Leto
dne 20. maja 1914.
Št. 15,
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej.	»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, za Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri
Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 E 60 v. večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine
na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so	Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka	za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni
poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.	stane 10 vinarjev. List11 v Celja.
Knezoškofijski konzistorij v Mariboru — na krivih potih.
V Celju, meseca maja.
Narodna stranka se načeloma ne vtika v verske zadeve. Mi spoštujemo globoko ukoreninjeno versko čustvovanje slovenskega naroda in vemo pravilno ceniti blagodejne posledice pravega verskega življenja med ljudstvom. Kakor odbijamo z neizprosno doslednostjo napade na naš jezik in na politične pravice Slovencev, tako ne odobravamo napadov in norčevanja z vere našega ljudstva. Zato tudi nismo nikoli prišli v nasprotja ali prepire z onimi, ki so poklicani versko čustvovanje med našimi ljudmi vzdrževati, zaradi verskih, kvečjemu zaradi političnih vprašanj. Zato nismo nikoli pustili v svojem glasilu pisati ne proti veri, ne proti duhovnikom kot svečenikom božjim in smo vedno častili autoriteto mariborskega škofa in njegovih me-rodajnih svetovalcev, združenih v lavantinskem knezoškofijskem konzistoriju. Tudi današnje vrstice ne veljajo za izraz kake sovražnosti, pač pa kot odkritosrčno svarilo, združeno z željo, da bi se naj razmere spreobrnile prav kmalu na bolje.
Zadnje desetletje se je pri nas vse javno življenje spremenilo. Duhovščina se je združila v močno organizirano politično stranko, ki si je znala dobiti v deželi odločilen vpliv. Ima v rokah skoraj vse mandate, pa tudi veliko gospodarskega in družabnega življenja se ravna po njenih navodilih in v njeno korist. Jasno je, da bi duhovščina ne smela toliko nastopati v političnem boju in se ne toliko izpostavljati, ako bi ne imela določnega navodila od zgoraj, od knezoškofijskega konzistorija in njegovega načelnika, škofa dr. Napotnika samega. Nujno pa sledi iz tega, da je torej ta konzistorij za dejanje in nejhanje duhovščine odgovoren, da je nadalje ta korporacija postala tako važen činitelj tudi v izvencerkvenem življenju našega naroda, da moramo njegovo dejanje in nehanje opazovati ter po potrebi tudi podvreči javni kritiki.
Spodnještajerski Slovenci imamo prav malo samouprave. Večina občin je sicer v naših rokah — ali kje so še časi, ko se bodo naši občinski odbori zavedali v polni meri svojih pravic in dolžnosti! Koliko še imamo županov, ki se ne smatrajo samo za izvršujoče organe glavarjev temveč za svobodno voljene vodje in varihe svojih občanov? V spomin mi pride tu sledeča zgodbica: Zupan M. iz. B. pride k okrajnemu glavarju v B. v neki zadevi. Ker M. ni popustil, je došlo med njim in glavarjem do prav ostrih besed. Glavar mu je rekel: Ali ne veste, da sem jaz c. kr. glavar in vas lahko dam zapreti? M. mu je pa odgovoril: Da, vi ste plačan uradnik in jaz sem neplačan, svobodno voljen župan b.! Prosim, zaprite me! Človek bi mislil, da je prišlo do bogvečesa, v resnici pa sta se moža v sporni zadevi poravnala kakor je M. hotel in potem je užival pri glavarju vedno kot župan izvanreden ugled. Odločnost in rezkost poštenega človeka najde tudi pri vladi vedno poslušna ušesa in upoštevanje. Za občinami imamo nekaj autonomije v okrajnih za-stopih — žalibog da vsled izvanrednih razmer v naši deželi vedno manj. Učiteljstvo in uradništvo je kruševno odvisno od vlade in vsled sedaj vladajočega sistema torej od Nemcev. Od njega torej ni mogoče zahtevati prvoboriteljstva v težkih naših narodnih in gospodarskih bojih. Ni čuda, da se vsled tega oči naroda obračajo na duhovščino. Ni tajiti, da se je ta prejšnja desetletja precej oprijela probu-jevalnega dela med našim ljudstvom in d£t ta duhovščina vsled množine svojega prostega časa In
obilnih gmotnih sredstev politično sedaj še deluje več ko kateri drugi stan. Duhovščina po mislih pri-prostega našega človeka ni od nikogar odvisna, nima za koga skrbeti — torej je od nje pričakovati največjih žrtev in največje odločnosti za našo narodno samostojnost.
