Tudi stare mamice so prihajale na volišče in tako pokazale, da so pripravljene, četudi so že stare, pomagati pri izgradnji novega sveta in življenja.
Proslave prvega maja v Trstu se je udeležilo letos trikrat več ljudi kot lani. To pomeni, da se v naši vasi dobro razume, da je še potrebna množična borba. Zelo dobro je vplivala veličastna parada ljudskih množic tudi na tako imenovane „modrijane", ki so hoteli vedeti še več kot sam Churchill, ostali so z odprtimi usti in brez besed in sram jih je bilo.
O
Iz l/lpavskc ilnline
Tovarišica Marica iz Vipavske doline nam je poslala že več dobrih pesmi. Tokrat objavljamo njeno „Pomlad". Toda ta pomlad ni
Toda pri igralkah je prišlo do komplikacij, ki so nekaj časa povzročale veliko skrb. Ce je namreč „namišljeni bolnik" zdrav, je pa njegova „žena« Marička obolela. To je bil hud udarec za vso igralsko družino, saj je Marička že krasno obvladala svojo vlogo. In Jože je moral zatreti svoja čustva ter si izbrati drugo ženo, ki bi se mogla udarniško naučiti svoje vloge. Edino Ivanka to zmore v tako kratkem času. čeprav vsa gori za oder, je vendar to pot oklevala. Hčerka se ji namreč prav tiste dni moži. Toda pogajanja so že v teku, da svatbo odložijo: prosveta ima prednost!
Pozabili smo na pevski zbor! Vaje so samo ob sobotah in nedeljah, odkar je pevovodja Nevenka v službi v Gorici. Posebno ob nedeljah je težko priklicati vse pevce. Včasih jih je treba vleči z „vinčem«. Pa so odborniki sprejeli drakonske mere: 20 lir kazni za vsako zamudo. Blagajničarka je sicer prav vesela, ker je nabrala že pomembno vsoto, Nevenka pa bi bila bolj zadovoljna, če bi bilo manj denarja, zato pa tudi več gotovosti pri tistih „poltonih«. Vendar vsi pravijo, da bo tudi petje šlo gladko, saj imajo pevci dobro podlago.
Na drugem mestu zaseda pomožni odbor z ostalimi odborniki, ki s tajnikom drugim Jožetom, preizkušenim pevcem na čelu skrbi za tehnično plat prireditve. In le-ta ni majhna: postaviti oder na prostem in klopi,
samo njena, to je pomlad vseh ljudi, ki jim v žilah poje kri, ki poslopja nova zidajo iz ruševin, ki n delu si grade bodočnost jasno za prihodnje dni.
POMLAD
Pomlad razgrinja raznobarvne prte, v zeleno sta odeta gaj in log, cvetlice že krase nam polja, vrte, in ptičji spev odmeva naokrog.
V prekrasni tej pomladni simfoniji bolj čvrsto nam po žilah polje kri, v sozvočju tej naravni melodiji že dela spev visoko se glasi.
In vzvalovila bodo žitna polja, poslopja nova vstala Z ruševin, brodovje novo rezalo bo morja, letalo krožilo bo vrh planin.
Gradili bomo v delu novo srečo, bodočnost jasno za prihodnje dni, vodila nas bo Z baklo plamenečo svoboda, ki nad nami se blešči.
Marica
Dopisi & dežele
Padna
V nedeljo, 4. maja smo imeli v na-

lisk dveh svetov
Ob tnidicionalnem dnevu ^vjet-skecja tiska (5. maj) objavlja Pravda članek pod naslovom ,Tisk dveh svetov". Posnemamo nekaj odstavkov iz tega članka, ki bodo našim čitateljem lepo prikazali vlogo in značaj tiska v zapadnih demokracijah in tiska v Sovjetski zvezi, oziroma naprednega tiska sploh.
„Pod pritiskom javnega mnenja bo v Veliki Britaniji posebna Parlamentarna komisija raziskala zadevo o povezanosti velikih listov s kapitalizmom, koncerni in bankami.
Samo po sebi je razumljivo, da ni mogoče primerjati tiste dejanske preiskave, ki bi jo mogla izvršiti delavsko-kmečka oblast v Sovjetski zvezi z „iluzorno" pre-iskavo, ki se more organizirati v kapitalistični državi. Ali si bo komisija britanskega parlamenta u-pala zahtevati, naj zasebne kapitalistične banke pokažejo svoje knjige in račune? Ta „preiskava" ne bo prinesla nikakršnih uspehov. Toda v Veliki Britaniji je bilo načeto vprašanje povezanosti kapitalističnega tiska s kapitalističnimi, koncerni, kar pomeni, da je ta povezanost v nasprotju s pojmom in svobodo tiska. Pred 30 leti ni bilo mogoče misliti, da bo tako vprašanje načeto v kapitalističnih državah. Kaj se je dogodilo v zadnjih 30 letih?
Dogodilo se je mnogo stvari; med drugim je bil zlorrljen tudi monopol kapitalističnega tiska. Ta tisk ne vlada več po vsem svetu in je izgubil znaten del svoje moči. Boji se, da ne bi še več izgubil. Njegov strah je upravičen. Na svetu se je pojavil sovjetski lisk, tisk delavskega razreda' tisk delovnih ljudi. Ta tisk je novega tipa. Ustvaril je svoje zakone, svoje običaje, svojo moralo.
Med tiskom starega in novega. Upa se vodi nepomirljiva in siste-matična borba. Borba med tiskom dveh svetov je borba med poštenim obveščanjem in nepoštenim zavajanjem. Razumemo bes, s katerim mnogi buržujski listi napadajo sovjetski tisk. To je bes vsakega monopola, ki je izgubil svoje gospostvo. Buržujski tisk strašno sovraži kritiko. Ne more prenesti resnice. Toda monopol kapitalističnih koncernov — je monopol, svoboda ljudstva pa — je svoboda. Buržujski novinarji, advokati kapitalističnih monopolov se radi sklicujejo na demokratske ustanove. Kriče, da potrebuje demokracija svobodo tiska. To je točno, toda v nobenem členu ustave ZDA ni določena svoboda za Hearsta. da Zavaja ljudstvo in da trguje z laž-jo. Ne smemo žaliti spomina na Washingtona z domnevo, da je hotel zavarovati Mac Cormickove dohodke z uvedbo svobode za njegove nepoštene klevete. Svoboda tiska je bila uvedena samo za ljudstvo; biti more samo tam, kjer je ljudstvo rešeno kapitalističnih monopolov. Sovjetski tisk je svoboden ter pripada, svobodnemu ljudstvu.'
Nato poudarja pisec članka Za-slavski, da je bilo med zadnjimi volitvami predsednika ZDA dokazano, da je glasovala za Roosevelta ogromna večina volilcev,^ ki so čitali tisk, sovražno razpoložen do
njega, in piše:
„Iz tega izvira neprijeten in vznemirjajoč sklep za buržujsko Politiko. Glasila velekapitala ne uživajo zaupanja in spoštovanja čitateljev. Ne izražajo mišljenja ljudstva. To pomeni, da večina, ljudstva v ZDA nima svojega ti-
ska. Kako je potem mogoče govoriti v tej državi o svobodi tiska?
Med sovjetskim tiskom in sovjetskim ljudstvom ne more biti sporov in tudi ne različnih interesov. Tisk novega tipa služi ljudstvu, samo ljudstvu, in popolnoma priznava nadzorstvo javnosti. V tem je moč tiska novega tipa. Čitatelj mu verjame in ga spoštuje, ker vidi v svojem listu svojega prijatelja in pomočnika v vsakem trenutku svojega življenja tako v boju kakor pri delu.
To je bilo dokazano v treh desetletjih obstoja in razvoja sovjetskega tiska. V borbi med tiskom dveh svetov je moralno politična premoč na strani tiska novega sveta, novega tipa. Njegova je bodočnost."
<5. maja 1912 je v Petrogradu izšla prva številka boljševiškega časopisa. „Pravda", ki sta ga ustanovila Lenin in Stalin.)
INTERNIRANCI, ALI POZNATE KATEREGA?
TO SO VOJNI ZLOČINCI IZ TABORIŠČA V BUCHENWALDU, KI V TEH DNEH SEDE NA ZATOŽNI KLOPI SODIŠČA V DACHAUU. MED NJIMI JE PRINC JOSIAS WALDECH — PRVI NACIST KRALJEVSKE KRVI
Novi gospodarji Španije
Na vsakih tisoč smrtnih primerov v Madridu, jih je 112 posledica tuberkuloze in 32 posledica lakote. U-mrljivost otrok je 102%, torej največja v Evropi, in sicer še večja kakor v katerikoli drugi državi, ki je preživela strahote sedanje vojne. Po 10 letih krvavega Francovega režima je Španija siromašnejša in ne-srečnejša nego kdajkoli prej v zgodovini. Pred nekaj dnevi so znatno zmanjšali obrok kruha. Stotisoči delavcev trpijo lakoto, kajti z dnevno plačo, ki znaša 12 pezet, ne morejo niti pomisliti na črno borzo, kjer stane kg moke 50 pezet, a kg mesa
300 pezet. šele 2 do 3% ' Špancev ,,živi“. To je ozek krog prepotentnih in arogantnih veleposestnikov in kapitalistov, visokih Francovih funkcionarjev, zločincev in vseh vrst fašističnih kriminalcev.
Se po samem vtisu, ki nam ga podaja Francov tisk, se da sklepati, kdo je pravi gospodar sedanje Španije in v čigavih rokah je njena usoda. Angleži in Amerikanci finansirajo 70% v oglasih španskega Francovega tiska. Francove časopisne agencije ,,ABG“ in „IA“ prinašajo v španski tisk vse uvodnike in komentarje Hearstovega tiska. Vsak dan
so v teh časopisih velike slike Be-vina, Churchilla in Trumana. Angleži izdajajo v Madridu celo svoj veliki dnevnik na 18 straneh — „Times for Spain" za potrebe stalno naraščajoče britanske kolonijo v Madridu in ostalih španskih mestih. Toda tisk je le del vsega; so tudi drugi zelo zanimivi momenti.
Španija je država veleposestev in največje bede kmeta, kolona in sužnjev. Fevdalni duh cerkve, ki drži v svojih rokah velike komplekse zemlje, domači „hidalzi" in avtentični lordi, člani britanskega parlamenta, od katerih imajo mnogi v Španiji svoja velika posestva, so sabotirali izvajanje agrarne reforme. Britanski trusti držijo v svojih rokah večino rudnikov v Asturiji. 20% tehničnega osebja in vsi šefi v teh rudnikih so Angleži in iz leta v leto narašča njihovo število, dočim so rudarji slabo plačani Španci. Vsak poizkus stavke zaduši Francova žandar-merija na migljaj angleških šefov z rafali mitraljezov. Španske paroplov-ne družbe so po večini iz Liverpoola in Glasgowa. Antony Eden predseduje svetu famoznega „Rio Tinta", velikega trusta za eksploatacijo Španije.
Toda v Španiji, kakor tudi drugje v svetu, ni več Velika Britanija nekdanji samozavestni in izključno najmočnejši predstavnik anglosaške finančne moči. Tu čedalje bolj nastopajo Amerikanci. Franco se vljudno klanja novim gospodarjem. Ameii-čani so prej kontrolirali v glavnem španske radiooddajne postaje Kmalu nato so prešli na telefon in telegraf ter jih nato popolnoma osvojili. Samo še kerak in zavzeli so železnico. Deset železniških španskih družb je bilo v deficitu. Da bi te družbe mogle delovati in obnoviti park in progo, je bilo treba obrniti se na — Ameriko, ki je komaj čakala na to priliko, železniško omrežje Španije bo močno sredstvo, s katerim bodo
„yankeeji“ prešli v ofenzivo na osvajanje vsega, kar še ni osvojenega v Španiji. Seveda, najvažnejša postavka/ameriške hipoteke so torej aerodromi in zračne linije, že nekoliko let kontrolira španske aerodrome veliko število ameriških tehnikov in strokovnjakov. To je bila prva etapa. Danes je postala Španija ena izmed najvažnejših zračnih baz na svetu in to kot posledica dogovora med Francom in ameriškimi družbami za zračni promet.
Američani grade po raznih krajih Španije načrtno mrežo aerodromov terenov za spuščanje. Američani so zelo razširili stari aerodrom Ba-rajas blizu Madrida, ga modernizirali, zgradili popolnoma nove hangerje itd. itd. Grade nove aerodrome v Barceloni, Sevilji, Valenciji, Bilbau, Saragozi, Vigu, Sant Andreju, Las Palmasu na Kanarskih otokih in na Majorki. To so veliki načrti, ki jih uresničuje ameriški kapital v svoje namene. Kakšni so cilji in na čigav račun delajo družbe, se vidi po aerodromu pri Barceloni, ki je tako velik, da lahko sprejme v eni uri čez sto avionov.	*
Znano je, da je v decembru lanskega leta na glavnem zasedanju Organizacije združenih narodov bil z veliko večino sprejet sklep, da se Francova Španija izključi iz organizacije civilne aviacije. Tudi delegacija Združenih držav se je s svojim glasom pridružila temu sklepu. Toda kljub vsemu temu nadaljujejo ameriško družbe še z večjimi investicijami in tempom v izvajanju svojega širokega načrta za izgradnjo zračnih baz v Španiji.
To so zveze, ki jih anglosaški imperialistični grabežljive! podpirajo in držijo s krvoločnim Francovim režimom. To je ono kar temu ohrabrenemu fašističnemu krvoloku in njegovemu zločinskemu sistemu daljša življenje.
tuMuloze v Hali
Angleški radio poroča, da so za-ladi vidnega naraščanja umrljivosti za tuberkulozo v Italiji tako organi arra kakor italijanske oblasti pod-Vzeli alccijo proti tej bolezni. Med-‘em ko jih je 1. 1940. v Italiji umilo od tuberkuloze 33 tisoč, jih Je leta ii. umrlo 60 tisoč. Poročilo dodaja, a predvideva petleten načrt za po-Janje tuberkuloze stroške v zne-3ku * milijard in pol lir, ki se bodo Piidobile iz prodaje Unrrinega blaga, tem denarjem bodo nabavili opre-za 90 Protituberkuloznih dispan-nicafcV *n 18 tlscki Postelj v 81 bol-
PRESTRAŠENE IN OBUPANE SICILIJANK1 JOČEJO NAD SVOJIMI SINOVI IN HČERAMI, OČETI IN MATERAMI, KI SO JIH NA ZLOČINSKI NAČIN POMORILI IN RANILI FAŠISTIČNI KRIMINALCI, KI SO LETOS 1. MAJA V PIANA DELLE GINESTRE NA SICILIJI S STROJNICAMI STRELJALI V MNOŽICO DE- | LOVNEGA LJUDSTVA, KI JE SLAVILO SVOJ PRAZNIK — 1. MAJ
TAKOJ PO ZLOČINU OKLOPNI POLICIJSKI ODDELKI PATROLIRAJO PO VSEJ OKOLICI. 1 TODA PO ZLOČINU IN NE PREJ.
Zadruge in odkup
sadja in zelenjave
Pismo iz cone B
Naše gozdno gospodarstvo
Trditev, da je na obstoj gozdov tesno vezano vse drugo gospodarsko življenje Slovenije in Sloven-sk* it KrmiM* a. '•	* *
pomislimo, da skoraj 50% celokupne površine Slovenije in Slovenskega Primorja zavzemajo gozdovi.
Razsežni gozdovi Slovenije in Primorske so bili še pred nedavnim, to je vse do ' osvoboditve naše domovine, večinoma last velikega posestva, oziroma plemstva, in le malo gozdnega sveta je bilo v kmečkih rokah. Po o	• ■ i y i	' 'U*
noma izpremenilo, ker je z razlastitvijo graščinskih gozdov, to je tujerodne gospode, gozd prešel v posest države, tako da je narod postal njih gospodar.
Naša ljudska oblast, zavedajoč se velike važnosti ohranitve in izboljšanja našh gozdov, se trudi z vsemi sredstvi, da prepreči uniče-vanie gozdov, ki se ie začelo nod italijanskim gospostvom. Prizadeva si, da se z delom in predavanji pojasni važnost gozdov na Krasu, oriše napake sedanjega gospodarstva ter jih odpravi. Za dosego tega cilja je potrebno, da se široke ljudske mase pravilno seznanijo z oskrbovanjem gozdov in da upoštevajo značaj gozdov na Primorskem, ki se v marsičem bistveno razlikuje od gozdov drugih krajev. V našem človeku je treba vzbuditi več ljubezni in spoštovanja do gozda in ga privesti do spoznanja, da gozd zasluži pozornejšega in varčnejšega oskrbovanja, ako hočemo od njega imeti primernih dohodkov.
Ako se ozremo po naši ožji domovini, to je po Slovenskem Primorju tedaj vidimo, da so pri nas gozdovi le v večjih skupinah. Od teh so najbolj poznane tiste, ki so po velikosti, legi in intenzivnem o-skrbovanju velike važnosti za lesno trgovino, posebno za lesni eksport po bližnjih lukah, namreč reški in tržaški, in sicer: idrijski, trnovski, nanoški, javorniški in snežniški gozdovi, mejijo prav na goli Kras.
V teh gozdovih so v glavnem zastopane naslednje drevesne vrste: jelka, smreka, bukev, javor, črni in beli bor, gaber ter v posameznih skupinah cer.
Mnogi deli Krasa se imajo zahvaliti le blagodejnemu vplivu gozda da niso v tako žalostnem položaju kot goli Kras okoli Sežane in Divače. Vse to ozemlje bi se spremenilo v pravi Kras, da ne pokriva njegovih tal varujoči jih gozd.
Gozdovi dajejo les in druge raznovrstne pridelke, ki so za življenje potrebni, in od katerih so več ali manj odvisni vsi stanovi prebivalstva. To je pa le neposredna, obče znana korist gozdov za človeško družbo, zaradi katere jih je treba varovati in ohraniti. Velika pa je njih važnost za naš razvoj, prospeh in napredek še z drugih ozirov. Gozdovi namreč vplivajo odločilno na ozračje in podnebje krajev,na razmerje padavin in na vodno razmerje celih pokrajin in zaradi tega tudi na rodovitnost zemlje, tako da so pomembni za narodno blagostanje sploh. S tega stališča zaslužijo gozdovi, torej posebno pozornost.
Gozd je skupna last vseh narodov. Brez gozdnih produktov ne more noben narod obstojati. Ker gospodarstvo gozda usodno vpliva na splošno gospodarstvo enega kraja ali države, je mednarodno gospodarstvo na izgraditvi osnovnih temeljev gospodarstva tem bolj zainteresirano, čim bolj rastejo in se večajo zahteve po produktih, ki nam jih nudi gozd. Vsak napreden narod se zato zanima za gozdnot gospodarstvo drugega naroda.
Gospodarjenje v gozdu se bistveno razlikuje od gospodarjenja na polju. Medtem ko vidimo na polju že jeseni, kako se je obneslo delo, ki smo ga opravili med letom, in v bodoče lahko uporabimo svoje izkušnie in se ognemo vsem pomotam, ki smo jih mogoče prejšnje leto napravili, pri gozdu temu ni tako, ker se posledice gospodarjenja pokažejo šele po dolgih desetletjih. Napačno ravnanje z gozdom se maščuje šele na potomcih in ne prizadene samo občutno, temveč tudi dolgotrajno škodo. Prečesto se škoda ne more poravnati.
Kritično stanje v celotnem najem gozdarstvu nam kažejo stati-
Kmetijski veleobrati lahko povoljno vnovčujejo svoje pridelke, ker je njihova proizvodnja množično in kakovostno boljša, zatorej tudi konkurenčno vplivajo na trg. kar posebno opažamo v Trstu s prihodom blaga iz Italije, ki se prideluje na velikih posestvih.
Pri nas pa je kmetijska proizvodnja drobna; vsak kmet nosi na trg svoj jerbas, vrečo ali dve svojega pridelka in prodaja ta svoj pridelek tako kot mu narekuje tržna cena, na katero vpliva večji ali manjši dotok blaga na trg.
Dotok blaga male proizvodnje ni uravnovešen, ker ni organiziran, zato je vsak prodajalec odvisen od činiteljev, ki nimajo za njegovo proizvodnjo drugega posla kot tega. da se z njo brez truda okoriščajo.
Večji proizvodnih ima pa interes, da se zanima za cene na raznih trgih in usmerja svoje blago na oni trg, ki je za njegove pridelke ugodnejši. Veliki proizvajalci so tudi med seboj dobro povezani in zato skušajo organizirano vplivati na ceno na raznih tržiščih.
Malemu proizvajalcu preostaneta samo dve možnosti:
1. da se prepusti izkoriščanju prekupčevalca, ki sam prihaja na deželo in kupuje kmetijske pridelke, nudeč proizvajalcu navidezno razne zaslepljive ugodnosti. Da sam nosi blago na medni trg, kjer ga oskubi drugi prekupčevalec ali kjer sam proda morebiti na drobno in pri tem zgubi već časa, često kakor je blago vredno;
Na podlagi sporazuma v Bretton Woodsu je bila še v teku vojne ustanovljena istočasno z Mednarodnim fondom tudi Mednarodna banka. Prvi daje kratkoročna posojila za vzdrževanje stalnosti valut; toda posluje le še pravno in v resnici še ni podelil nikakega kredita. Namen Mednarodne banke bi pa bil podpirati države, ki so članice Organizacije združenih narodov. Ako upoštevamo, da je večinski delež kapitala banke anglo-amerikanski, potem si že lahko u-stvarimo neko mnenje, kdo bo tu laže dobil posojilo, oziroma pod kakimi pogoji.
Te dni je po večtedenskih pogajanjih Mednarodna banka podelila Franciji posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. To je prvo posojilo, ki ga je ta banka komu odobrila. Sestavljanje pogodbe je zahtevalo dolgotrajnega razpravljanja,
stične številke. Pri sedanjem stanju nam primanjkuje okoli 90% normalne zaloge. Tako občutno zmanjšana zaloga lesa daje tudi manjši prirastek.
Ako hočemo danes popraviti zlo, ki nam ga je napravila vojna, je treba, da se borimo z vso odločnostjo proti napakam, ki so še pri nas. Tudi najstrožje izvrševanje gozdnih zakonov ne da vedno po-voljnega uspeha za ohranitev in povzdigo gozdov, ako se široke ljudske plasti zadostno ne poučijo. Izčrpanost naših gozdov nas nujno sili, da naše gozdarstvo postavimo na zdrav temelj. Narodno osvobodilna borba je dala smernice, po katerih se je pričelo graditi.
Odprava vseh nedostatkov v gozdnem gospodarstvu je vprašanje časa in v najožji zvezi z napredkom našega kmetijstva. Vsa izkustva iz preteklosti naj bi se pri vsaki priliki uvaževala, kajti ravno tako kakor se morajo v kme-tjistvu porabiti vsi primočki v dosego boljših uspehov, tako so tudi uspehi pri gozdovih odvisni le od dobrega, varčnega oskrbovanja gozdov. Sploh naj bi si štel vsak državljan za svojo sveto dolžnost varovati gozd kot zaklad, ki naj se s primernimi dohodki obrestuje, katerega pa mora s skrbnim gospodarstvom ohraniti sebi in svojim potomcem v dobrem stanju.
Kindler Viljem
2. da mali proizvajalec proda svoje blago po organizirani prodaji malih proizvajalcev, t. i. pie-ko svojih zadrug in tako situša vplivati na cene na trgu, t. j. držati cene dovolj visoke, da ima od svojega pridelka res dobiček. Morebitni dobiček zadruge gre pa itak posredno v prid proizvajalca samega.
Naše zadruge so že lansko leto odkupovale predvsem sadje in zelenjavo od malih proizvaialcev in letos so pred istim delom. To opravilo je bilo lanko leto ?a naše zadruge težka preiskušnja; ker sploh niso bile pripravljene na ta posel in ker niso imele zato izvežbanega osebja.
Podpihovanje vaških špekulantov in širjenje lažnih vesti po raznih agentih, sovražnikom delovnega ljudstva, ki so se tudi že letos pojavili proti zadružnemu delovanju, je bila velika zapreka za pravilno poslovanje.
Ko bi se člani zavedali, da je va ta propaganda teh zavednih in nezavednih propagandistov naperjena proti njihovim interesom, bi take ljudi izobčili iz svoje sredine in jim ne nasedali.
Člani bi morali zadrugam pri odkupu pomagati tako, da bi pripravili samo odbrano blago in vplivali z zgledom na ostale, nezavedne in zapeljane kmetovalce ter jim dokazali, da je samo v skupnem delovanju možno doseči stalnost cen na trgu, kajti samo pri veliki oddaji blaga bodo zadruge lahko usmerjale blago na razne trge in na ta način skušale obdržati cene
kajti ta pogodba mora služiti kot vzorec za posojila, ki jih bo ta banka dala drugim državam. Posojilo Franciji je odobreno na 30 let s 3.5% obrestmi; še 1 odstotek se plačuje po dogovoru v Bretton Woodsu. Prva doba petih let je oproščena vsakega odplačevanja. Odplačevanje je določeno na postopno povišanje.
Uradno poročilo pravi, da je bilo to posojilo podeljeno, da pomore Franciji pri obnovi gospodarstva, ki ga je vojna opustošila in pa za finansiranje uvoza tistih proizvodov, ki so potrebni za obnovo.
Čeprav odgovorni francoski krogi v Washingtonu poudarjajo, da je banka Francijo le napol zadovoljila, kajti odobrila je le 250. milijonov, namesto 500, ki jih je Francija prosila, vendar prav ti krogi izjavljajo, da je stvar kljub temu zadovoljiva posebno glede na način in pogoje odplačevanja, ki jih smatrajo za zelo ugodne.
Isti krogi seveda tudi zatrjujejo, da za posojilo niso bili potrebni nikaki „politični pogoji" in da so se pogajanja vršila zgolj na osnovi načrta, ki ga predvideva statut in nalog Mednarodne banke ter potreb gospodarske obnove Francije. Dejstvo, da bo banka „dobila vse informacije o nabavljenem olagu in njegovi uporabi" ne pomeni, da se bo v Franciji usidrala „ameriška kontrola" zato, da se bo v resnici izvajala klavzula, ki je v skladu z dogovori v Bretton Woodsu, Po drugi strani bo pa večina blaga nabavljenega itak v Ameriki in se bo torej kontrola izvršila že v Združenih državah.
Poročilo pravi, da bo del posojila uporabljen za modernizacijo jeklarske industrije in transportnega sistema, za nabavo vagonov, lokomotiv, ladij in letal za trgovino. Tudi petrolej in premog sta v seznamu nabav kakor tudi kovine, razen železa, in najvažnejše surovine. Francija pa ima pravico, da nabavi to blago kjerkoli.
Mislimo, da vsa zatrjevanja odgovornih krogov in uradnih poročil ne morejo opazovalca preslepiti, da ne bi videl, kako pomeni tudi to posojilo korak naprej v udinjanju Francije gospodarskemu in s tem v zvezi političnemu vplivu Združenih držav čisto v smislu Marshallove izjave kmalu po moskovski konferenci, da mora namreč priti do še tesnejših vezi med ZDA
na koi-ist proizvajalca.
Naravno, da to ni všeč onim špekulantom, ki so do sedaj živeli od tega in da zaganjajo krik in vik. Žalostno je samo to, da imajo ti špekulanti po vaseh še velik vpliv nad kmečkim ljudstvom. Toda tudi našemu kmetu se polagoma odpirajo oči in spoznanje, da so za vse težave predvsem krivi ti špekulanti in saboterji, katerih ne manjka tudi v samih zadrugah.
Kar se tiče osebja pri zadrugah in njih sposobnosti, gre vsak dan na bolje.
Da bodo zadruge uspele v svojem namenu, zavisi od zanimanja in zavednosti njih članov; kajti zadruga je last članov in oni z njo upravljajo.
Člani morajo upoštevati korisci celokupnega poslovanja in nanje opozarjati tiste, ki imajo včasih res kako škodo, če prodajo svoje pridelke zadrugi, namesto svojim starim odjemalcem v mestu. Toda. če hočemo, da bodo zadruge res izpolnile svoje poslanstvo vestno in točno, se jih moramo posluževati
vsakem pogledu. Posluževati se jih samo delno, pomeni • zanikati jih.
Priznavamo, da poslovanje zadrug še ni in nekaj časa še ne bo na pravi višini. Vse to je pa posledica pomanjkanja zadružne vzgoje, ki zanikuje skupnost in obožuje špekulacijo.
V zadružno naprednih deželah^ kot so Švica, Danska, Nizozemska itd. so kmetovalci visoko dvignili svoje zadruge in s svojimi pridelki, ki jih vnovčujejo po svojih za-
in Francijo.
Zanima nas, kam bo šlo naslednje posojilo. Mednarodna banka ima namreč osem prošenj za posojila v znesku 2,5 milijard dolarjev. Razpolagati bi morala z osem milijardami, v resnici pa ima na razpolago le 721 milijonov. Med drugimi je prosila Češkoslovaška za 350 milijonov, Danska za 50 milijonov, Holandska za 535 milijonov, Poljska za 600 milijonov in Meksiko za 200 milijonov. Zdi se, da namerava v kratkem zaprositi za posojilo tudi Grčija.
Vloga hamasa v pralni rasi
Stari agronomi (in še danes neka-tgri kmetje) so bili prepričani, da rastline črpajo vse hranilne snovi iz ‘rnice — črne zemlje (humusa). V resnici pa ni tako, ker rastline črpajo glavno snov, iz katere je sestavljeno rastlinsko telo — pglje — iz zraka. Vendar je humus v rastlinskem življenju velike važnosti- Humus hrani predvsem na milijarde drobnih, s prostim očesom nevidnih živih bitij, tako imenovanih bakterij. Bakterije presnavljajo v zemlii različne rastlinam nujno potrebne hranilne snovi in to predvsem dušik, fosfor in kalij, brez katerih rastline ne morejo živeti. Z druge strani pa izboljšuje humus fizični sestav zemlje. Zemlja, na kateri gojimo kulturne rastline, je sestavljena večinoma iz rudninskih snovi in humusa. To je živa snov zemlje in se nahaja le v zgornji plasti, spodaj so plasti rudninskih snovi. Crnica je že po svoji naravi rahla in zato rahlja težko zemljo, peščeno in pusto kraško zemljo pa izboljšuje tako, da postane bolj kompaktna, da laže zadržuje vlago in hranilne snovi, ki bi se ob nasprotnem primeru izgubile v spodnje plasti zemlje in postale tak0 neuporabne. Humus torej rahlja težko ilovnato zemljo in zgoščujc rahlo peščeno in pusto zemljo. Humus nastaja iz različnih rastlinskih odpadkov (gnoj, listje, gnila drevesa in korenine itd.) in razkrajanja živalskih odpadkov in živali.
Najvažnejši vir za pomnožitev humusa v zemlji je hlevski gnoj, kom post in zelene podorine.
Brez humusa, oziroma hlevskega gnoja zemlja ni donosna. Uspeh našega kmetijstva sloni na živinoreji.
drugah, odločilno vplivajo na cene, ne samo na domačem, ampak tudi na svetovnem trgu.
Da so pa prišli do tega, jih je stalo precej truda in samozataie-vanja, toda danes žanjejo uspehe svoje požrtvovalnosti.
Kužne bolezni perutnine
Kako naj organiziramo borbo proti nalezljivim boleznim perutnine?
Goriški okraj, ki bo imel zdravstveni zavod za pobijanje nalezljivih bolezni, bo skrbel za cepivo proti živalskim kugam. Posamezni krajevni odbori bodo takoj javili veterinarjem že prve primere nalezljivih bolezni, nakar se bo ugotovila bolezen in se bo izvedlo cepljenje.
Kot smo že poprej omenili drugih sredstev ali zdravil kot je cep-lenje — ni. Ker ni učinkovitejših sredstev na razpolago, si ljudje pomagajo z domačimi zdravili, ali vedno brez uspeha. V nekem graju Vipavske doline sem videl, kako je nek cestni delavec ((zdravil» kokoši s tem, da jim je izdiral ,piko’. Konec jezika imajo kokoši že po naravi bolj trd, kar jim pomaga pobirati pičo. Pri bolezni se kaj rada vname sluznica na jeziku, kar ljudje imenujejo ((piko». Izdiranje «pike» iz konca jezika ni nič drugega, nego hudo trpinčenje živali in nima nobenega haska.
v	-ž Dr. I. Gerbic
Škropljenje in žvepianje vinske me
Trtna plesen kakor strupena rosa pa ne povzročata trtorejcu škode samo z zmanjšanjem letine zaradi obolelega grozdja^ temveč ga prikrajšata tudi pri bodoči letini, ker obolele trte oslabijo na splošno in njihovi poganjki ne morejo imeti v prihodnjem letu tako močnega zaroda, kot ga dobimo od zdravih trt.
2VEPLANJE TRTE
Proti oidiju nam pomaga le pravočasno žveplanje. Predpogoj za uspešno žveplanje je čisto in kot prah fino žveplo. Najboljše je rafinirano in dvakrat ali ,,extra" ventilirano žveplo. To naj ima vsaj 70% drob-nosti po Chanceiu in prodajalec mora jamčiti kupcu trtorejcu te kakovosti blaga.
V časih pomanjkanja čistega žvepla, opravi dobro delo tudi miperal-no, oziroma naravno žveplo. Biti pa mora tudi tako fino mleto in ventilirano, da se med prsti čuti kot pravi prah in ne peskasto ali ostro. Dočim žveplamo s čistim žveplom pri jutranjem ali večernem soncu, priporočamo žveplati z mineralnim ob poldanskih urah, ko sonce bolj pripeka. Žveplanje opravimo pravilno samo, te imamo za to opravilo primerne mehe, ivcplalnike, ki morejo žveplo razpršiti v zelo drobno meglo po celi trti. Posebno je paziti, da doseže ta žveplena megla tudi grozdje, ki je skrito navadno med listjem in je ravno tam najbolj podvrženo bolezni zaradi pomanjkanja sončnih žarkov.
Žveplati moramo pogostoma, posebno določene vrste trt, ki so za plesen občutljive, kakor n. pr. malvazija in namizne vrste sploh. Prvo žveplanje opravi previden trtorejec takoj, ko trta pokaže zarod, to je navadno sredi aprila. Potem pa je dobro, če žveplamo približno teden po enkrat vsaj do konca julija in ako bi vreme bilo deževno, tudi še avgusta meseca.
Kakor ni vinogradu nevarno prepogosto škropljenje, tako mu ne more škodovati niti odvisno žveplanje. Nasprotno, tudi v primeru, da ne obstoji nevarnost okuženja trt po omenjenih boleznih, koristita baker in žveplo vinogradu s tem, da pospešujeta zdravje ter rast trt in i*-boljšujeta zemljo, ki nam potem lahko daje še žlahtnejšo vinsko kapljo.
Gospodarsko posojilo Franciji
Ob 71. obletnici rojstva |
Proletarski umetnik - Ivan Cankar
Naši izobraženci in pisatelji 19. stoletja so bili kmečki otroci, večinoma iz premožnejše vaške plasti, ki je mogla pošiljati svoje sinove v mestne šole in v tujino. Stroški za vzdrževanje in izobraževanje niso bili majhni, saj je bilo v interesu vladajoče avstrijske gospode ovirati dotok neplemi-škega prebivalstva v inteligenčne poklice. Naš premožni kmet ni mogel brez gospodarskih pretresov in težav pomagati svojim otrokom do večjega kosa kruha. To stisko slovenskega kmečkega sloja je znala izrabiti cerkvena hierarhija in razne meščanske „dobrodelne" ustanove, ki so kupovale duše in vedele, da si bodo med kmečkimi sinovi našle zvestih pomočnikov, ako jih bodo gmotno priklenile nase. Tista kmečka mladina pa, ki si je hotela očuvati neodvisnost in svobodo prepričanja, se je morala otepati z velikanskimi težavami in se je mnogokrat v resnici borila za obstanek. Taka svobodoljubna fanta sta bila n. pr. Levstik in Jurčič, ki sta bila otroka vaških prol.tarcev. Da so se v tej borbi za vsakdanji kruh in streho nad plavo mnogi prodaM reakcionarjem in meščanskemu razredu za skledo leče ali propadali („falirani študentje"), je samo po sebi razumljivo, vendar žalostno in neopravičljivo dejstvo. Mnogi kmečki otroci, ki so izgubili stik s kmečkim ljudstvom in vasjo, so ideološko podprli meščanstvo, ki je bilo v tej dobi še kolikor toliko napredno.
Ko se je proti koncu stoletja z razvojem kapitalizma in meščanskega razreda začel v Sloveniji porajati proletariat, je bilo stališče meščanstva in reakcionarnih krogov že težje. Proletarskim sinovom je postajala skleda leče odvratno vabilo, za kosilo in posteljo niso prodajali svojega prepričanja >n razreda T)a«i so bHe njihove gmotne raz-r,iere težje kakor pri prejšnjih rodovih, ie postajala njihova borba za kruh in svobodo žpavejša ip brezkompromisna. Med te študente je spadal tudi Ivan Cankar.
„Godilo se mi je nad vse slabo, večkrat sem bil lačen nego sit; kakor se pač godi študentu iz delavske družine." Toda zavesti, da je sin delavca-proletarca še ni imel. za družbeno doga;anje se ni zanimal. Sam pravi. da se ni menil za — „politiko". Kajti politika je tedaj pomenila bodočim izobražencem umazano slogaštvo, ki se je smrdeče valdo po slovenski zemlji, gabilo se jim je Podkupovanje in nesramno barantanje za Pos'anska mesta, gnusil se jim je nesamozavestni malomeščanski liberalizem. O socializmu niso vedeli nič. čuli so samo, da socialiste- preganjajo cerkev, policija in sodnija. Ta nevednost je bila posledica in zapoved tedanje prosvetne politike, saj je bil student nat'ačen z nepotrebnim in obilnim „znan’em", o svetu, življenju in ustroju družbe, v kateri je živel, pa ni vedel nič. Jako rnu je bilo neznano družbeno dogaia-hic, da je Cankar priznal: „ Stvari, ki bi .uh bister kmet z lahkoto razumel, sem mo-ral brati po dvakrat, da so mi bile vsaj za
Mih ati Solohov iz kozaškega rodu ob Don-i .le bil delavec, ki je prišel v Moskvo In si tam služil kruh kot nosač, zidar, pisar In novinar ^ 14 letih je napisal ogromen tekst \ 4 delih. „Tihi Don" Ta roman je najpome novejše de-'° vse sovjetske književnosti. Obravnava ztd-nia leta carske Rusije in svetovn vojno, oktobrsko revolucijo In državljansko voj no. Junaki romana so donski kozaki, ki so priznal! novi red ali pa so e izločili iz nj.v.a. Na Junaku Melehovu je pisatelj pokazal, da nihče ne more ostati med dvema taboroma, nihče nt more ostati nevtralen, odločiti se mora za »ne Sa all drugega. Roman ne zajema vsega sovjetskega življenja, temveč v glavntm ’et ž'v 'ienja ob Donu. Posebno vrednost :ma romao ° kolektivizaciji vasi „Zorana ledina"; sedaj Piše roman iz dominske vojne „Borili so se za domovino".
„Tihi Don" izhaja sedaj v slovenskem pre-vodu pri Cankarjevi založbi.