Ali nekateri dogodki, ki jih je prav lahko združiti v cel sistem, nas podučujejo v nečem drugem in potrjujejo staro žalostno zgodovinsko skušnjo, da so grajščakom, ministrom, vladam in Nemcem prav radi pomagali tlačiti in zatirati Slovence slabi duhovniki. Po žal tako hitro umrlem škofu Slomšku je prišel na površje Stepischnegg, nemškutar, in z odkritim veseljem je vse pozdravilo v 90. letih Slovenca dr. Napotnika kot lavantinskega kneza in škofa. Mislili smo si vsi, da bode postaio sedaj v upravi naše škofije vse na znotraj in zunaj zares slovensko, kar je edino naravno in pametno. Devet desetin vernikov je v naši škofiji Slovencev, le ena desetina je Nemcev ali nemškutarjev. V politični in sodni upravi veljajo ti nemškutarji dandanes žali-bože še vedno več ko slovenska večina. So pa ti nemškutarji tudi pravi ljubljenci — mariborskega knezoškofijskega konzistorija in ekscelence dr. Napotnika. Vladne simpatije se tedaj docela strinjajo s — cerkvenimi in to spoznanje rodi v duši marsikaterega Slovenca prav bridke občutke. Knezoškofijski konzistorij je edina veljavnejša oblast nad celo deželo, v kateri imajo besedo samo Slovenci. In ta oblast upošteva najhujše nasprotnike slovenskega naroda na Sp. Štajer/> <em bolj ko — narodno zavedne Slovence.
Naj se nam ne očita prazno govoričenje! Ob žalostnih septemberskih dnevih 1. 1908 je ljubljanski tudi slovenski škof dr. Jeglič tolažil nemške vernike svoje škofije v Ljubljani, da se jim je pri znanih pouličnih demonstracijah v Ljubljani godila krivica. V Ptuju, Celju in Mariboru se pa Slovencem ni godila nič manjša krivica, trpeli smo razmeroma več ko ljubljanski Nemci — ali iz Maribora nismo slišali tolažilne besede — še več, mariborski knezoškofijski konzistorij je dovolil v »Straži < in »Slov. Gospodarju« napadati one, ki so bili kot Slovenci v Ptuju in Celju krivično napadeni, ranjeni in oškodovani na svojem imetju. Ta razloček in to zapostavljanje se ni godilo v cerkvenem in verskem, temveč v nemškem interesu. Mislimo samo, ali bi bil pri Nemcih ali Madjarih mogoč? Idimo dalje. Došel je Hohenburgerjev ukaz, da morajo sodišča z župnijskimi uradi občevati v -— nemškem jeziku. Ta ukaz je spopolnil knezoškofijski konzistorij v Mariboru z vsporednim ukazom — in po njem se sedaj ravnajo naši župnijski uradi. Kako pa naj po tem isti konzistorij kot merodajni činitelj v našem političnem življenju zahteva pri sodnijah slovensko ura-dovanje? O nemškem shema tismu, o nemškem u-radnem jeziku pri konzistoriju, o nemškem obče-valnem jeziku pri raznih konferencah itd. pa tu niti ne govorimo.
Zgodilo pa se je še nekaj, kar je zelo značilno za strujo, ki vlada danes v mariborskem knezoškofijskem konzistoriju. Kakor bomba je učinkovalo na našo javnost sledeče poročila »Slovenskega Naroda«: »Kakor smo lansko leto poročali, zgodil se je ob priliki cesarske maše dne 18. avgusta 1913 v cerkvi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah nečuven škandal s tem, da so otroci tamkajšnje zasebne nemške šole med slovenskim petjem cesarske himne začeli isto kričati v nemškem jeziku. To se je zgodilo kljub temu, da je tamkajšnji župnik nemško petje od naših viničarskih otrok kot izzivanje prepovedal. Župnik je napravil škandalu kratki konec
s tem, da je pokazal kričačem cerkvena vrata. In to je bolelo ne samo ne vemo iz katerega nemškega kota pribeglega nadučitelja nemške šole ampak še bolje mariborski konzistorij ir škofa Napotnika. Zavest. da še eksistira v celi škofiji eden narodni in energični župnik jim ne da spati. Palec smo še od 18. avgusta, mariborskim konzistorijalnim rdečkar-jem se pa že tresejo hlače. Nič manje kot petkrat je že moral lenarški župnik ad audiendum verbum v Maribor. Vsikdar je zahteval tamkaj naš »slovenski« konzistorij, najvišja instanca zdaj vladajoče slovenske stranke na Sp. Štajerskem, naj pripusti župnik v popolnoma slovenski farni cerkvi samo radi izzivanja zahtevano nemško petje. Župnik je ta brez-stidni zahtevek vedno odločno zavrnil, pripomnil pa je, da se seve podvrže temu zahtevku, če mu to konzistorij pismeno naroči.« Ko to človek čita, se prime za glavo in se po vsej pravici vpraša: Ali smo res Slovenci prokleti, da nas sovraži in zatira vse na svetu? Doslej še v Mariboru na to težko obtožbo niso ničesar stvarnega odgovorili.