Boris Gorbatov je tudi sin Donskega bazer a Opisoval je mladino ki Je doraščala v d jbi izgradnje socializma, njene nazore in čustveno življenje. Med domovinsko vojno je s svojin.*
silo jasne. Toliko sem na vse zadnje občutil, da nekaj na svetu ni v redu."
Toda Cankar ni bil zaman otrok naj sir o-mašnejše ulice na Vrhniki, ni bil zaman sin proletarskih staršev, očeta krojača, ki je delal po hišah in potoval od vasi do vasi s šivanko in sukancem, in matere bajtarske hčere, katere družina se je sproletarizirala. V hiši je bilo z Ivanom vred še osem otrok; že v detinstvu je spoznal krivico, zlobo in trdote v življenju, kar je opisoval v mnogih svojih novelah in črticah. Zgodaj je dozorel, postal zaradi svoje narave In razmer v okolici upornik, uprl se je v šoli in zakristiji, ki sta predstavljali zanj prvo oblastnijo. Pozneje se je'uprl meščanski družbi in kulturi, prav po francoskem geslu „čpater le bourgeois*. Toda tedanja meščanska kultur-
na politika je šla za tem, da je odvračala pozornost mladine od političnih vprašanj, zapeljevala je mladino od družbene problematike v literaturo, v lepo umetnost, v umetnost zaradi umetnosti. Lagali so razni filozofi in teoretiki, da umetnost stremi za lepoto, za vzvišeno lepoto, da sta resnica in pravica popolnoma nekaj drugega itd. Ustvarjali so umetno nasprotje med lepoto in pravico. Tudi Cankar in mladi pesniki moderne so se dali za trenutek zapeljati. Zavedli so jih v slepo smer, kazali so jim nadčloveka Nietzscheja, slepili so jih z dekadentno in simbolistično umetnostjo. Zato je ta mladina živela „v znamenju literature, literarnih bojev in prepirov".
Res je bil to tudi „beg iz puste vsakda-
črticami in dopisi krepil odpor proti fašističnim zavojevalcem. Najlepše delo „Neukročeni", ki ga imamo tudi v slovenščini, opisuje življenje v Donbasu pod nemško okupacijo, nasilja Nim-cev, odpor ilegalcev in partizanov. V drami „Mladost očetov" iz komsomolskega življenli je prikazal borbo za zmago proletarske revo lucije.
Dela sovjetskih pisateljev so imela med domovinsko vojno velike uspehe. Vse ljudstvo Sovjetske zveze je z zanimanjem poslušalo, kaj mu bodo povedali njegovi pisatelji in pesniki V vse jezike Sovjetske zveze so prevajali spise Ehrenburga, Gor bate va, Solohova, Vande Va-siljevske, Grosmana in Simonova. Vsi važni dogodki v tej vojni so našli med sovjetskimi pisatelji velike molstre. Sovjetski književnik! so doživljali blokado Leningrada, okupacijo v Ukrajini, zmago pri Stalingradu In v Berlinu
Sovjetski književni delavci so organizirani v Zvezi sovjetskih pisateljev, ki se je ustanovila 1932 iz različnih skupin in smeri. Pri zbliževanju in združevanju sovjetskih pisateljev je opravil veliko delo Maksim Gorki. Na prvi kongres Zveze (1934) so prišli v Moskvo delegati vse ZSSR. V začetku domovinske vojne Je bilo v Zvezi 2500 pisateljev, tooo jih je odšlo na, fronto, nad 200 jih Jt- padlo za zma»o nad fa-
njosti" in „izraz nezadovoljnosti" z gnilo in ogabno liberalno politiko, ki je razširjala smrad zastalega močvirja. Toda rešitve iz te zagate ni bilo ne v umetnosti ne v osebni upornosti, ki je sama sebi namen. Upor posameznika ni plodovit upor, ker vodi v skrajno precenjevanje osebnosti — v anarhizem. In Cankar je prispel tudi do tja s „Knjigo za lahkomiselne ljudi". Od tu pa ni bilo nobenega izhoda. Vztrajati v tej skrajnosti je pomenilo zapreti se v kristalen grad neke navidezne umetnosti, ločiti se od resničnega življenja in polagoma izgubil'iti stik s svojim narodom in družbeno stvarnostjo.
Cankar je našel novo smer. V začetku ozko in trnovo stezo, ki ga je pa vodila k širokemu obzorju in jasni bodočnosti. Sel je za tistimi, ki so vedeli, da nista umetnost in lepota vse. Pridružil se je razboritim mladim ljudem, ki „so zaslutili, da je treba spoznati sile. ki gnetejo živiienie nr,.-	7
Cankarju je bilo iskanje olajšano. Bil je proletarskega rodu, kritičen in uporen človek, živel je v velemestu, v sredini sistema, ki je tedaj zavladal tudi slovenskemu ljudstvu Živel je v „ogromni delavnici", trdnjavi socializma, domu jetike in ubočtva, — v dunajskem predmestju. Vse to ga je sililo k premišljevanju, zbiral ie doživliaje in izkustva kot umetnik in človek, i.tkril ie krivičnost družbenega „reda". Sistem, ki „je dodelil vse bogastvo zemlje in vse sadove človeškega uma kapitalu brez imena in mu zasužnjil človeštvo", je bil krivec nereda in obupnega stanja med delovnim ljudstvom. To spoznanje je bilo velevažno, a vendar še premalo. Temu sistemu se je moral Cankar upreti ne samo čustveno, temveč tudi razumsko. Najti je moral tudi sredstvo borbe proti krivičnemu sistemu. Kajti vse premalo je spoznanje, da je sistem krivičen in minljiv. Potrebnejšc je bilo spoznanje, da se da sistem uničiti, važnejše je bijo najti sredstvo, kako bo človeštvo ta sistem uničilo.
In to je Cankar spoznal na Dunaju. Videl je stvarnost: proletariat, ponosen in samozavesten, veruioč vase in v prihodnost. Spoznal le organizacijo delavskega razreda in njeno znanstveno osnovo: dela znanstvenega socializma, Marsa in Engelsa. Priznal je, da socialistična organizacija brani tudi interese slovenskega delovnega inteiigenta in da bo vsemu slovenskemu ljudstvu zagotovila lepšo bodočnost. Postal je član socialistične stranke in kandidiral pri volitvah, govoril na delavskih zborovanjih, predaval po delavskih društvih, posebno v Trstu, pisal v socialistične liste in dal svojemu leposlovnemu delu socialistično misel. Prvi je v slovenski književnosti umetniško upodobil socialistične zahteve, formuliral 'problem slovenskega ljudstva in slovenske kulture ter že;pred vojno jasno in nedvomno očrtal razvoj slovenskega narodnega vprašanja v bližnji bodočnosti.
šizmom. v vojni so sodelovali prav vsi sovjetski pisatelji. Delali so v uredništvih, pri -radivi, v gledaliških skupinah. Opravljali so partijsko delo, govorili na mitingih in konferencah, prepovedovali odpor in bodrili k zmagi nad fašizmom. Kot vojni dopisniki so bili na frontah, v zaledju in na ladjah, član Zveze je lahko vsakdo, ki je objavil kako samostojno delo in priznava sovjetsko oblast. Ali je komunist ali ne ne vprašajo. Mnogi pisatelji niso člani partije, a uživajo prav tako vse pravice kakor komunisti. Nekoč so ne-partijcem rekli „poputčtki". sopotniki, ker so hodili po isti poti kakor partijci.
Predsednik Zveze sovjetskih pisateljev je pesnik Nikolaj Tthonov. tajnik pa Aleksander Fadejev.
Sovjetska oblast pomaga pisateljem pri njihovem delu z vsemi sredstvi. Najvažnejše načelo v Sovjetski zvezi je. da mora pisatelj 9 svojim delom zaslužili toliko, da mu ni treba iskati drugega zaslužka in da dostojno živi od ilsateljskega dela. Geslo sovjetskega pisatelja pa je: Iti med množice, prikazovati resnično življenje ljudstva In pomagati pri ustvarjanju stalinskih petletk.
Zapiski
Honoré de Balzac
Znameniti francoski romanopisec, se je rodil 20. maja 1799 v Toursu, umrl 18. avgusta 1850 v Parizu. Ze v zgodnji mladosti je sanjal o literaturni slavi. Prvi uspeh je doživel z romanom „Poslednji Chouan" leta 1829 in odslej dalje v svojih delih neprestano rasel. Nenavadno umetniško višino je dosegel s ciklom romanov, ki jih je združil v veličastno epopejo z naslovom „Človeška komedija". V njej je upodobil obraz svoje dobe, meščanski svet takratne Francije in sicer v osmih skupinah romanov, ki zajemajo prizore iz zasebnega življenja, iz podeželja, Pariza, politike, vojaškega okolja, kmečkega osredja ter obravnavajo filozofska in analitično fiziološka vprašanja. Med njimi so najznačilnejši umotvori: „Gospa tridesetih letih“i „Evgenija Grandetova" „O-če Goriot", „Striček Pons“, „Kmetje" in „Teta Liza", da ne omenimo še vrste krajših zgodb, pravih slovstvenih mojstrovin. „Človeška komedija" je mogočna, po obsegu m vsebini edinstvena zamisel, ujeti v nizu šest in osemdesetih romanov in povesti ter dva do tri tisoč osebah najbistvenejše poteze sočasne družbe in izoblikovati galerijo na moč živih likov. Toda Balzac ni obtičal samo na površju stvari, segel je tudi v podtalne predele človeških usod in družbenih vprašanj, razkrivajoč prav tako temne plati svojega časa in vladajočih plasti kakor tudi veličino in iznakaženost poedinih značajev. Bil je slovstveni delavec pravi suženj peresa, oster opazovalec sveta in velik ustvarjalec.
ReSko gledališče
Narodno gledališče na Reki je srečno prekoračilo svojo prvo polletko. V tem času je uprizorilo 136 predstav, in sicer 109 opernih in dramskih ter 27 različnih akademij, slavnostnih prireditev in koncertov. Hrvatska drama je imela v tem času enajst krstnih predstav z nad 50.000 gledalci. Naj večji uspeh so dosegli: Krleža: V agoniji, Ostrovski: Brez dote, Gun-dulič: Dubravka in Car-Emin:	Na straži. V
istem razdobju je imela italijanska drama štiri premiere.
Zanimanje za delo reškega gledališča neprestano narašča. V zadnjih šestih mesecih je obiskalo predstave reškega Nar. gledališča nad sto tisoč oseb. Štirinajst predstav so priredili umetniki za člane sindikatov, več predstav in koncertov pa za šolsko mladino in vojake. Poleg tega so nastopili še na dveh prireditvah v ladjedelnici na Reki pred delavci in v Domu za otroke v reškem predmestju Kantrldi.
»Novi vrt«
Moskovsko Državno gledališče drame in opere K. Stanislavskega in N. Dančenka je uprizorilo delo o jugoslovanskih partizanih z naslovom „Novi vrt”, ki ga je spisal G. Mdiva-ni. Na premieri je bil poleg jugoslovanskega poslanika v Moskvi Popoviča tudi predsednik Vseslovanskega odbora general Gundorov.
Nov roman V. Kaverina
Pisatelj romana „Dva kapitana" Kaverln Je napisal nov roman z naslovom „Daleka cesta". Roman bo izhajal v obzorniku „Novi mir".
Pred 400 letnico rojstva M. Cervantesa
španski emigranti v Franciji se slovesno pripravljajo na proslavo 400. oblstnice rojstva pisatelja Cervantesa, ki se Je rodil 1. 1547.
Moderna galerija v Ljubljani
Takoj po osvoboditvi Ljubljane so nadaljevali z gradnjo Moderne galerije pred vhodom v Tivolski park ob Bleiweisovi cesti. Pročelje galerije bo obloženo z marmornatimi ploščami in okrašeno s plastikami. Razpisan je že natečaj za kiparska dela, da bodo povzdignila zgradbo, ki bo zunaj in na znotraj razkošno urejena ter dovršena do konca letošnjega leta.
»Polganicau v hrvaščini
Prežihovega Voranca „Požganica", roman izza prevratnih dni 1. 1918. na Koroškem je pravkar Izšla v hrvaškem prevodu dr. Nika Berusa pri Nakladnem zavodu Hrvatske. Roman so natisnili v 4000 izvodih ter obsega 456 strani.
Lutkovo gledališCe v Zagrebu
Na zagrebškem Kaptolu imajo lutkovo gledališče, ki je pred kratkim uprizorilo otroško opero „Ivanuška", delo ruskega skladatelja Cezarja Kjuja. Pri predstavi so sodelovali čia-/ ni lutkovega gledališča in gojenci zagreškega konservatorija. Vodstvo predstave je bilo poverjeno Vladu Hubeneku.
Skladatelj Kjuj Je napisal „Ivanuško" po pripovedki o bedačku Ivanu. Predstava Je dosegla odličen uspeh. V III. dejanje so zelo posrečeno vpleli pesmi in plese Čajkovskega, Rimskij-Korzakova in čerepnina.
SOVJETSKA KNJIŽEVNOST
TIMAV
danes in nekoč
POGLED PREKO
Ce stojiš ob izvirkih Timava, se mogoče niti ne zavedaš, da stojiš na koščku slovenske zemlje, ki je bil že od zdavnaj zelo znan, in o katerem se je že od nekdaj toliko pisalo, kakor o nobem drugem kraju slovenske zemlje.
Timav je reka, ena izmed naiču-dovitejših rek zemlje.
Greš po izredno lepi cesti, po pedi slovenske morske obale, iz Trsta v Tržič. Pot je vsekana v skale. Na levi morje in vinogradi, na desni strmina, sedaj vsa v cvetju; ob robu ceste v zlatem cvetju mlečki in mladi jeseni, ki si nadevajo novo obleko. Greš mimo Sesljana, pot vodi navkreber, ob poti se ti smejejo južnjaški borovci in vedno zeleni hrasti. Onkraj Devina se pot spušča in preden si prišel v ravnino nr 'rob Krasa in Furlanske nižine, dospeš v poslednjo slovensko vas ob morju, v Stivan. Pod cesto šumi in izvira reka Timav.
Pod veliko cesto sta dva zelo močna izvira, eden poleg stare porušene cerkve, drugi malo niže. Vsak teh izvirkov je začetek mogočnega rokava reke. Gori prav pod železnico, blizu obokov mostu je tretji izvir, ob njem stoji mlin Moščenice. Od tega tretjega izvira Moščenice teče reka v morje. Prva dva izvira se izlivata vsak po svoji strugi, eden prej, drugi pozneje v strugo reke, ki priteče od Mošče-nic. V glavnem so torej frne izviri Timava, toda kamor stopiš tod okoli, se ti zdi, da hodiš po rešetu; povsod so same votline in špranje in iz vsake žubori potoček. Čudovit svet.
Ko se vse te struge združijo, je reka široka okoli 30 metrov; preden pa se razlije v morje, se še razdeli in v dveh izlivih preide v morje, tako da nastane ob morju na izlivu reke otok. Timav je deroča reka, saj je dolga le nekaj čez dva kilometra, izviri pa leže tri metre više kot pa gladina morja. Timav je globoka reka in tudi majhne ladje morejo pluti po njej.
Ze v samem začetku ob izvirih je globoka 5 metrov, pobočja so strma, nabrežja kot smo ga navajeni pri rekah ni: suha zemlja in takoj nato globoka deroča reka. Tu pa tam raste ob bregu nekaj bičja. Na dnu reke je droben pesek. Bolj ko se reka bliža morju, vse manj je globoka, ob morju kvečjemu 3 metre; morje pa je tam, kjer se vanj izliva Timav, izredno plitko.
Globoka voda se izliva v morje predvsem na površju, kjer je lažja in se dolgo ne pomeša z morsko vodo, tako da je še daleč v morje mogoče ugotoviti sladko vodo. Prav tja pod Devinski grad sega na površju v tanki mrenici sladka ti-mavska voda. Morska voda pa prodira v Timav; na izlivu v vsej širini, potem pa vedno ože, tako da se kot nek klin rine proti izviru reke.
Poleti je timavska voda vedno za eno stopinjo toplejša v globini kot na površju. Na izlivu je zgornji meter sladke vode, ostala dva .v globini pa sta že slana. Znano je, da često zaidejo morske živali predvsem ribe, v Timav. Ko je prav zelo mraz — ob burji — pravijo domačini, da beže ribe iz mrz-
lega morja v topli Timav. Ribiči imajo takrat na Timavu dosti dela, ki se jim izplača.
Timav je izrazita kraška reka, ki se kar nenadoma prikaže na dan kot močna voda. Za nas Slovence, kjer je takih pojavov več, ni prav za prav to nič posebnega. Saj imamo celo tako jezero in jezerca, ki se pojavijo in zopet izginejo. Timav ima prav poseben sloves. Vedeti moramo, da izvira prav blizu morja in so ga že v davnini spoznali potniki, ki so potovali predvsem po morju in po obalah. V dobi pripovedk in nepisane zgodovine so ljudje verjeli, da tu izvira morje, da se je sedanje morje rodilo v Timavu in od tam napolnilo veliko kotlino. Videli so v izviru Timava nekaj ta-
jinstvenega, neumljivega, iskali so nadnaravne razlage. Domneva se tudi, da je bilo tam, prav blizu izvirov, kjer je stala do prve svetovne vojne cerkev, svetišče, v raznih časih posvečeno raznim božanstvom nekaj časa baje belega konja. Bere se, da je bil tukaj gaj vedno zelenih hrastov, ki rastejo^ še danes tam okoli in ki jih Tržačani še danes gledamo v raznih drevoredih in ob obali v na šem mestu in okolici. Celo tako bujna je domišljija, da so pisali, da je v tem svetem gaju, kjer biva božanstvo Timavus, kot v raju, da se zveri med seboj ljubijo in da se mirno pase jelen v spremstvu tovariša volka.
Vedeti moramo, da izvira Timav tam, kjer prehaja Kras, planinski svet v ravnino, ob naravni poti z zahoda na. vzhod, z Balkana na Apenine in zapadni svet. Kot brze danes tod mimo vlaki in avti iz navedenih smeri, tako so tudi ne-
Mnogo piše o Timavu potnik in opazovalec Posidonius, doma iz Sirije, ki je živel nekako okoli leta 100 pred Kristusom. Se več pa piše zgodovinar Strabo iz časa cesarja Avgusta. Ta je v glavnem prepisal iz knjig Posidonia. Tam beremo, da izvira Timav v sedmih močnih izvirkih, da strašno šumi in buči. Opisuje, da teče Timav nekje v gorah, izgine nato v požiralnikih pod zemljo in se čez kakih 25 km, on pravi 130 stadijev, zopet pojavi bobneč in šumeč na dan kot Timav. Njegovo mnenje, da v oddaljenosti 25 km izgine pod zemljo, bi lahko smatrali, da meni ponor Reke pri Škocjanu; zmotil se je le nekoliko v metrih ip kilometrih.
Kako pa je s sedmimi izviri reke Timava? Nekateri menijo, da je bilo včasih več izvirov. Ena možnost bi bila, da je več izvirov prišlo pod morsko gladino, to se pravi, da je del kopnega zalilo morje. Nekateri starejši pisatelji to celo dokazujejo, ko pravijo, da se še v Barkovljah dva metra pod morsko gladino točno vidi pomol za pristajanje ribiških čolnov, ki so iih uporabljali rimski ribiči. Ce so
koč po približno istih poteh hodili in se vozili potniki, trgovci, vojaki. Grki, potniki in reporterji v davnini, so sprejeli Timav v svoje pravljice. Znana je njih pravljica o Argonavtih, ki so na povratku v domovino potovali v čolnu po Donavi do Save. iz Save po Ljubljanici navzgor do nje izvira. Reke je zmanjkalo in vrli športniki so natovorili čoln na svoja mišičasta ramena in ga preko Krasa prenesli do Timava in od tam dalje po vodi v čolnu zopet domov. Menili so Grki, da nekje pod zemljo na našem Krasu izvira Donava, Hister kot so jo oni imenovali, nje izvir na eni strani pa je Ljubljanica, na drugi pa Timav. Govorili so, da je Hister reka, ki teče v dve morji. Toda že rimski pisatelji pišejo, da je to nesmisel. Pravljica o Argonavtih nikjer ne omenja Timava z imenom. Prvi, ki ga imenuje, je rimski pesnik Vergil. V svojem velikem delu „E-neidi" govori o beguncih iz Troie, ki so se po izgubljeni trojanski vojni izkrcali tu pri Timavu.
danes ti pomoli pod vodo, so se ali vgreznili ali pa se je morje zvišalo in jih zalilo. Tako je lahko tudi morje zalilo nekaj izvirov Timava. Druga razlaga pravi, da je Timav imel včasih vse več vode kot dandanes: zato je imel sedem izvirkov in tako grozno šumel in bučal; danes je torej Timav le še senca tega, kar je bil nekoč.
Odkod ta množina vode tu na robu žejnega Krasa? V zadnjih letih so dokazali, da sla voda Peke. ki izgine v Škocjanu pod zemljo in Timav eno in isto. Vendar se računi še vedno ne ujemajo; pri Stivanu izvira namreč še več vode kot jo ponikne pri Škocjanu. Kras je rešeto; vode na površju ni in naj dežuje kolikor hoče, ko se nebo zjasni, je Kras v kratkem suh. Vo de tečejo na Krasu pod zemljo kot drugod na zemlji in velik del teh voda izvira zopet v Timavu, da se izliva nato v morje. Da pa je v starih časih izvirala še večja množina vode, potrjujejo nekateri, ko trde, da se je nekdaj tudi Soča izlivala pod zemljo v Timav. Soča se je baje takrat južno od Gorice izlivala v jezero, ki se je pod zemljo odtekalo v Timav. Pozneje je to jezero izginilo, Soča pa ga je predrla z vso silo, nekoč, ko je imelo več vode in si utrla novo pot sama proti morju. Timav je izgubil glavnega dobavitelja vode: nehalo je bučanje in šumenje in nekaj izvirov je usahnilo. Timav se je ukrotil in je krotak še danes.
Krščanska
božja pot
Se razni grški in rimski pisatelji pišejo o Timavu. Zanimal bi nas še uradni zgodovinar Livij. Nekje pripoveduje, kako so prišli Rimljani, ne več kot potniki in trgovci, marveč kot okupacijska oblast do izvira Timava. Domačini niso mogli razumeli blagodati rimske okupacije in vnela se je bitka na
TIMAVA PROTI TRŽIČU
kopnem in na vodi; rimske ladje so priplule po Timavu.
V zgodnjem srednjem veku so tu mimo Timava, po stari rimski cesti Emilia, potovala različna ljudstva proti Italiji, Krščanstvo se je ši rilo in tu ob Timavu so imeli stari narodi svetišče. Na mestu starega templja v gaju, so postavili tudi verniki nove vere svetišče Kristusu. Ko je ustanovil sv. Benedikt prvi samostan na Monte Cassino, se je že za njegovega življenja nekaj menihov odselilo in zgradilo samostan v sv. gaju ob tajinstve-nem Timavu, tam kjer stoje ruševine cerkve. Kakor so hodili nekoč božjepotniki in darovali v poganskem svetišču, tako so sedaj pričeli romati v tajinstveni, čudoviti kraj, kristjani. Ko so se tu naselili naši predniki, Slovenci, ter se pokristjanili, so tudi oni romali v cerkev in samostan ob izviru Timava. Menihi so na rob evangelija kapisovali imena božjepotni-kov in med temi je nešteto slovenskih imen, prav lepih starih imen, ki so jih naši pradedje prinesli s seboj še iz svoje prvotne slovanske domovine. Ta evangelij s temi imeni, ki so za nas Slovence važna in zanimiva, se danes hrani v Čedadu, zato se Imenuje čedadski evangelij.
Tudi v spisih srednjega in novega veka zasledimo Timav in njegov opis, vendar je zanimalo vse, odkod ta voda. Tudi naš zgodovinar Valvazor se v svojem znamenitem delu večkrat pomudi ob Timavu.
V prvi svetovni vojni je šlo tod mimo gorje. Bile so tu hude borbe. Vas Štivan in okoliške vasi so bile do tal porušene; njive in travniki so bili polni lijakov, saj je ne daleč od tod Doberdob. Domačine so vse odselili. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Tako so na primer prej za god sv. Ivana, za shod 24. junija hodili v Stivan od raznih krajev romarji, predvsem Slovenci. Tam, kjer stoji blizu Tržiča tovarna Adrija, je stal samostan sv. Antona, poln bergel, slik in zahval. Za god sv. Antona so vozili sem pred vsem Italijani blagoslavljat svojo živino. Danes je tam kemična tovarna.
Propadle so tudi stare žveplene toplice. Med Timavom in morjem so nekje v skalah razpoke in tam
OB VEČERNI ZARJI
izvira topla voda, polna raznih snovi, predvsem žvepla. Ze Rimljani so se že skoro pred dva tisoč leti zdravili tu. V srednjem veku so jih zanemarili, pozneje pa so jih zopet obnovili in od prve svetovne vojne so prihajali sem bolniki zdravit razne bolezni. Dandanes vedo za toplice še domačini in tu pa tam jih še kdo od njih uporablja.
Stivan, porušen v prvi vojni in kasneje obnovljen, je popolnoma zavedna slovenska vas.
V vasi je tudi vodovod, ki preskrbuje Trst z vodo. Tudi Rimljani so že izrabljali vodo Timava. Za vodovod se je posebno zavzemala Marija Terezija, ob koncu prejšnjega stoletja pa se je pričela zanj zanimati tržaška mestna občina in ga po prvi svetovni vojni precej povečala.
Mejnik na
krivični meji
Severno proti Doberdobu sta dve jezeri; Sabliško in Prelosno jezero, ki sta nedvomno v sorodstvu Timava. Danes bo na Timavu državna meja med Tržaško državo in Italijo. Delijo in mejijo svet, v Moščenicah pa cveto češnje in pojo sinice, ob reki se vesele sonca zimzeleni, kalužnice, mlade vrbove mačice si, šepetajo v vetru, na golem kraškem hribu rastejo k soncu mlada posejana drevesa. Timav izvira, hiti k morju in poje svojo večno melodijo.
Na hribu Skrnjaku nad Stiva-nom pridemo po jami v podzemeljski svet in kakor nekdaj, ko so se prvi podajali v globino, še tudi dandanes šumi voda v teminah in še tako kot nekdaj sloni ves predrti hrib na samo treh stebrih.
Po cesti drve avti, kamioni, čez viadukt ropotajo vlaki. Prav za prav smo le potniki iz enega kraja do drugega in koliko takih pot nikov je že videl Timav, koliko pesnikov in pevcev je že pelo o njem in ob njem in so po krajši poti utihnili. Timav pa še vedno šelesti svojo večno neizpeto pesem.
STIVAN, TISOČLETNI STRAŽAR NAD TIMAVOM
CEMENTNI STOŽCI NAD SAMIM IZVIROM TIMAVA — SLED NEMŠKE OKUPACIJE
O sedmih izvitih
Obrekovani
Odkod
poper?
ZaCimbe Imenujemo neKaj že iz davnih časov znanih rastlin in last-linskih delov, ki dajejo iedem s svojimi eterskimi olji in drugimi aromatičnim snovmi prijeten okus In duh. Med začimbe-domačinke iz sredozemskega območja Štejemo: Janež, koprec, koper, kumin, krobuljo, lovor, majaron, mak, kaduljo, gorčico in materino dužico. Tujke iz Indija so: poper (beli in črni), sladka skorja (cimet), ingver, muSkatov orešek, nageljnova žebica in žafran; tujki iz tropične Amerike sta pa: paprika in vanilija.
Poper je bil prvi izmed tujih začimb, ki je dospel v Evropo. P> :ha-jal je preko Arabije. To pa že v starem veku. Z zlatom so ga plačevali. Kolikor popra, toliko zlata. Leta 408. po Kr. r. so se odkupili Rimljani s petimi tisoč "urli zlata fen rimski funt je 327 g) In s tremi tisoč funti popra od Alariha, kralja Zahodnih Gotov.
Aleksandrija je bila tedaj središče vse trgovine s poprom. Po •Aleksandriji so prevzele to trgovino Benetke. Sen o Indiji, ki ie vodil tedaj "n tolikih odkritij, je bi) sen o zla tu in popru. Po drugih začimbah je bilo tedaj mnogo manj povpraševanja. Zaradi poprav predvsem je plul Kolumb čez Atlantski ocean, Vasco de Gama pa mimo rta Dobre nade. V obeh primerih je šlo za to, da se narodi oproste beneškega trgovskega
Kakor nam je znano, se vse velike živali kakor slon, nosorog, povodni konj, žirafa, kamela, tur, bivol, konj, govedo pasejo, niso torej mesojedci.
Isto nam povedo davno minule ze-mel;ske dobe. Bronto- in dinosavri, plazilci iz pradavnine, do 6 m visoke in 30 m dolge živali, ki so imele deloma kuSčarsko, deloma ptičje truplo,^ so se okorno gibale po plitvem močvirju in se hranile s sočnimi rastlinami. Vse te orjaške živali so bile vegetarijanci, uživale so samo rastlinsko hrano. Nehote se nam pri tem vriva vprašanje, ali je kaka vzročna zveza med telesno velikostjo in rastlinsko hrano.
Ko žival rase, potrebuje ogromne kBliCine, da si zgradi telo- Ko ie dorasla, se mora žival hraniti. Jasno ie, da doseže ta obratna presnova velik obseg- Ali niso živali, kj se hranijo z rastlinami na boljšem od živali, ki se hranijo z mesom? Prve imajo tako rekoč vedno «pogrnjeno mizo», v rodovitnih krajih žive kakor v kaki deveti deželi. Mesojedci so pa roparji, morajo loviti, plaziti se, zasledovati druge živali, kar ie naporno in večkrat brezuspešno, zato se seznanjajo pogostoma z lakoto. Vegetarijanci so zato mirnejše, krot-kejše nravi, ker stoje vedno ob pogrnjeni mizi. Mesojedec slonove velikosti bi ne utegnil dobiti dan za dnem dovolj hrane, da bi zadostil presnovi. Ne smemo trditi, da u-stvarja rastlinska hrana orjake, bližja nam mora biti vsekakor misel, da bi morali orjaki-mesojedci poginiti zaradi nezadostne hrane, zaradi lakote.
Vegetarijanci morajo imeti dolga črevesa, da lahko dodobra izkoristijo rastlinsko hrano. Črevo divje ma1 ! c. ki se seveda hrani z mesom, ie petkrat tako dolgo ko njeno telo, črevo goveda pa 20krat. Pri domači mački, ki dobiva mesno hrano, se podaljša črevo najmanj za polovično telesno dolgost.
Ne smemo se vprašati, zakaj so kunci in poljske miši ostali tako majhni kljub rastlinski hrani. Rastlinska hrana nikakor ne pospešuje rasti. A tudi kunci in miši nam kažejo, kako jim prav posebno prija ta hrana. Rastlinska hrana se uveljavlja pri teh majhnih živalcah v drugačnem smislu. Plode se naravnost prislovično in to zahteva obilno hrano. Majhne roparice, ki bi iih
monopola in postanejo neodvisni v tej trgovski panogi. Poper je bil neposredni povod, da je bila odkrita Amerika, poper Je za vedno oslabil do tedaj tako mogočnega beneškega leva. Lizbona je postala glavna trgovska luka v Evropi prav zaradi direkno dobavljenega popra.
Od Portugalcev je prešla kupčija s poprom na Nizozemce, ki so pa popru tako strašno navili cene, da so sklenili angleški trgovci preskrbeti Angliji popra brez posredovalcev. L. 1600. je dobila peščica angleških trgovcev od angleške kraljice Elizabete pravico do trgovanja z indijskim poprom, 250 let pozneje so poklonili trgovci neki drugi kraljici, namreč Viktoriji, vso Indijo.
še dandanes dobivamo poper iz Indije, Malake, malajskih otokov in Siama. Izvoz znaša preko 10.000 ton na leto. Kaj neki je pripomoglo popru do take pomembnosti? Prevladuje razlaga, da niso imeli kmetje v prejšnjih časih dovolj krme, niso torej utegnili prerediti svoje živine preko zime, zato so jo klali v jeseni. Da se pa ohrani meso, je bil potreben poper.
človeška hrana ni bila nekoč tako raznolična, kakršna je danes, ker trgovina ni razpolagala z zadostnimi prometnimi sredstvi. Kdor je imel živino, je jedel meso, kdor je imel žito, je jedel kruh. Škatle za konzerve so bile neznane. Temeljne snovi vsakdanji hrani: škrob, beljakovina in maščobe so bile precej neokusne. Zato si je človek pomagal z začimbami. Te so lahke in nepokvarljive, dado se prepeljali na poljubne daljave, ne pomenijo za nas razkošja, marveč so nam skoraj prav tako nujno potrebne kakor sol.
glede velikosti lahko primerjali s kunci, imajo le malo mladičev in navadno le enkrat na leto, kunci in miši so pa v tem oziru pravi stroji.
Zakaj se pa kiti, ti morski orjaki, ne hranijo z rastlinami ? V njihovem življenjskem prostoru, v morju, ie
Francoski satirik in naj znamenitejši pisatelj 16. stoletja Rabelais Franc je spisal humoristično-sati-ričen roman Gargantua et Panta-gruel, kjer popisuje v klasičnem jeziku s šaljivo porogljivostjo in izredno domišljijo razkošne pojedine orjaka Gargantue in njegovega sina. S tem delom se je pisatelj zelo zameril duhovskemu stanu, čeprav je bil sam redovnik in pozneje svetni kanonik.
Na ogromne obede popisane v tej knjigi se še spomnimo, ko beremo, da je pek Zaharias leta 1730. ob prihodu Viljema I. in njegovega si. na v Draždane, spekel hleb, dolg 18 vatlov, širok 8 vatlov in visok poldrug čevelj (en saški vatel — 0.565 m, en škorenj — 0.314 in). Za ta hlev je porabil pek 18 mernikov moke, poldrugo tono droži,
Ni je skoraj bilo zakonske žene, ki bi svojemu možu vsaj enkrat na dan ne omenila tistega psa, ki je poginil v treh minutah, ko so mu vbrizgnili pet gramov nikotina. Sedaj je navadno zakonski mož tisti ki uporablja primero o psu kot svareč zgled.
Ali ima ta pes res tak pomen v vsakem dobrem zakonu? Seveda ga ruma! Kajti noben inož in nobena žena si nikotina ne vbrizgavata, marveč _ kadita.
Dim vsebuje vsekakor nikotin, V prvovrstnih havanskih listih ga sicer ni, pač pa ga je povprečno 1% v manjvrenih tobačnih vrstah. Pri tlenju, pri temperaturi torej 480 stopinj, se nikotin uniči; vendar prodre en delček, čeprav neznansko razredčen, v dim.
Razredčen ali ne ____ strup je
strup! _ porečejo nasprotniki tobaka. To se res dogaja povsod drugod, le pri strupih se stvar ne ujema. Sicer bi bil tudi kisik strup 1 Pod velikim pritiskom se zaduši človek in žival v njegovi preobili. ci; razredčen, kakršen je v zraku, ni kisik nikak strup, marveč za življenje prepotrebna tvarina.
Ker uniči močna raztopina ni. kolina psa, ni treba, da bi bil dim cigarete strupen. In v resnici minila je doba, ki je videla v tobaku največjega sovražnika človeškega rodu, povzročitelja vseh mogočih bolezni.
stvar drugačna. Tu so rastline redke, živali pa v obilici-Vegetarijanci na kopnem dosegajo velike izmere, ker jim nudi narava vedno kakor že omenjeno «pogmie-no mizo» in se jim ni treba pehati za vsakdanjo hrano kakor roparicam.
326 vrčev mleka, 3600 jajc in tri funte muškata. Da so spekli to pogačo, so morali nalašč za to zgraditi izredno dolgo peč in jo opremiti s pripravo, s katero so spravili pogačo v peč in iz peči. in to pogačo je peljalo na posebnem ogredju osem vpreženih konj v slovesnem sprevodu vseh draž-danskih pekov k dvornemu obedu. Ogromni nož, ki so z njim rezali pogačo, se še dandanes hrani v Draždnnih. ,
Nekaj manjših, a še vedno precej velikih, je bilo osem hlebov in šest prest, ki so jih spekli peki v Koenigsbergu na Pruskem. V ta namen so uporabili 12 mernikov moke. Leta 1601. so jih nosili peki za Novega leta, dan skozi omenjeno mesto. Istočasno so pa nosili mesarski pomočniki, bilo jih je
Glavna obdolžitev, da povzroča tobak raka na ustnicah in na jeziku, je že davno propadla. Isto velja za ambliopijo, delno ali popolno oslepelost ki nastane zaradi vnetja vlaken vidnega živca. Ta o-slepelost nastopa le pri kadilcih, ki so tudi pivci in gre izključno na rovaš alkohola.
Ali se bo dal oprostiti tobak krivde, da škoduje srcu, da povzroča srčne izpremembe? Zelo resni raziskovalci so prevzeli v zadnjem časii njegov zagovor. Oni pravijo, eia niso vsi, ki bolehajo na srcu, kadilci, da pa tudi vsi kadilci nimajo srčne bolezni. Ali naj dejanski krivimo pri kaki bolezni vzrok, ki ga pri polovici bolnikov žaga pri polovici bolnikov zaman man iščemo?
Séveda ve vsak zdravnik, da bijejo občutljiva srca pri kroničnem nikotinizmu hitreje in predvsem neenakomerno. Toda to se dogaja tudi pri ljudeh, ki niso kadilci in
Vinska razstava
Z vinom si gasimo žejo, toda ni nujno potrebno, da bi ga bili pridelali iz grozdja. Afriški zamorci si pripravljajo iz dinje alkoholno pijačo, ki se pije tudi v Južni Rusiji in na Vzhodu. Točna navodila za njeno pripravo je dal mornar Sind-bad že v zbirki orientalskih bajk, v „Tisoč in eni noči". 2e stari Grki so pili brezovico. A tudi dandanes cenijo v Rusiji in na Škotskem do-vrele spomladanske sokove, prihajajoče iz navrtanih brez. O tej pijači poroča že finski ep Kalevala.
Ameriški Indijanci pijejo že od pradavnih časov javorjev sok. Iro-kezi in gališki kmetje se navdušujejo za pijačo iz divje češnje. Domačini v Avstraliji in Tasmaniji sc opajajo s sokom cedikovca (gumijevca), Acteki v Meksikl in Inka v Peruju se omamljajo s pulkejem, ki ro si ga bili pripravili iz sokov agave. Na otočjih v Tihem oceanu daje sladkorna palma, v Severni Afriki. Arabiji in Indiji pa dateljnova palma dobro palmovo vino.
Pristna evropska pijača je sadjevec. Pripravlja se v Evropi že od petega stoletja dalje. Največ sadjevca pridela Francija, slede Nemčija, Španija in druge države. Znan Je „cider", francoski jabolčnik. A tudi hruške, češnje, češplje, borovnice in kosmulje dajejo dobro vino, ne pa maline, robidnice, jagode in murve.
Naša pridna čebela, že od davnih časov dobaviteljica voska za cerkvene sveče, nam daje tudi med. Iz medu so sl pripravljali iaši predniki medico. Nekateri zgodovinarji smatrajo čebelo sploh za prvo domačo žival. Toda človek je užival in uporabljal med, še preden se je začel ukvarjati s čebelarstvom. Divjo čebele so namreč nabirale med v votlih deblih In niso poznale umetnih čebelnjakov. Medica je bila najsta-rejža opojna pijača Indoevropejcev, dandanes Je priljubljena na Ruskem, Poljskem in na Švedskem.
105, 900 funtov tež\o klobaso, ki je merila 1005 vatlov. Za to klobaso so uporabili 180 prekajenih gnjati in 18 in pol funta popra.
Nato so peki in mesarji skupno pojedli hlebe, preste in klobaso.
Neko drugo poročilo ve za drugo ogromno klobaso. V Nuernbergu so napravili mesarji leta 1614. iz 183 funtov slanine in svinjine in 20 funtov popra klobaso, dolgo 493 vatlov. Meriti bi sicer morala 500 vatlov, toda petim mojstrom, ki so klobaso pripravljali, je počilo črevo, preden so dokončali delo, zato so jo morali skrajšati za sedem vatlov.
Ce je Nemčija bila, (danes seveda ni) dežela klobas, je pa Anglija bila dežela pudingov. 18. avgusta leta 1864. so pripravili pu. ding, težak nad 700 kg. Zanj so u-porabili 1500 kg rozin, 150 kg gro.
Celknr Ciril
jicutliuàlca Lutila Ut hoti
SLOVITI LETALEC REYNOLDS OB SVOJEM PRIHODU V KAIRO.
Ogromni hlebi in dolge
fobok
pri nekaterih še nič več ne izboljša, tudi če opuste kajenje.
Za živce, ne samo srčne, pomeni cigareta gotovo škodo, prav tako tudi za sluznice, naj jih že draži neposredno, kakor na pr. sluznice v goltancu, ali posredno: želodčne sluznice. Toda na duševne funkcije vpliva cigareta vsekakor ugodno. Intelektualci, duševni delavci, pripisujejo kajenju pobudo možganov, Ce navajamo pisatelje, ki.niso kadili, navedemo’ lahko prav tako slevilo tistih, ki kade in ti niso najslabši.
Tobak ima pa tudi razkuževalne zmožnosti. Bakterije, izpostavljene dimu, se ne razvijajo. Od tod ,spo. znanje, da se h ripa, vnetje možganske opne in kolera ne lotijo tako zlepa kadilcev.
Ah naj torej opustimo kajenje?
Nasprotno, opustimo kajenje _ če
moremo! Ce pa ne moremo, je pa že bolje, da se zastrupimo s tobakom kakor pa s stalno bojaznijo hjegovih škodljivih posledic.
Avstrijski humorist Sandor Ro-senfeld, bolje znan pod psevdonimom Roda-Roda, je nekoč napisal, da je dočakal njčgov ded osemdeseto leto, čeprav je kadil ko Turek, da je pa umrl njegov brat, čeprav ni imel nikdar cigarete v ustih, že v svojem četrtem tednu.
Zgodovina soda
Heidelberški sod se ponaša glede prostornine s svetovnim prvenstvom. Drži namreč 221.726 litrov. Palatin Karl Filip je imenoval svojega dvornega norca, majhnega po postavi, a nedosegljivega po žeji, Klementa Perkeo-ja, 1. 1720. za varuha tega soda.
Z zanimivejšo zgodovino se ponaša sod, last ogrske knežje rod. bine Esterhazy. To je drugi največji sod na svetu. Knez Nikolaj Esterhazy, ki je leta 1809. odklonil Napoleonu ponujeno mu ogrsko kraljevsko krono, je nekoč povabil večjo angleško družbo na lov na fazane. Ko je izrazil član te družbe, da utegne družba iztrebiti vse fazane na gostiteljevem lovišču, je ta izjavil, da fazanov ne zmanjka, tudi če jih bo družba nepretrgoma streljala štirinajst dni. Prišlo je do stave. Ce bodo fazani iztrebljeni, se zaveže gostitelj napraviti iz postreljenih velikansko pašteto, ki jo pošlje v dar svojim gostom v London, v nasprotnem primeru morajo gostje izročiti knezu sod s prostornino tolikih akov (ogrska mera ak — 50 1), kolikor fazanov po-strele. Začel se je lov, ne lov mesarsko klanje. Dva tedna je pokalo vse vprek, zdelo se je, da se bije velika bitka. 2820 fazanov je bilo ustreljenih. Izkazalo se je, da je ostalo na lovišču še vse polno fazanov živih, da so torej Angleži izgubili stavo. Angleži so nato izročili gostitelju v znak njegove zmage nov sod s prostornino 116 tisoč Htrov.
klobase
zdink, 125 kg sladkorja, 100 kg sladkorja, 100 kg obistne maščobe, 50 Jcg citronata, 4500 jajc, 10 steklenic ruma in 15 kg dišav. Ker niso imeli tako velikega prtiča, so zavili vso zmes v jadro, namazano s 25 kg masla, položili jo v kotel iz najfinejše bele pločevine in šele to pločevino v velik kotel. Polaganje se je vršilo s škripcem. Pu-ing se je kuhal pet dni in pet noči, zaužili pa so ga v petih četrtih ure.
Precejšnjo težo je imel sir, napravljen iz mleka 7U0 krav. Ha sir je dobila angleška kraljica Viktorija v dar ob priliki svoje poro-leta 1840.
Dvomimo, da smo s tem člančičem ustregli bralcem ker prav gotovo ni v tej povojni dobi kdo ve kako simpatično pomanjkanje ih draginja.
[iliiispft 'L MAiiiir.imi
V-----1 ROMAN C I? O N I N A I-J
„Gospa z nageljni" se je imenovala slika, ”	ki jo je kupila na dražbi v Londonu Kata-
rina Lorimer, slavna strokovnjakinja v vseh vprašanjih dekorativne umetnosti in slikarstva; Katarina je bila lepa ženska, 35 let; svoji nečakinji Nancy je nadomeščala mater; Nancyn zaročenec Chris, predsednik združenih tvornic kleja v Clevelandu, na Kate-rino ni napravil najboljšega vtisa, ko pa se je z njim vozila k svoji materi, je svoje mnenje neko'iko spremenila. Njena inati, dokaj čudaška žena. ni Maddena nič kaj veselo sprejela, toda začel te z n o kvartali in hvaliti njeno igro. nakar se je zanj navdušila.
Katarinina mati je odprla radio; glas, ki je prihajal do njih, je bil v resnici Nancin; začudili so se, saj je prejšnjega dne še ležala bolna . . .
Tistega dne, n. pr., bi Katarina ne dopustila, da bi kdo očital dekletu neubogljivost. Vsake štiri ure je lepo vzela svoje zdravilo in ne da bi se upirala, je posrkala vse vroče pijače, ki jih je prinašala njena guvernanta, gospodična Baxter. Dopoldne se je udobno naslonila med blazine in napisala nekaj pisem, ki bi jih bila že davn® morala napisati. Ko je opravila to dolžnost, je preživela prijetno urico v sanjah na Maddena, potem pa je vzela v roke neko knjigo in se silila, da jo je čitala. Človek bi mislil, da bo taka razvajena bolnica iskala zatočišča v kakem kriminalnem romanu ali pa v kaki ljubavni zgodbi. Toda knjiga, nad katero se je spravila, je spadala v čisto drugo vrsto knjig. Bil je Shakespeare.
Knjižnica, ki je bila dobro založena, je sicer vsebo vala skoraj izključno gledališka dela in predvsem klasike: Molière, Ibsen, Sheridan, Shaw — vsak je imel tam svoj prostor. Našel si pa tudi življenjepise slavnih igralcev. Vsekakor zelo presenetljiva knjižnica za igralko, ki je igrala skoraj spolzke vloge.
Pa tudi oprava Nancine sobe je imela marsikaj presenetljivega. V njeni sobi ni bilo nobene tistih nepotrebnih ničevosti, za katere bi bil človek prepričan, da jih bo tam našel. Nikake eksotične omarice, ki naj bi prikrivala telefon; in nikakih ekscentričnih punčk. Soba je bila skoraj prazna in stroga: natančen red v njej je zbujal misel na kako samostansko celico. Na predalni omari sta bili edini dve fotografiji: Maddenova in Katarinina.
Na preprosto pobeljenih stenah je visel en sam okvir; lepa slika, ki je predstavljala Duše. Ta portret ene izmed največjih igralk vseh časov je pojasnjeval skrivnost te sobe in še večjo skrivnost Nancine osebnosti. V skrajno globino njenega jaza jo je zavzemalo gledališče.
Pri njej ni šlo za nepremišljen zalet, ki navadno potegne žensko na oder, temveč strastna in globoka potreba izražati se z ustvarjanjem lepih slik, polnih strasti in življenja. Odkod v njej ta nujnost, bi bilo
težko odločiti. Brez dvoma je morala biti prikrita že v njenem očetu, ki je bil čustvene narave. Vsekakor pa je pri njej stopila na dan že v najnežnejši otroški dobi. Le nekatere najintimnejše prijateljice so mogle pravilno ceniti pristnost njenega častihlepja in njene ljubezni do odra : toda niso verjele, da se bo ona kdaj zares uveljavila. Tisti, ki jim je bila najbolj pri srcu — Katarina in sedaj Madden —-so bili skoraj nagnjeni k temu, da bi se smejali njeni vnemi. Nikakor niso mogli ali pa niso hoteli gledati na vso stvar z resnostjo. Tega pa je bila v nekem oziru kriva Nancy sama. Bila je res še zelo mlada in imela je vse pomanjkljivosti, ki so značilne za njeno dobo. Njene spremembe razpoloženja, ki so izdajale veliko živahnost in fantastično naravo, bi mogle zbujati dvom v stanovitnost njenih prizadevanj. često se je pokazala nepremišljena in v družbi se je vedla na tisti lahkoten in svoboden način, ki pravijo, da je eleganten. V vsem pa je bila le precej komplicirana deklica. Sedaj navdušena, sedaj potrta je stalno begala iz ene skrajnosti v drugo in težko si je bilo zamišljati, kje bo obstala, ko bo našla svoje ravnotežje. Če bi prišel do njenih ušes takšen opis njenega značaja, bi ona silno protestirala. V bistvu pa je bila resna in občutljiva in nikomur ni prišlo nikoli na misel, da bi nad njo stražil. Po drugi strani pa je bilo malo verjetnosti za kako izpraševanje vesti z njene strani. Preveč jo je zavzemal njen dragi Shakespeare in kljub glavobolu se je zakopala v študij Kralja Leara. Najprej se je videla v vlogi Goue-rile, potem v Pegane in končno v vlogi sladke Cor-delije.
Ko je nehala s čitanjem, je pustila, da ji je knjiga zdrknila iz rok. čas je potekal in večerilo se je. Guvernanta se je poslovila, toda obljubila je, da se bo še enkrat oglasila okrog devetih, da pogleda, če je vse v redu. Nancy se je predala sanjarjenju in bila je Maddenova slika, ki je najpogosteje stopala prednjo. Deklica je primerjala sedanje mračne ure s srečno bodočnostjo, ki jo čaka.
Nenadoma je zvonjenje telefona prekinilo njeno sanjarjenje. Prijela je slušalko in spoznala glas Johna Harrisa, še preden je povedal svoje ime. Bil je njen dar spoznati takoj glasove. Zdelo se je, da je Harris «rečen, da jo je našel doma.
»Si ti, Nancy?« je zaklical z vzdihom veselja. »Hvala bogu, da sem te našel. Da. Sem na radiu in slučajno v grdi zadregi. Saj veš, kaj ne, da dajemo danes »Črni biser«. Ta oddaja je silno važna. In že ob osmih. In sedaj, Nancy, poslušaj me: Silvia Burke ni nrišla, kot smo se domenili. Je bolna. Ali si moreš zamišljati? Glavna igralka! In mi pričnemo čez štiri ure! Moraš mi pomagati, Nancy! Snrejeti moraš ti vlogo! Bodi tako dobra in pridi takoj! Lahko še na hitro preletimo rokopis.«
»Ampak John«, se je upirala Nancy, »jaz res ne vem, če bi mogla priti.«
»Ali si neumna? Mar res ne razumeš, kaj pomeni to zate? Nadomestiti Silvijo Burke! In ko te posluša nekaj milijonov ljudi!«
Zmedena se je Nancy potipala po sencih, ki so žarela. Harris je imel popolnoma prav. Silvia Burke je bila verjetno v tem trenutku najslavnejša igralka. To bi bila bolj edinstvena kot pa redka prilika da se uveljavi, da se da spoznati neštetim poslušalcem, ki bi jo slišali ta večer.
»Kaj pa je Silviji?« je vprašala čedalje bolj zmedena.
»Prehlad«, je zakričal Harris. »Osem in trideset stopinj vročine! Absolutno prepovedano, da bi vstala.«
. V vsakem drugem trenutku bi se Nancy smejala.
»Menda se ne boš bala vloge?« je silil Harris. »Saj ni treba drugega, kot da skupaj čitamo rokopis.«
»Ne, ne! Ne gre za to«, je odgovorila Nancv. Prijela je toplomer, ki ji je bil pri rokah in dodala: »Ostani malo pri telefonu!«
Vtaknila si je toplomer v usta. Šestdeset sekund napetega čakanja. Potem je pogledala. Živo srebro je kazalo devet in trideset. Srce se ji je stisnilo. Sprejeti je bilo nemogoče, iti iz hiše bi bila prava blaznost.
»No torej, kaj je s teboj?« je vprašal Harris že malce razburjen. »Mar naj stojim tu vso noč? Kaj ti je vendar, Nancy? Vedno sem bil prepričan, da imaš glavo na pravem mestu. Prideš ali ne prideš?«
Nancy je priprla ustnice, da bi dejala »ne«, ko se je kot v nekakem navdihnjenju njen pogled obrnil na portret Duše. Velika umetnica, h kateri se je usmerjala vsa njena gorečnost in ki si jo je vzela za vzor, je kljub silnim glavobolom, ki so jo mučili, da bi ponorela, raje nastopila, kakor pa da se ne bi pojavila pred občinstvom. Nancy je čutila, da se ji zapira grlo.
»Seveda pridem, John!«
Zdelo se ji je, da je govorila neka druga.
»Ne čutim se popolnoma v redu, toda čez pol ure bom tam.«
Ne da bi se predala kakemu izlivu veselja, je obesila slušalko. Kar je počela, je bilo naravnost blazno. It: ven tisti večer je pomenilo tvegati življenje. Katarina se bo grozno jezila. Chris... Mar mu ni dejala, da se ne počuti ravno dobro, da bi ga Jihko spremljala v Wimbledon. Začela se je bati, toda obvladala se je. Chris jo je ljubil. Gotovo se ne bo jezil in jo bo razumel.
Zbrala je vse svoje moči in se dvignila. Vsa se je tresla in velike muke je bilo treba, da se je oblekla. Izbrala je najbolj toplo obleko, oblekla si je kožuh in okrog vratu si je zavila ruto.
Nato je na hitro zaužila precejšnjo količino zdravila in po telefonu poklicala izvoščka.
JACK LONDON; KRIŠTOF DIMAC
PRI It Kiti L IN NARISAL MILKO BAMBIČ!
Še enkrat se je pogledala v ogledalo, nalahno stresla z glavo, napravila majhen dramatičen gib in ugasnila luč.	____
Polica pa le bila spolzka kot riba in spolzel bi končno neizbežno v brezno, ako ne bi bilo vrvi, ki Jo Je nategoval Karson. Videl ga ni več, toda slišal je, kako je junaško dolbel nova oporišča. Nenadoma je zaklel in DImač je uzrl, kako se je nad steno preveznll nož in drsel proti njemu. Prešinila ga je misel, da bi ž njim prerezal vrv, a komaj ga je prestregel, je že za njim pridrsal na motvozu žepni nožek in Karson ga je rotil, naj mu pošlje veliki nož. Ko se je prepričal, da je nožek ostrejši kakor nož, je Zaklical: „Dobro. Stori, kar moreš, ampak rečem ti, Če Začneva zopet drčati, bom prerezal."
„Prav imaš, Karson. Le prereži vrv in reši sebe ženi in otrokom."
„Tiho!" je bil užaljen odgovor. „Kdo pa je reševalna ekspedicija, ti ali jaz? Glej, izdolbel bom v led luknje, take, da bi lahko dvignil hišo s hlevom vred."
In res sta tako prelezla dobro tretjino, ćlm pa sta dospela do strmejše stene, je Dimačeva teža postala usodna. Izpo-drsnilo mu je in napeta vrv je izpodnesla Karsona, ki ah je na hrbtu leže skušal z divjim otepanjem rok in nog ustaviti. Ko je Dimač polagoma zdrsnU preko roba prepada, se je čudežno ustavil. Stena tu namreč ni bila navpična, ampak poševna in se je končavala z lahno nagnjeno polico.
Njihov položaj ni bil zavidanja vreden. Taleči se led Je otežkočal plezanje. Karson, ki je bil kot muha, bi že preplezal nevarni del lednika, toda nategovati Je moral vrv, da mu je mogel težji Dimač, plazeč se po trebuhu, slediti, čim pa je Dimač zdrknil, je vedno potegnil za sabo Karsona; a ta se je vsakokrat še pravočasno ujel in zopet nategnil vrv. Kljub temu pa sta se bližala vedno bolj robu prepada. Ko sta tako zopet počivala, je Dimač opazil, kako odpira Karson s tresočimi s« rokami nož ki bil Je prepričan, da je malega moža obšla groza pred smrtjo.
/|fl	Inženir Leontjev, izumitelj posebnega to-
J"-*	pa, - se je vozil v Moskvo. V vlaku se je
seznanil s S. Zubovo in z Nataljo Mihaj-lovno. Iz Moskve je moral na fronto, kamor so Nemci poslali za njim vohune, pod vodstvom Petroneska. Na vohune je postal pozoren .Bahmetjev, Leontjev prijatelj.
Rusi so sestrelili neko nemško letalo in našli v žepu pilota zapisek na čigar osnovi so aretirali lirično pevko in S. Zubovo.
— Obžalujem, toda nikakor se ne morem strinjati z vami, državljanka, zakaj nismo samo ugotovili dejstva vaše smrti, temveč tuđi kraj, kjer so vas poko-.kali... zagrebli. Preobražensko pokopališče, 21 vrsta, grob št. 10.465. Ni mi prijetno, ponavljam, da vam moram priklicati v spomin te žalostne podrobnosti, no vi, gospa, ste že osem mesecev mrtvi. Oprostite, vi ste pokojnica... Da se tako izrazim, prikazen iz zagrobnega sveta ... Priznati morate, da je^ spričo teh okolnosti vaše bivanje v prestolnici in vaša navzočnost v mojem kabinetu juridični nesmisel, vaša prikazen tu je, da odkrito povemo, neprimerna ... Tu je poročilo o vaši smrti, tu spisek iz leningrajskega pogrebnega zavoda, tu je sodno medicinsko izpričevalo in naposled poročilo Preobraženskega pokopališča. Morda bi si to pogledali?
In preiskovalni sodnik je prav ljubeznivo porinil sveženj dokumentov pred žensko, ki mu je sedela nasproti.
— Prosim, — je kratko odgovorila in pazljivo prebrala vsa poročila drugo za drugim.
Oba sta molčala. »Dobrodušna starka« je dobro razumela, da je razkrinkana. Samo o tem je še razmišljala, kaj utegne znati preiskovalni sodnik še poleg nespornega dejstva, da si je nadela ime umrle. V katerih mejah priznanja naj se giblje, ko bo zaigrala vlogo duševnega zloma, pripravljenost, da vse, prav vse pove, nato pa glumila obup, strah, kesanje...
Tudi preiskovalni sodnik je razmišljal. V tej zadevi ni bil kdo ve kaj oborožen, istočasno pa je vedel, da ima pred seboj izkušenega, prebrisanega sovražnika, ki se ne bo zlepa vdal.
»Kaj si bo zdaj izmislila ta ženska v pojasnilo, zakaj je prevzela tuje ime? S kakšnim namenom jc to storila in kako je to izvedla? Vsak hip bo .naplavila svoj prvi hod in začel se bo psihološki dvoboj med preiskovalnim sodnikom in zločincem, napeta, ostra, neusfnljena borba, v kateri se prvi bori za svojo državo, za njene interese, njeno varnost, a drugi — zase, za svojo usodo, morda za svoje življenje.«
— No, kaj morem, — je prekinila dolgi odmor »dobrodušna starka« in vzdihnila, — mislim, da bo treba vse povedati.
— Tudi jaz tako mislim, — je rekel preiskovalni sodnik.
— Ne bom se z vami pravdala, — je nadaljevala. — Pa tudi nimam nobenega vzroka. Res, je, moj priimek ni Zubova in zato moram pojasniti stvar... Sklenita sem, da vse povem, prav vse,
— Poslušam, — je kratko rekel preiskovalni sodnik.
Ženska se je sunkoma obrnila k njemu z obrazom in, gledajoč mu naravnost v oči, začela:
— Moj pravi priimek, — je rekla, — moj resnični priimek, — tako se mu temu pravi, ali ne? — je Striževskaja. Kličejo me Matilda Mihajlovna. Moj oče je bil Poljak. Rodila pa sem se zares v Leningradu. Po svojem poklicu, ali kakor zdaj pravijo, po svoji kvalifikaciji...
—	Po poklicu ste vohunka, — jo je prekinil preiskovalni sodnik, — a po kvalifikaciji — vohunka prvega razreda. To nam je že znano.
—	Ne, — je odgovorila ženska, — to ni res. Prisvojila sem si dokumente pokojne Zubove, da bi dobila eno živilsko nakaznico več. Dovolite, vse bom povedala. Po vrsti...
—	Kot hipna izmišljotina — ni slabo, — je rekel preiskovalni sodnik. — Vendar pa ni prepričevalno. Sicer pa nadaljujte.
Zubova - Striževskaja je začela svoja pripovedovanja. Pripovedovala je podrobnosti iz svojih otroških let, svoji vzgoji, o gimnaziji, kje se je učila, o ženinu in o mnogočem. Preiskovalni sodnik jo je nekajkrat opomnil, naj preide k stvari, toda ona je odgovorila, da mora pripovedovati po vrsti, ker drugače ne more, in ga je prosila, naj ji pusti to možnost. Bilo je jasno, da tako dela, ker je hotela pridobiti čas.
Kazalec na okrogli, v steno vdelani uri v kabinetu preiskovalnega sodnika se je pomaknil na deset. Zasliševanje je trajalo že pet ur. Tedaj je zaslišanka nenadoma prekinila svoje pripovedovanje in izjavila, da je trudna in prosi za odmor.
—	Ne ugovarjam. To je vaša pravica, — je rekel preiskovalni sodnik. — Kdaj boste lahko nadaljevali?
— Mislim v kakih dveh urah, — je rekla ženska. — Povečerjala bom in si odpočila.
Preiskovalni sodnik je poklical stražnika in ukazal, naj odvede aretiranko v celico. Namesto nje je velel privesti Olenino. Natalja Mihajlovna je stopila v kabinet z negotovim korakom človeka, ki je zapadel obupu. Obraz ji je bil objokan, oči zabrekle.
—	Sedite, državljanka Olenina, — je izpregovoril preiskovalni sodnik in jo pazljivo ogledoval. —Vidim, da ste v težkem duševnem stanju.
—	Da, čutim, da sem izgubljena ...
—	Dvajset let opravljam delo preiskovalnega sodnika in sem videl ne malo zločincev. Ko vas opazujem, se mi vsiljuje misel, da ste postali žrtev neke zle volje, sicer ne bi zapadli zločinu... Ali ni tako?
—	Ne, ne... — je hitela zatrjevati Olenina, — nikakor nočem ...
—	In prav temu, — jo je prekinil preiskovalni sodnik, :— prav temu pripisujem vašo potrtost. A vaše iskreno priznanje vam bo olajšalo srce in vašo usodo.
—	Nimam kaj priznati, — je začela jecljati Olenina, — jaz nisem nič zakrivila.
—	Recimo, da je tako. Toda če je to, kar govorite, resnica, kako boste pojasnili dejstva, ki so popolnoma ugotovljena? Vi ste imeli oditi z igralsko brigado na Volgo, pa ste se temu odpovedali zato, da ste šli na fronto, čeprav so bili tu pogoji za vas manj ugodni...
—	Hotela sem iti na fronto. To je moja dolžnost umetnice...
—	Recimo, da je tako. Toda zakaj niste hoteli iti na Volhovsko fronto, pač pa na Centralno?
—	Ne vem ... Zahotelo se mi je pač tako ...
—	Tega ne morete pojasniti. Dalje: ko ste bili pri topničarjih, vam je prišlo slabo in prosili ste, da vas odpravijo z letalom v Moskvo. V Moskvi pa se niste obrnili na nobeno zdravstveno ustanovo.
—	V mestu mi je postalo laže...
—	Pa niste prenočevali doma. Kje ste bili ponoči?
Olenina je vzkipela in nekaj časa molčala. Nato
je tiho izpregovorila :
—	So vprašanja, na katera ženska ne odgovarja.
—	Tu namigujete na neki roman, na ljubčka, — se je nasmehnil preiskovalni sodnik. — Toda sami ste pripovedovali mojemu pomočniku, da goreče ljubite svojega moža, ki je na fronti in ki ste mu zvesti. Kaj hočete torej, da vam verjamem?
—	Po poti domov sem padla v nezavest in sem prišla domov šele zjutraj.
—	Ali se ne sramujete lagati? — je rekel preiskovalni sodnik. — Pravkar ste rekli, da vam je postalo bolje.
—	V letalu. Na ulici pa mi jc vnovič postalo slabo.
—	Sploh vam ni moglo postati slabo iz nekega preprostega vzroka, — je rekel počasi preiskovalni sodnik in se nasmehnil.
—	Iz kakšnega vzroka? — se je vznemirila Olenina.
—	Konserve, s katerimi ste SC| izvolili baje zastrupiti, — je polagoma nadaljeval preiskovalni sodnik in uprl pogled v Olenino, — so bile popolnoma dobre
----------------------------------------------—
in užitne. Tu je izvid kemične analize, ki so jo takoj izvršili na fronti.
— To se pravi, da ste me že tedaj, na fronti, zasledovali? — je prestrašeno vprašala Olenina.
— Bržčas bo tako, — je odgovoril preiskovalni sodnik. — Razen tega ste rekli polkovniku Sviridovu, da je v zavodu Sklifassovskega zaposlen vaš stric — profesor Vengerov.
— On je zares tam zaposlen, — je rekla neodločno Olenina.
— In je tudi zares stric, — se je zopet nasmehnil nreiskovalni sodnik. — Toda ne vaš. Stric drugih. In z vami nima nikakih odnošajev. Kdo je vaš mož?
— Vojak. Poročnik.
— Kje je zdaj?
— V ujetništvu.
— Odkod veste, da je v ujetništvu? Zakaj molčite? Odkod veste, da je vaš mož v ujetništvu?
— Nekdo mi je to povedal, — je raztreseno rekla Olenina.
Preiskovalni sodnik jo je pazljivo pogledal in tedaj se mu je bliskoma zasvetila v možganih rešitev uganke. Naglo je stopil k Olenini, se sklonil k njej in rekel:
•— In tisti človek vas je prosil, da izvršite neko majhno naročilo, in obljubil, da bodo Nemci prizanesli življenju vašega moža. Ali ni tako?
Olenina je zajokala in zajecljala skozi solze:
— Odkod to veste?...
— Kdo je ta človek? —- jo je rezko vprašal preiskovalni sodnik. — Kdo je ta človek?
— Zubova, — je odgovorila Olenina. — Marija Sergejevna Zubova.
In začela je pripovedovati. Kmalu potem, ko je mož brez vesti izginil na fronti, je prišla k njej Marija Sergejevna in ji rekla, da mora, če hoče rešiti možu življenje, izpolniti neko majhno naročilo. Olenina je privolila in stopnjema je postala poslušno orodje vohunke. Odpotovali sta skupaj z Zubovo v Čeljabinsk, kjer sta prebili nekaj časa, skušajoč seznaniti se z Leontjevim. To pa se jima ni posrečilo, ker je Leontjev živel sam zase in se ogibal nepotrebnim poznanstvom. Tedaj sta po naključju zvedeli, da potuje v Moskvo in odpeljali sta se istočasno z njim v istem vagonu. Pred tem je Marija Sergejevna prejela dokumente na ime Zubove.
Nadaljujoč svoje pripovedovanje, je Olenina povedala, kako je šla na fronto, in o brzojavki, ki je bila poslana v Sofijo, ko je slednjič zvedela, kje je bivališče Leontjeva.
Zasliševanje Olenine se je končalo ob eni ponoči. Po nekem naključju je šla iz kabineta preiskovalnega sodnika prav v trenutku, ko je kapitan armijske protiobveščevalne službe Bahmetjev voščil lahko noč svojemu »podšefu«.
Preiskovalni sodnik je izključil v svojem kabinetu luč in odprl okno.
Noč, vojna, nezanesljiva, varljiva noč, je visela nad mestom, nad trgom, nad ulicami, nad svetom. V somraku so na ogromnem trgu, raztezajočem se v obliki podkve, skrivnostno migljale rdeče in zelene svetilke urejevalcev prometa. Redki nočni tramvaji so z glasnim zvonjenjem vozili mimo in izginjali v vlažni megli v ulice, ki so se tu razhajale. Za hip je pogledala na zemljo preplašena luna, toda takoj se je domislila, da ne sme prekršiti predpisov zatemnitve in zahtev mestne komande, zato se je pokorno zavila v gost, dimast oblak. V nebo viseči baloni so plavali kakor ogromne, pravljične ribe nad mestom, tonečim v mraku.
Preiskovalni sodnik, ki ni spal že dva dni, je še vedno stal pri odprtem oknu. Razmišljal je o’bližajočem se ponovnem zasliševanju stare vohunke in v tem, kako bi jo pripravil do tega, da bi čim prej vse povedala in bi odkril vse niti te zadeve. Preiskovalni sodnik ni vedel, da je prav v tem hipu stopil iz svoje zemljemce Petronescu, ki tudi ni mogel zaspati V bel. spodnji srajci je stal pod smreko kakor privid m razmišljal o tem, kako se bo v nekaj urah, rano zjutraj, odjieljal s svojo »delegacijo« iz taborišča, bkupaj z njim se bo peljal naposled tudi inženir Leontjev.
ODMEVI 1 MAJA
Izbruhi fašističnih tolp nad poštenim demokratičnim ljudstvom niso samo slučajni izpadi, temveč dobro organizirani in zaščiteni zločini, ki pa kljub temu ne morejo zbegati naših žena. Pa ne samo to, tudi uste žene, ki so doslej bile v dvomu, so spoznale našo silo in dobile vanjo zaupanje. V tistih tovarnah, kjer se volitve še niso vršile, izjavljajo delavke, da bodo, kljub temu da so članice Julijskih sindikatov, volile Enotne sindikate. N. pr. v tovarni Mediano poskušajo razni zaupniki reakcionarjev vplivati na mlajše moči in jih pridobiti na svojo stran.
Vodstvo tovarne prvotno ni dovolilo razobesiti lepakov v menzi in je ukazalo vratarju, da jih sname, ko delavci odidejo. Ko so naslednjega dne tovariši in tovarišice videli, da so lepaki odstranjeni, so zagrozili, vodstvu, da bodo stavkali, če ‘im ne dovoli letakov za praznik vsega delovnega ljudstva. Po kratki borbi je delavstvu uspelo razobesiti lepake za 1. maj po vseh oddelkih in ne le v menzi.
V	nekaterih podjetjih kapitalistični gospodarji še vedno terorizirajo delavstvo. Neko delavko, ki ]e bila članica SIAU-ja, so celo izključili. Jasno je, da so podjetniki zelo nejevoljni, ker je manifestacija prvega maja tako sijajno uspela.
Nekateri člani vodstva večjih podjetij se pa zgražajo nad zločini fašističnih tolp in podčrtavajo razliko med seboj in zločinci ter priznavajo našemu ljudstvu poštenost borbe. Tudi v tovarni „Ilvi“ obsoja vodstvo zločinske napade na sprevod našega ljudstva.
V	glavni tržaški bolnici so „usmiljene sestre" neumorne aktivirtke krščanske demokracije in delajo močno propagando proti Slovensko Italijanski antifašistični uniji ter groze njih članicam z odpustitvijo. Ob priliki fašističnega napada na našo bak-lado so zločince celo opravičevale In obsojale žrtve. Toda taki primeri so danes vedno redkejši. Mnogi tovariši in posebno ženske, ki do prvega maja niso verjeli v moč strnjenega ljudstva, so zdaj spoznali, da Je resnica na naši strani. Naše vrste se morajo povečati in dolžnost nas žena je, da pridobivamo vse za našo borbo, kajti šele potem bomo popolnoma zmagale.
STARŠI IN VZGOJA OTROK
Tetko je otroka rediti, toda mnogo tete je otroka vzgajati in tako vzgojiti. da postane dober in koristen, ne samo sebi .ampak Se bolj svoji okolici, druibi. svojemu narodu. Res je, da prinese otrok na svet dobre lastnosti, podedovane po starših, to da s tem Se ni rejeno da mora otrok hoditi po tisti ooli. ki so io hodi’, starši: te je bil n. pr obe hudrae-lec, ni nujno, ia ni moral bili tadi sin. Slabe lastnosti, ki jih otr )h podeduje. so p'av za prav. le nagne-nje k slabemu, ki se pa s nravilno vzgojo da oslabiti, zatreti ali celo razviti k dobremu. Mnogo je vzgojnih problemov, dejali bi skoro, da jih /e toliko, kolikor je otrok in tudi načinov za njih rešitev je nešteto-Dotaknili se bomo enega tistih problemov. katerega srebamo vsak dan in povsod. Rešiti moramo vprašanie. koliko Škodi, oziroma koristi strogost starSev in uporaba palice pri vzgiji. V drutini, kjer uporaba palice ni vzgojno sredstvo, so dani vsi pogoji za zdrav in pravilen razvoj otroka. Drugače pa je v družini, kje: je te-pei pa dnevnem redu. Ka/ občni-otrok pri taki vzgoji? Odgovor je jasen: pomanjkanje roditeljske ljubezni. Olrok se čuti zapostavljenega ke> se njegova volja ne. upošteva. Vse njegovo delo se mora pokoravati tuji volji, ki mu jo vsiljuje mobneiša sila. Polagoma izgublja zaupanje r svoje sposobnosti in kar dela .dela brez volje in brez impulza.
Ali doseZe taka vzgoja svoj namen ? Res je, da otrok uboga, se pokori močnejši sili, ker pa ne vrši dela po lastni volji, po lastnem nagibu, odmre v njem občutek odgovornosti. Strogost mu tako sicer marsikatero delo olajša, ker mu jemlje zanj odgovornost. toda tak otrok v Življenju ne bo znal pravilno soditi o sebi. o svojem delu. o uspehu ali neuspehu.
Zavedati se moramo, da tepeZ člove a ponižuj m še boi u ker je preslaboten, da bi se branil Nihče nima pravice Zaliti otroka. Uidi starši ne. TepeZ zapušča v otrokovi duši trajne sledove, ki ostanejo tudi še davno po tem ko se je otroku koZa Ze zacelila. Ze sama misel na kazen, mu zada strah, katerega se na more otresti. Mar ni za otroka
zadostna kazen, da je sam spoznal svoj greh z lastno izkušnjo, 'e-nu potem še druga kazen? Z lastnimi izkušnjami, ki si jih mora pridobivati Ze od rane mladosti, mora otrok spoznati da ie odgovoren za svoja dela in njih posledice. Otrok mora sam odio ati. ali so njegova dejanja dobra ati slaba in starši so do'.Z-ni tej otrokovi odločbi pomagati z dobro vzgojo.
Otroku opominjamo, da ne sme plezati na stol, ker bo padel in se udaril- Otrok kljub prepovedi spleza, pade in se potolče. S tem, da si je prizadejal bolečino, ie to vprašanje zanj rešeno. Drugič ne bo več plezal, ker ga je lastna izkušnja poučila. Ce pa otroka natepemo, zato ker
je padel s stola, bo mislil, da ga tepemo, ker ni ubogal, s tem pa ni prišel do spoznanja, da kdor pleza na stol, lahko pade in se potolče.
Mnogo več bomo pri otroku dosegli ,s pametno in prijazno besedo. Kse to pa zahteva potrpljenja in tepeZ je pravzaprav najlaZji in najcenejši, obenem na nvškndljivejši način vzgoje. Ce pa otroka za nepravilno dejanje pretepeš, mu vzameš motnost, da krivdo spozna ter se zanjo kesa, ker meni, da je s tem, da je bil tepen, Ze vse opravljeno. Ne smemo tudi pozabiti, da ima tepež za otroke še nek
seksualnega značaja. S tepcicm lahko otroka ustrahujemo .toda vzgajati ga ne moremo.
Zelo škodujejo svojim otrokom star
Si, ki pri vzgoji niso dosledni. Pretirana strogost, pa zopet preveliko popuščanje, povzroč jo v o.roku zmsao, da se pri njem ne more pravilno razviti občutek za pravo mero dovoljenega in nedovoljenega. Prav tako je napačno, če je oče prestrog in mati prepopustljiva ali obratno. Se huje je če se v vzgojo otrok vtikajo druge osebe, Jcajti prava vzgoja mora biti enotna. Kdor bi Želel vplivati na otrokovo vzgojo sme to storiti le po vzgojitelju in ne v navzočnosti otroka.
Otroku moramo prijateljsko pomagati in mu svetovati, zlasti ko pride v kaka kočljiv in te“ak poloZaj. 0 m bolj je otrok potreben pomoči, tembolj bodimo z njim obzirni.
Dr. Fr. Delak
Žene v SZ danes in nekoč
Iz govora Darije Garinas, trak-toristke, pos’anke v Vrhovnem Sovjetu Sovjetske zveze mladim volilcem:
Medtem ko sem razmišljala o tem, kaj bi povedala na tem zbo-j rovanju, mi je prišlo na misel, da se moramo spomniti mnogih stvari in primerjati naše življenje z življenjem naših mater.
Jaz se ne spominjam nekdanjega življenja, toda moji domači so mi mnogo pripovedovali in mnogo sem bra!a v kn igah.
Velika socialistična Oktobrska revolucija je dala ženi pravico voliti in biti voljena. In vendar je i bil v naši deželi čas, ko so smatrali kot nekaj nenavadnega samo ! govoriti o tem.
„Kako, žena naj bi bila župan! Nekaj nezaslišanega!" je rekla
stara mati. Ona mi je pripovedovala, da bi si pred tridesetimi leti nihče ne mogel misliti, da bi se žena udejstvova'a v politiki.
In kako so nekoč živeli kmetje v našem kraju. Za primer bom navedia vas Kuzminskoje, ki jo je zelo duhovito opisal poet Ne-krasov v svoji pesnitvi:	„Tisti;
ki v Rusiji dobro žive." O Ku-zminskem pravi takole: „Blatna vas" in o njenih značilnostih: „Nekaj gostiln in 11 javnih hiš. Ce se je dekle pojavilo na cesti v obleki živahnih barv, so ženske videle v tem že slabo znamenje.
Kaj vidimo sedaj v Kuzmin-skem? Dekleta v modernih krznenih plaščih in lepih oblekah. In vendar so časi še težki. Vojna je šele nedavno minula. Toda premagali bomo težave in še bolje
MODA
Za to obleko je primeren
ob
PRAKTIČNI NASVETI ZA GOSPODINJE
^ plav šantung. Bel vložek s
S vratu krasi život, ki je zapet N
^ spredaj kakor tudi - del krila.
I
I
KAKO PREIZKUSIMO PRISTNOST DIAMANTA?
Zanesljivo preizkusi diamant vedno le strokovnjak. Približno preizkušanje je sledeče: Diamant vržemo v kozarec vode. če kamen razločno spoznamo, tedaj je pristen. Nepristni kamni so le nejasno vidni.
KAKO HRANIMO DIŠAVE?
Dišav ne smemo nikoli hraniti v papirnatih vrečicah. Takoj po nakupu moramo vsako vrsto dišave zase spraviti v pločevinasto škatlico ali kozarec in shraniti v suhem prostoru.
KAKO ODPRAVIMO NADLEŽNO DLAKO?
Nadležna dlaka na tpadi polagoma izgine, če jo orosimo z raztopino vodikovega superoksida in salmijaka.
Nadležno rast dlake odpravimo s toaletnim plovcem, s katerim drgnemo vsak dan tanke dlačice. Učinkovit je tudi plovčev prah, '-aterčga vtremo, toda zvečer moramo lo mesto namazati z mastnim mazilom, da omilimo na koži dražljaj plo”čo ,-ega prahu.
KAKO ČISTIMO DRAGULJE?
Pristne dragulje na prstanih, v uhanih itd. skrtačimo z mešanico Kolinske vode in izčiščene glinaste krede s pomočjo stare zobne ščetke in jih zgladimo z mehkim usnjem ali tkanino.
KAKO NALEPIM LISTKE NA PLOČEVINO IN STEKLO'
Pločevinasto posodo moramo na tistem mestu, na katerem hočemo nalepiti listek, zdrgniti s smirkovim papirjem. Nato namažemo listek z vodenim steklom in ga krepko pritisnemo na posodo
Na steklu postopamo takole: Jajčni
beljak raztepemo v sneg in ga pustimo zopet utekočiniti. Nato namažemo z njim listek in ga močno pritisnemo na steklo.
USI IN GNIDE NA GLAVI
Uši se nalezejo otroci v šoli. Petrolej in lesni kis sta gotovo učinkoviti sredstvi proti njim. Z njima umijemo otrokovo glavo; v hujših primerih pa pustimo eno uro delovati tekočino na lasišče. Nobeno teh sredstev ni škodljivo, četudi povzio ča žgoče dražljaje
Celo pri negovanih laseh se lahko .zgodi, da se naselijo anje bodisi s prenosom, bodisi pri prenočevanju v nečistih prostorih. V takem primeru je treba takoj krepko nastopati. Najbolje je, če zdrgnemo zvečer lasišča s petrolejem in pokrijemo glavo s tesno prilegajočo se čepico. Paziti pa moramo zelo, da ne pridemo v bližino ognja. To ponavljamo tako dolgo, dokler ne uničimo mrčesa.
UMIVANJE GLAVE
Nastrgamo dobro belo milo, ga raztopimo v topli vodi in dodamo eno noževo konico boraksa. S to raztopino umijemo enkrat ali dvakrat lase in tako dolgo spiramo, dokler ne speremo vso milno peno. Zadnji vodi, s katero spiramo, lahko dodamo nekoliko kisa, ki povzroči, da postanejo lasje mehki in svetli. Ko so lasje suhi, namažemo lasišče z oljem za lase ali repinčevim oljem.
Namesto mila lahko vzamemo tudi različne praške, ki jih uporabimo po pripisanem nasvetu.
Tudi limona nam služi namesto mila. Lase najprej zmočimo s toplo vodo, nato zdrgnemo lasišče z limoninimi kosi. Glavo in lase spiramo s toplo vodo, ki smo ji dodali nekoliko boraksa.
Ì
Zelo ljubka poletna obleka | iz vzorčastega crepe de china. ^ Izraz je zelo poudarjen in ima lì obliko črke V Zgoraj obla-1 pen život je spredaj stisnjen | v gube.	|
I
I
I
Ì
N
$ $
$ 1
! V
s
.X
1 ! / /
ij
živeli. V vasi grade električno centralo, v načrtu je tudi vodovod in mnogo drugih stvari. In pri vseh teh delih sodelujejo žene z navdušenjem.
Marija Berezina je n. pr. brigadir v tovarni cementa. V kolhozni električni centrali delajo tako, da je veselje gledati jih. Včeraj na primer je njena skupina presegla normo za 300%.
Dekleta Rjazana se ne ustrašijo nobenega dela, vozijo traktorje in njih edina skrb je, da bo žetev o-bilna. Vzemimo za primer Antonijo Subkovo. Trenutno se v Moskvi pripravlja na univerzitetno diplomo. Za časa domovinske voj-ne je bila na fronti. Za svoj pogum je dobila naslov heroja Sovjetske zveze. Kakšna je njena bodočnost? Smo trdno prepričani, da je Sovjetska oblast zagotovila vsaki izmed nas lepo bodočnost.
In vendar, dekleta, še so na svetu dežele v katerih ne morejo žene niti sanjati o najbolj preprostih človeških pravicah. Povedala vam bom, kako je bilo v Parizu. Imela sem srečo, da so me postali na mednarodni kongres žena. Tja so prišle žene vseh dežel: iz Evrope, Amerike, Afrike in Azije. Povedati vam moram, da je naša so-vietska delegacija uživala posebno pozornost. Gledali so nas, kot da smo prišle z drugega sveta. Amerikanke, Francozinje in Italijanke, vse so me spraševale, posebno natančno pa poljedelske delavke. Pripovedovati sem jim morala natančno o življenju kolhozov in tudi koliko zaslužim. Povedala sem, da sem prejšnje leto bila plačana za 1700 delovnih dni.
„Neverjetno" je rekla Amerikanka. Razložila sem. da sem za vse leto zaslužila 50 centov žita in 13.000 rubljev v denarju, veliko množino krompirja, zelenjave in še drugih pridelkov.
„Toda kaj delate z vsemi pridelki?" me je nekdo začudeno vprašal. Odgovorila sem, da mi moj zaslužek dopušča, da živim v blagostanju, ne da bi si morala kaj prikrajšati. Na svojem privatnem posestvu imam kravo, dva prašička in kokoši. Kar mi preostaja, prodam državi. Mnoge delegatke kongresa so se silno čudile, da vodijo v Sovjetski zvezi velika kolektivna podjetja ženske. Vsi so me izpraševali:	Ali ni prepirov med vod-
stvom in uslužbenci podjeLa?'' Vam dekleta, se bo zdelo vse to smešno, jaz. pa sem morala razlagati vse te podrobnosti.
In koliko brezposelnih žena smo videlil In koliko jih je, ki zaman iščejo kakršnokoli delo!
„In ni nobenega upanja!" mi je rekla Parižanka. „Smo že utrujene upati, da bodo prišli boljši časi.
Razumljivo je, da smo morali premagati nemajhne težave in še sedaj je za mnoge življenje zelo težko. V mnoge domove je vojna prinesla nesrečo. Zapustila je nešteto sirot in mnogim odvzela drage svojce. Ampak vsak izmed nas ve. da je najhujše za nami in da imamo pred seboj srečno in svetlo bodočnost. Delati hočemo še z večjo požrtvovalnostjo.

js « « '3 of >
C« tfl
y—*	>■ t—h
O. C3 . O >N
ISis
<u a> o
-+-* »r—» (»4
a>
>U
Čarovniki so pokleknili pred vrati in molili svoje čudne	Tedaj so vsi vstopili in pričeli s čaranjem. Plesali so	Črt in Sonja sta vrgla v župnišče, kjer so spali nemški	Nekaj temnih postav je teklo s puškami v rokah prot
molitve Sobeidina soba pa se je polagoma ovijala	okoli princesinega ležišča, poklekali, molili, zažigali v	orožniki, bombe. Nastal je velik krik. Zaregljala je nem-	župnišču — Kočevarji, ki so jih Nemci naselili v teh kra-
v goet dušeč dim, ki jo je kmalu uspaval v trden sen.	čeladah ogenj, šah je z grozo gledal njihovo početje.	ška strojnica, odgovorila je partizanska in vse je utihnilo,	jih. France pa je zaklical: »Drugi bataljon, na juriš.«
v
S<-o •* w
g*
(SX
TJ
o_
ro"
3
•O
» v n' ^
;ž„«3^. Sc’2:<«£JO	A
^ I n< “ !	| § !. -'JVj?
ff^l :-:l|iG^k
rrw^g'5T	3fr / Zem
N g‘
N ^-t *-t «u Q-"
ž ^ S*'
w 2.	c~“'
v fr ^ ^
< a Q3 3
r. n>
A —
o<
<T>
-I
&3
o<
<T)
^ s
0< P3*
►t
2:
JD
S
O)
UJ
SS
?r
T3 V>
I 3 3 -
* N' = 3
co 3
►n u-^
*“ S g
N< N ^ (T>	•—*
^ CL P
S § ;
g-l-
3 <
S
ZJ“ 65
3 o
— crq
tu	3	tu
3	^	—	S	0
03	GfQ	a>	Cl	__
^	^	-C3	CO
^ o 2 S 3 o.
03	^
go™ n' 3 S š	nS
5* '* ® 3	®
C
c ^ o< P ^‘.N ^
> -*^' N
N CL TJ ULL ^3 O. co —
Il“
B •“ I
3
s<
I*
"30 r& •—•
3 r
x I ^
Cu CO W.
1	G0<	O)
Q* g to g
2

S S ^ 0 m 3 B-.-"'5-d1^ £sr- “•01 *	I iS‘3 I s.
n. 33*30? sr™3°. -rt Ncuo^cr^wg w
y - as*w
3 u>
^ SL 3	3!^	o*
1—*•	rD	co	tu
n>	PT tJ n
n ~a § S a.
^	a,
“Š"š-'S
^	0< ^1—4.
<	CD
3 § S*3 gg. 5* g-
^	O	D.
**!^S\£?.
7)
3
o<
3
3 5“ g*"3 c o a 3
£5 c/)« t—h < CO
lis 3
ll-f £
3 3 3 t
3 N J3 3
<
S
3 2.
“Fs* 1^5-g-l
■“ET šF3 3 2.1 B* I 3 <
oc»
SoS<
< <; o.
S<|§
^ ST
s r .
3-f
CD
m—41	1 >—t
£<£ m'
3 N S
* N 7T jU O
N3 w o
TJ ^ ^
1^<? 3 2 0<
• 1—*. <*
(D (-D
V) — o<
r^rr.
o.-.
3 O* rti I
o.3 a o.
JU JU >* *—*
‘cd*
»
JO.
3
(D
H
co
pr
H
S-
“D
co
3
to
r~f-
T
N
D
O
<
S-►—*
D
(D
Ig
2. 3 B-i
ag o 3 o c jr g
ISPgo
3 03 o 2:
• 3;CrQ —
o -o
2.3
ST -o — ^ «-g 3-“*3
C ^3 c
3* tp 3*
N< tv “2
V 3* <	^
3. s a o< ? z
5-3 al
N ^
Ì<3 § &
pr
o
3 «a p
O rti
2^11
S<S<-3
gs|-S
'iT
3
<
o < -
Otu tJ
N ‘O CD
<
3m
rti g
S*
3
as1
cg
<D
5.
5‘S. cS er.
er
o
&
?r
o
<
Co
n<
A
WWV^^WvWvWvW^A/>/vW^ApVVW^AAA/>AAAAA^/W\A/SA✓Ww^AA/vWVS^VwVwVV^A<VVV^»VVVV'/^V*^VwVVWV^^V^/»VVVW
s^§-ir^
l:s§s-|^ ^
sa^ « «
lil

^ ^i| 11 s 3^1-sr
« « a ~ I
irl*
r*
§ ^< g-s J’** g-^'=2' '• § ‘S*‘ g "S<
C3
q>
S
O
•^1
šl
3
r
C-4
O
N<
n>
h3
p
er
o
p
C	N 5g
-P N. o' 3* W g-0q 3* 2. S* 3 3
Hicu^S'a^ ••
■“ 3 F tn 2) < ^
n a - ^ - 5* o.
JO -* P	^
lvll=g_
^sil3”s
|s.|ga3g-s
I S. g*—g. S I ^ 3
s-- Z	= s65
Ti a-™ o
O JO 3r* M	to fO al ^
T3 a “■ ’“ 5 ™ O
o M Q. tv N <
i5l”sg:E'5: -£-s;-S3
< ? O ? ?
M 3
2*3 a
tv B ^ 2
^*^C§.S< a ? p
g 05 3: -10 o S.
»siirJsg:3i's-“|š-" ■p"s-?S'ft'-Li”.s'i? s.?n	-"l-
« 3 <,Q	^ g " ? g 3 g; ? 2. »
o ^ ..p gpHs-s^ls "i,- l’ « w a.^g.S 3
3’ a N £< Š 3.-S b-P’EL 3°	3ea.o9an,^3<o:
žf s S.e*K< Sg2*?r« 00 tri
?r 73 co o sv
B-S^w-g'S'g S 3	^»g-g £*§■§* 'E
O ~S.3 a.N_ o.-	<3 3'OS.B:3 2:„.a|;OS.«
-S-F SԤg ^rg-crg-FB B'3 B-3 3 p.^o*o<o
g’w'fsl3 “en 3 3 2*3 S!75 243 o-3 3 3 m3 3 I; S
‘o*'-	J2*^ w § «S. S. S< § § § ^ (YQ ’ ’ T3 < ^ CO CD Sj rD 3
0 tv?_.5^3 3-Q.3 S P 3	3 S — 0*3 rt-*
3-M rT2 g a3 M.S2c»2t«rtis:-337;~er
srz.iiuu-J-hmH;::rz
p j5'2.N<3 g £ Djg ST3 35 o-g g-o-S & g.
g3n>3	*-• gJ O JV a 3- 3 rt a ^ a m - £	2
3 3*3 3 ^ 'K O.M CtN’S.rt.
p- g M 3 ?	3 2. ? 3 3 3. 3 g O W 3 tu < 3
s
3
• £ ^ 3
^ g B^|-3-ag-g<s<g-^	-^g
■S 3* S 3*--^B 3 3 Btj^-^ s o o. O 2:1.0-
75
T3
2.5:^
2“. o
S 2 2 1^1^

«
o
3
•2.s as*- F
■&!s° f 11	i's#I
llf ™|§.(Kl|!?l!«,L,ii-.a|' S°N2
^||IK Ì
S““°	2; 58
O M- v O*
2 o 'S	_
S.a2^p
§ sfŠr 2 s<g 3-g 3 §^3 7
S.S‘2.S.F5^	"
3 O * rti 3 ^
3'3* -ris-
— -t t-1 p* D.W F
g<awg-|^z
3^g|!|grtgg;
“FN<g*_3 3’ ’
II
ff;l S&“
= ”2
s:. 5.
»•g a
0.3- L
CO ^ CD
*7Q
invilito 3^3^
Is^-I^3 is 3,7S-i ? ? !
sr?
Fg
"3 ? 2.
S N<
75
3 , a n)
-■ [sl G* 3
|S3"
lili
CL CD 0*
3 » 3 5
o o S. .
c-<
M
o
>5 «
«Vri
V_ ‘S
^ I
0	5
C *
1
<V)
§*
Dr-
o
5
o-£*
7?3»J3'tVSr3CIM ’-to‘3•	3
N C O SU C/> O.
F'ST3'
3*3
^ 3
3 a 3 "p "' “ n 3^
?3 |'So a§
2. o-2
FIIH l|itt&g.i:2|s?
m'-w O c
;-• CD 0 3 N ^ ^
a M <	?3 .3 3 «;.c«S*0
3 P. o.
q-3 g
3 a: 2.2.
?g-o
(D
2^3
■ rt, ^3*§-
3* P ra O-
llliFPitl

V drugi polovici aprila t. 1. so se vršile še poedine smučarske tekme in prireditve:	Triglavski smuk,
mednarodna smučarska tekma na Kaninu, veleslalom na Okrešlju itd. — za slovo od zimske šporne delavnosti.
Po dolinah in srednjevisokih po. gorjin, po Krasu in alpskih predgorjih pa se je skoro s koledarskim datumom razlilU pomlad; prehodna doba za planinstvo, čas za priprav. Ijanje pravega planinskega izletniš-tva in organizacijskega dela ter pr. vih izletov na nižje gore.
Primorsko planinstvo na razpotju
Cona A in B se po svojem nedolgem, toda čudnem in burnem ob. stoju bližata svojemu nujno potrebnemu koncu. Tudi primorsko pia. ninstvo se pripravlja. Dosedaj prehodno in zasilno organizirano po avtonomnih Planinskih društvih ter povezano v «Zvezo primorskih pia, ninskih društev se bo prilago-Oi.o novemu položaju. Mapuvcw»n je občni zbor «Zveze primorskih planinskih društev» za nedeljo dne 18. maja na Kuclju, ki bo to vprašanje odločil ob prisotnosti zastopnikov vseh primorskih planinskih društev obeh con, — v istem kraju, kjer se je osnoval pripravljalni odbor otnenjene Zveze.
cm zbor Planinskega društva v Trstu,
Med tem se Je vršil 11. maja t. 1. 2. redni občni zbor Planinskega društva v Trstu, vključenega v «Zvezo društev za telesno vzgojo» v Trstu. Podan je bil pregled društvenega dela v prvem letu po svoji obnovitvi. Bilo je nedvomno plodno to prvo poslovno leto. Povezalo je slovenske planince, ki so delali v vseh mogočih organizacijah ali samostojno, v novo skupnost, ki je Poskušala nadaljevati z delom, prekinjenim pred četrt stoletja. To pomeni, db je bilo potrebno začeti skoro skraja.
Vzbuditi smisel za planinstvo z izletništvom in seznaniti Tržačane z bližnjimi kraškimi vrhovi in jamami ter z Julijskimi planinami, od pomladi do jeseni peš, po zimi na smučeh to je bila glavna skrb društva v tem letu.
v' dobi od aprila do novembra 1846. ter letos v aprilu in maju je Priredilo 22 skupnih izletov s povprečno 10 do 65 udeleženci, od Glin. ščice in Volnika preko Anviž, Slavnika, Snežnika, Učke do Krna, Ble. ha pa do velikih planinskih slavij na Nanosu in pod očakom naših Planin, Triglavom. Obnovila so se
Sestavil Mac Bartol
Mat v 4 potezah t , a"aànJi problem je sicer
Za " ^ ln ** SO obiiah10 mnot , . reSevnlca kakor dvopoiezt t . em Primeru pa Je število ° 28 belega kot za črnega tak*5 ne strukture pozicije ot ? da Pride vidnejše do b°rba belega proti patu, s V tnl*1 neprestano preti naprav *anim< V tB b0rba v Pr'
»“Ci,'" »	»
stara poznanja naših gor, obnovili tradicionalni izleti, taborenja in slavja, obiskala se je ob novih otvoritvah vrsta prelepih naših kraških jam: škocijanska^ slivška, Dimnica, divaška Vilenica,' poleg postojnske jame, — ki so končno vse prešle , v ljudsko last in upravo. Zal, da do ureditve pravega speleološkega (jamarskega) dela še ni prišlo.
Od decembra 1946. pa do aprila t. L je organiziralo 11 smučarskih izletov s povprečno 20 do 70 udeleženci. Od naših najprikladnejših smučišč v Črnem vrhu, kamor smo šli 7 krat, pa do Livka, Planice, Višarij, Zabnic in Kanina so šla naša smučarska pota.
Čeravno so naši izleti dosegli že zanimive številke, je vendar jasno, da smo še daleč od prave množičnosti, ki ji stoji na poti še mnogo zaprek, ki niso le v pomanjkanju planinske zavesti, pomanjkljive organizacije ter propagande, pač pa tudi v dejanskih ovirah kot so gospodarske prilike, obmejne ovire svobodnemu gibanju,'prometne tež. koče, povečane semintja z namer-
nim metanjem polen pod noge s strani zasedbenih oblasti.
Zal, da društvo ni uspelo, da bi pritegnilo v dovoljni meri mladino k planinarenju kljub smotreni povezavi z mladinsko organizacijo.
Za planinsko propagando je napravilo marsikaj s številnimi članki m dopisi po raznih časopisih |e re. vijah in z nekaterimi predavanji, med njimi inž. dr. Avčina s skiop-tičnimi slikami.
S številnimi fotografskimi posnetki se je udeležilo planinske razstave na Jesenicah, ki se je nato ponovila po večjih mestih Slovenije. Ob. novilo je nekaj markacij po sledovih znamenj starega SPD in se potrudilo, da je vsaj zasilno zavarovalo nekaj planinskih koč bred na. daljnim propadanjem (v Trenti in Triglavskem pogorju). Vse to seveda v prehodni politični razdelitvi v coni A in B. Med tem je seveda dvomljivo, ali bo moglo nadaljevati s tako delavnostjo na prirodnem planinskem področju, od katerega bo ločeno po ponovni krivični med. narodni odločitvi.
Za izdajo fizkuHurnega almanaha jugoslovanskih narodov je Planinsko društvo zbralo biografske podatke in slike 22 planincev, ki so ali padli v osvobodilnih bojih ali pa so bili ustreljeni kot talci.
Tečaj za planinsko plezanje v Glinščici pri Trstu —
Do pravih vrhunskih storitev se bo pa moglo naše planinarsko udejstvovanje dvigniti le z razvojem v pravili aipinskih-gorniških pano. gah, v prvi vrsti v plezanju. Pia. ninsko društvo v Trstu je že lani poskušalo, da bi zainteresiralo mladino s posebnim plezalnim tečajem, toda, žal, ni uspelo. Letos je ponov. no poskušalo s tečajem, otvorjenim v nedeljo dne 11. maja t. 1., ki jf prav dobro uspel. Obisk je bil dober, zanimanja dovolj, potrebna bo le še trdna volja in vztrajnost, ki sta najbistvenejši lastnosti plezalca, da prebrodimo največje težave, fla se vzgoji skupinica vrhunskih gorniških delavcev, enakovrednih onim v Sloveniji in pri druglti narodih.
J. Z,
Ali je še možna rešitev?
Spartak - Lj. Ponziana 2-1 (0-1)
V	nedeljo so bile zaradi medr-žavne tekme Jugoslavija - Češkoslovaška v Pragi odigrane samb. tri tekme jugoslovanskega nogometnega prvenstva. Enajsterica Lokomotive je na domačem igrišču odpravila reški Kvainer z rezultatom 3:1, Budučnosti iz Titov grada pa je uspelo prinesti iz Skoplja dragoceno točko v tekmi., ki se je končala neodločeno 1:1.
V	tretji tekmi na tržaškem stadionu pa je enajstoriei Spartaka iz Subotice uspelo premagati tržaško moštvo Lj. Ponziane. ki ni znalo, kakor 14 dni prej proti Lokomotivi, izrabiti premoči prvega polčasa. Tržaška enajsterica si je s tem porazom močno pokvarila možnost za obstoj v ligi, njen položaj v kvalifikacijski lestvici je postal brezupen. Kljub vsemu pa še ni vse izgubljeno. Ostanejo še tri tekme na domačem igrišču in ena v Zagrebu. Ce bodo znali Tržačani zmagati v teh tekmah se bodo rešili, kar vsi upamo in si želimo.
Tudi v nedeljo je prvi polčas pripadal domači enajstoriei, ki je v tem delu tudi dosegla gol v 36’ po Topnmasiniju. V drugem polčasu pa so Tržačani popustili ter so vzeli gostje vajeti igre v svoje roke in zabili v 9 in 16’ po Jako-vetiču in Prčiču dva gola.
Spartak: Simonkovič, Kopilovič. Beleslin, Jakovetovič, Žvekanovič, Janjič, Vorgučin Takač, Prčič, E-lek, Kuzmanovič.
Lj. Ponziana: Parola, Valcareg-gi, Caproni, Giannini, Carlin, Tra-marin. Benvenuti, Stivoli, Maluta, Kovačič, Tommasini.
PieseMje « Kopru
V	nedeljo so bile odigrane 3 tekme pokrajinskega prvenstva. V Trstu je Skedenj prišel zopet do celotnega plena, ko je po lepi igri zmagal nad enajsterico iz Milj z rezultatom 3:0 ter si s to zmago zopet popravil položaj v kvalifikacijski lestvici. Tržaški derby med Tovarno strojev in Montebel-lom se je končal z zmago Tovarne strojev z rezultatom 2:1, ki pa ni pravilna slika igre, kajti pravilnejši bi bil neodločen rezultat. V Kopru pa je prišlo do velikega presenečenja, ko je enajsterica iz Gradiške odpravila domačine z rezultatom 2:1.
Finsle oMug» prvenslva
V	nedeljo so bile odigrane prve tekme za finale okrožnega prven stva. V finale so se plasirale enaj storice Primorja P. Magdalene (Cebulec), Costalunga, Alma Vivo de, Rojana in Rdeče zvezde iz Ankarana. V Trstu je bila odigrana tekma med Magdaleno in Costa-lungo, v kateri je prva zmagala z rezultatom 1:0, v drugi tekmi pa sta si enajstoriei Alme Vivode in Rdeče zvezde razdelili točki. Tekma se je končala neodločeno 2:2.
Prve laUlelske lete
V nedeljo popoldne so bile na stadionu prve letošnje lahkoatletske tekme, na katerih so tekmovali atleti ZDTV. Rezultati tekem so:
Moški: Tek na 3000 in. 1) Gro-. pazzi Luciano (Sv. Ivan) 10!33’; 2) Pavan (Sv. Marko) 11'33) Tedesco (Sv. Marko), itd. Handicap hoja na 3 Ifmi 1) Corsi Ezio (Kraljič); 2) Guštin :<Sv. Vid); 3) Cuk Marcelo (Trebče); 4) Kalc (Trebče); 5) Govorčin (Sv. Ivan), itd. Met diski : 1) Prešel Stojan (Bazovica) 36,33 m; 3) Dolgan Marjan (Sedenj), itd. Tek 100 m: 1) Sedmak Marjan (Vesna) 12.4; 2) Reinhard Ennio (Skedenj); 3) Sedmak Lucijan (Vesna), itd. Tek 400 m:
1)	Sedmak Marjan (Vesna) 55,8;
2)	Micheli (Sv. Marko),. ža prša; 3) Sedmak Lrcijan (Vesna). Zenske: tek 80 m: 1) Sedmak Ester (Vesna)
POGRESEN NASLOV
Crkostavcu so se pomešale črke. Postavi črke zopet na pravo mesto in dobil boš naslov krasne slovenske knjige.
ZVEZDA
Il	B
I—U Kovina
I—	III Nepopolna beseda
II-	V Ni laž
IV—V Simboličen znak IV-III Odtis
12,3; 2) Macarol Egle (Skedenj);
3)	Gari Silva (Kraljič). Tek 8000 m:
1) Petrani Diana (Sv. Vid) v času 2’52”;	2) Frausin Mafalda (Sv.
Vid); 3) Stefanič Marta (Vesna)
4)	Buranel Luciana vKraljič); 5) Sumonovič Štefanija (Kraljič); 6) Kocijančič Ada (Sv. Vid).
IV o g n m e t
CeSkosMka-JugosMia 3-1
V nedeljo je bila v Pragi odigrana medržavna nogometna tekma Češkoslovaška - Jugoslavija. To je bilo tretje povoino srečanje med tema državama.. V prvih dveh tekmah je zmagala Jugoslavija in Sicer v Pragi z rezultatom 2:0, v Beogradu pa s 4:2. Cehoslovaki so se za tretjo tekmo dobro pripravili in jo odloičli v svojo korist z rezultatom 3:1. Častni gol za Jugoslavijo je zabil v 12’ drugega polčasa Matošič Frane.
REK
nit, vas, jez, pav, sel
(V navedenih besedah 'rtaj po eno črko !).
v
ZEMLJEPISNA UGANKA
Iz črk A A A A A C D D D E EIIII1JJLMNNNNN OOOOPRRSTVZ sestavi imena, ki pomenijo: 1. kraj pri Hir-ski Bistrici, 2. kraj pri Trstu, 3. otok v Jadranskem morju, 4. kraj v Goriških Brdih, 5. rudniško mesto, 6. reka v Beneški Sloveniji. — Začetnice tvorijo ime kraja na Goriškem- •
K «s it« v ugaiih št. 15
KRIŽANKA: Vodoravno: 1. skuta, 6. Praga, 10. Kopitar, 12. rog, 18. as, 14. roman, 16. da, 17. lok, 19. model, 21. aval, 28. remiza, 25. Emil, 27. diva, 26. klepar, 30. reja, 32. nabor, 83. ker, 34. ol, 36. nožar, 36. če, 3». pot, 41. Radovan, 43. Avala, 44. ovira. — Navpično: l. skala, 2. Kosovel, 8. up, 4. tir, 5. atom, 6. praded, T. ar, 6. gad, 9. agava, 11. amor, 15. nemir, 18. kamen, 20. Livek, 22. lipan, 24. Zaječat-, 26. Labora, 28. Kropa, 29. roža, 31. arena, 32. Rado, 35. lov, 37. rov, 40. ta, 42. vi.
POSETNICA: mizar.
STEBER: Jakob, usnje, Greta, oglas, sokol, liter, arija, vodik, Ivana, jutro, atlas, Jugoslavija.
DIAMANT:	P, Krt, Kovač, Prvi
maj, Tamar, Car, J.
Imena izžrebanih za nagrade bomo objavili v prihodnji številki. Tako tudi odpošljemo več nagrad istočasno. (Nekateri nas kar ne marajo obvestiti, ali so knjige prejeli ali ne.)
Anglija-Konlineul 6-1
Prerokovanja sovjetskih in jugoslovanskih športnih vodstev> ki niso dala za to tekmo svoiih igralcev, so se uresničila. Anglija je premagala konglomerat s -tatastro-falnim rezultatom. Cirkuška predstava je uspela, vendar pa ne popolnoma, kajti Angleži ne morejo reči, da so premagali kontinent. Manjkali so igralci Sovjetske zveze in Jugoslavije, nogometaši, ki bodo rekli svojo besedo v bližnjih srečanjih.
Ilaliia - MaiMa 3-2
V	Torinu je bila v nedeljo odigrana medržavna tekma med nogometnima reprezentancama Italije in Madžarske. Italijani so šele v zadnji minuti pred koncem tek-me zabili zmagonosni gol.
Zagreli - LMaiia 4-3
V	Ljubljani sta se v nedeljo srečali nogometni reprezentanci Ljubljane in Zagreba. Ljubljančani so še v 9 drugega polčasa vodili z rezultatom 3:0. nato pa so zaradi pomanjkanja rutine dopustili, da so Zagrebčani ne samo izenačili, temveč tudi zmagali.
Mitaciiske lete za vstop v zvezno ligo
V	nedeljo so *se po vseh republikah Jugoslavije pričele kvalifikacijske tekme za vstop v Jugo slovansko državno prvenstvo. Rezultati prve nedelje so: Makedonija • Rabotnički 1:1; Metalac « Split 4:1; Dinamo - Podrin'e 4:0; Tekstilac • Zagreb 0:0; Radnički s Sloga 6:4.
ResBi/alcKin
Najprej moramo povedati, da se mora v zadnji Številki pri križanki glasiti pravilno vodoravno 2: vsega ima (namesto nima).
Tovarišica Vida Cok, učenka VI. s. gimnazije iz Beograda, nam je poslala poleg rešitve ugank tudi 23 vrst dolgo pesem, kjer pravi, da se tudi V Beogradu ceni Ljudski tednik. Pesmi sicer ne bomo objavili zaradi pomanjkanja prostora, a veseli nas, ko čitamo: „Smo daleč, pa vseeno v mislih z vami gremo." Pošlji nam, tov. Vtda kako poročilo o Slovencih v Beogradu, zlasti o Primorcih.
Objavljamo katere knjige smo doslej razdelili. Za prvo nagrado: Ka-verin: Dva kapitana (dvakrat); Kra. njec: Tihožitja; Prežihov:' Jamnica; Gorki: Mati (dvakrat); Tolstoj: Kruh; Ostrovski: Kako se je kalilo jeklo (dvakrat); Prežihov: Požganlca (dvakrat); Ostrovski:	Rojeni v burji;
Ljubim. — Za drugo nagrado: Bevk: Kaplan Martin Čedermac (trikrat); Gregorčičeve pesmi (dvakrat); Spomini na partizanska leta; Jokovljev: Zgodbe; Kara Bugaz; lljin: Kako je človek postal velikan (dvakrat); Prežihov: Od Kotelj do Belih vod; Mislimo, da se nagrajenci ne bi mogli pritoževati.
Kupon št. 17
z* nagradno tekmovanj» Ljudskega tednika
Odgovorni urednik: Jože IH—M
„DEMOKRACIJA"
Mi se imamo radi, radi, radi, radi. ..
Goriško „Demokracijo"
najdeš že prav povsod
Citat iz »Demokracije«
Takole je Slavko Hribovec napisal: »Zmotno je, da je demokratična svoboda neomejena svoboda za vsakogar, za vsakogar, za vsako delovanje in da se sme vsakdo brez izjeme sklicevati na demokratične svoboščine.« — Da, zmotno je to! Tudi list, ki objavlja reklamo za preselitev raznih pobeglih Rupnikovcev v Argentino, se moti, če misli, 'da ima pravico sklicevati se na take svoboščine!
Posnemajmo' Čehe!
Tudi ta naslov najdeš v »Demokraciji«. Članek objavlja besede dr. Beneša, a ne tistih, s katerimi je odklonil pomilostitev izdajalca Tisa.
Bistveni odmev
Uredništvo »Demokracije« poroča v svoji tretji številki, da je prejelo vse polno izrazov in pohval, za kar se prijateljem vljudno zahvaljuje. Uredništvo omenja, da bo te odmeve objavilo v bistvenih
IZ5£t	oD&oft.
ZA SLOV £HCB
•ROMA VIA bP COUL|(ŽR0SiT)'S
„Za vsak primer bom tudi jaz vzela potni list do Argentini]e".
izvlečkih. Odmeve bo objavilo? Dobro. Naj jih. A za začetek naj objavimo še mi enega. Hoteli smo namreč vedeti, kakšen odmev ima »Demokracija«, pa smo v gozdu zavpili naslov njihovega lista. In odmev nam je bistveno odgovoril »I-A«.
O Ljubljani
»Demokracija« objavlja članek »Slika današnje Ljubljane«, ki ga je posnela po »Slov. poročevalcu«. Z naslado ugotavlja »Demokracija«, da je v današnji Ljubljani preveč temačno, da se tam v temi ljudje komaj prebijajo do doma. — Najbrže bo res tako, kar pa ni nič čudnega. Belčkov manjka tam, belčkov, kaj ne, pa bi bila Ljubljana takoj lepo svetla!
Prevzvišeni v Coroneu
Tine: Si slišal o tem, da so imeli škofa v Coroneu?
Tone: Ježeš, kaj so pa naredili?
Tine: Nič.
Tone: Da, da, bo že držalo; tam imajo največ tak’h, ki niso nič naredili. Oh, ti ubogi naš škof!
Tine: No, saj so že zunaj.
Tone: Zunaj so že? Škoda Pa bi ga vendar zadržali tam. To bi bilo zelo koristno.
Tine: Za koga? Za kaznjence?
Tone: Ne, ne. Za nas in za škofa bi bilo to dobro.
Tine: Tone, Tone, ti si pa antikrist!
Tone: To ne, pač pa antifašist.
Govorice
Govorijo, da smo Tržačani še vedno brez guvernerja zgolj zaradi nesrečnega slučaja. Mož je bil že tik našega mesta, a ga je pred izkrcanjem pogoltnil pešekan. Sreča v nesreči je, da so ujeli ribiči vsaj peše-kana, če se nam je že guverner ponesrečil.
9
Govorijo, da je v Nabrežini sladkorna bolezen zavzela neverjeten razmah. Celo nekaj civilnih policistov in italijanskih železničarjev se je je nalezlo. Z uspešnim zdravljenjem je sedaj pričel podm-špektor Stefani, ki je prvega bolnika, nekega babrisa, vzel v zdravljenje v policijsko bolnišnico. Bolniku gre že na boljše in mu posebno Unrrin sladkor za Jugoslavijo nič več ne diši.
*
Govorijo, da je neki župnik Barbič zapustil svoje ovčice v Avberju in šel za učitelja v Skedenj. Govorijo, da se bo to v Skednju ponovilo v o-bratnem smislu, ker bodo ovčice zapustile njega.
*
Govorijo, da prodajajo pred neko cerkvijo v tržaški okolici zanimivo igračko: letalce, ki ima krila prebarvana z italijansko trikoloro, rep s fašističnim znakom, na letalcu pa visi svetinjica. Ker gre i-gračka kljub vsej pestrosti slabo v promet, nameravajo o-besiti na letalce še sliko Pa-squinellijeve. Bati se pa je, da bo šla igračka po tej obnovitvi še slabše med narod. *
Poviški
Plin, elektrika in tramvaj, vse se bo spet podražilo, ker je malo boljše plače delavstvo si priborilo.
Radi zvišanja življenje lepše pač ne bo postalo, prej mo&oče je. da padlo pod sedanjo bo normalo.
A različnim špekulantom posli še bolj gredo v klasje. Delavec jezi se nanje, kmalu grizel bo po pasje!
Iz
zanesljivega vira
Vesti o obnovi, ki prihajajo iz Jugoslavije, so odločno pretirane. Tako smo brali v časopisih, da bodo v letošnji sezoni v Beogradu zgradili 2.200’ novih stanovanj. Iz zanesljivega vira pa smo dognali vso pretiranost te vesti, kaiti v letošnji sezoni bo tam zgrajenih le 2199 stanovanj. *\	.
Hude skrbi
Turška in grška vlada sta v hudih skrbeh zaradi De Ga-sperijevega odstopa. Vzrok temu je, da je slišati glasove, češ da so De Gasperijevemu odstopu pomagali ameriški dolarji. ki iih je prejel od Trumana. Ker sta tudi Turčija in Grčija bili deležni te dolarske dobrote, ni čudno, če sta sedaj v skrbeh in bojita, da bi se tudi njihovim vladnim možem kai takega ne primerilo kot italijanskemu predsedniku. Dolar je zlodej! Če ga nimaš, si ga želiš; ko ga dobiš, te pa no glavi tejm.
Neuspeh petletnega načrta v Jugoslaviji
Ves nesmisel začrtanega petletnega načrta, ki si ga je postavila Jugoslavija, se najbolj izraža v tem, da so se nekatera podjetja obvezala končati ga že pred določenim rokom.
Svetnik in svetnica v Coroneu
Škof: „Blagoslavljam vas v zaskrbljenosti, da bodo v nebesih vaše častivredno dejanje pomotoma šteli za zločin".
Coen spet na svobodi
Paznik:	„Prihodnjič pa pazi,
ljubček, da boS pravočasno odvrgel bombo v množico, pa ti ne bo treba sedem dni sedeti v zaporu."
Danes in jutri
Leta 1947: Amerika je posodila denar Italiji, Franciji, Turčiji, Grčiji,
Leta 1950: Amerika zahteva povračilo dolga od Italije, Francije, Turčije, Grčije.
Leta 1955: Amerika išče v Evropi posojilo.
Svojevrstna ležišča nafte
V novi Jugoslaviji so odkrili svojevrstna ležišča nafte, kakršnih ni nikjer drugje na svetu. Posebnost teh ležišč je namreč v tem, da so ta med redkimi na tem svetu, kjer nimajo Amerikanci svojih prstov vmes.
Recept
A: Kaj bo iz tega! Moj revmatizem v rokah je vedno hujši. Zdaj se še briti več ne morem. Ali veš ti za kako zdravilo.
B: Pusti ai rasti brado.