Nemškutarija je pa pri našem konzistoriju tudi še drugače v veliki veljavi. Gorje kaplanu in župniku v kaki bolj nemškutarski fari, če hoče braniti slovensko stvar! Z župniki se postopa tako kot kaže poprej navedeni slučaj, kaplane se pa prestavlja, da je veselje. Vodilni krogi spodnještajerske nem-škutarije so protestantje ali pa svobodomiselci v verskem oziru — in vendar vživajo v Mariboru tolik ugled. Tega gotovo ne zahtevajo kaki cerkveni oziri — za to je merodajno vse kaj druzega. Kako se ap v primeri s tem zapostavlja narodne Slovence, ki niso pristaši duhovniške politične stranke! Navzlic se jim pušča v farah duhovnike, ki so večni hujskači in prepirljivci; napada se jih s prižnic, huj-ska njih žene in deco, kliče proti njim v časopisju in v spovednicah na bojkot. Ne moremo si misliti, da bi se to godilo brez vednosti in dovoljenja knezoškofijskega konzistorija. Mislimo, da se tako delovanje celo nagraja z odlikovanji in dobrimi službami.
Res je, greši se lahko veliko na našo potrpežljivost. Res je pa tudi, da tako postopanje mora sčasoma povzročiti globoko idoče škode naši narodni celoti, demoralizirati našo politično javnost, prazniti cerkve in vzbujati srd in odpor proti vsaki au-toriteti cerkve. Naj zato v Mariboru upoštevajo naše dobrohotno svarilo in naj krenejo s krivih na — dobra pota!
Talija v Ptuju.
Mariborsko in celjsko Dramatično društvo je že zaključilo svojo gledališko sezono ter je podalo vsako po svoje javnosti letno poročilo, ki kaže pridnost in lepe uspehe.
V Ptuju še nismo zaključili sezone in ravnokar predpreteklo nedeljo je šla preko ptujskega slovenskega odra najtežja igra od vseh dosedanjih. Uprizorili smo petdejansko silno težko po večini v verzih pisano Medvedovo žaloigro »Za pravdo in srce«.
Mariborsko Dramatično društvo, ki razpolaga s trikrat večjim, moderno prirejenim, tehnično več ali manje popolnim odrom, si te težavne žaloigre ni upalo vprizoriti in zamerilo nam je Ptujčanom, da se je upamo lotiti mi.
Odločila je kakovost igre, ki je vnela veselje in podjetnost naših igralcev v taki meri, da se je odbor odločil za vprizoritev. Vsebino igre tvorijo kmečki upori v drugi polovici 16. stoletja. Dvignil se je slovenski ratar za staro pravdo po vseh slovenskih pokrajinah, a za sekiro in pištolo je prijel
Delniška glavnica 8 miljonov krOn.	Rezervni zaklad čez i mtljon kron.
Centrala v Ljubljani^ podružnice: Split« Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica.
bi Eskomptira menice pod najkulantnejiijji, pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižic^ in tekoči račun ter jlfc rii obrestuje od drj$, vloge do dnMvig^.brez odpovedi po 41/2% — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestu e po 43/4% «ne e	vloge do dne .dviga. — Prodaja srečkerna obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja	98 10 "
OH *ȴ
m
tudi hrvaški kmet, vsi pod vodstvom junaškega Gobca in hrabrega Elije. Kmečko orodje je postalo orožje, požar uporov je združil kmečke vrste, da so se podale proti grajščakom, ki so nečloveško iz-mozgavali svoje podložnike. »Le vkup, le vkup uboga srenja za staro pravdo boj končat, danes z gospodom kmet ne menja a s kmetom rnenjal bi gospod.« Zmagala je prvotno kmečka vojska in upi na lepše čaSe so navdajali kmečke vojščake. Pripravljali so se že na to, da bodo vse grajščake iz slovenskih in hrvaških dežel zgnali v Zagrebu skupaj, kjer jih bodo pod predsedstvom vojskovodij Gubca in Ilije sodili najbolj trpinčeni kmeti. A usoda vojne sreče je hotela drugače., Prišla je cesarska vojska pod vodstvom Jošta Turna in cjr^gih odličnih plemenitašev ter je grozno razmesarila vrste kmečkih upornikov. Kmet je bil potem večji revež nego preje. Stari Grajan, tip dobrosrčnega, a odločnega in samozavestnega slovenskega* kmta, ki je z vročim srcem želel sebi in svojim sotrpinom svobode in boljših časov, je doživel prvotno m* svoje stare dni višek sreče, gledajoč sam vidne uspehe kmečkih u-porov, je potem moral pasti nazaj v brezdanjo in neskončno temo še hujšega suženjstva kot preje. V tej vlogi se zrcalijo najizrazitejše duševni boji nevpogljivega upornega kmečkega moža, ki ljubi svojo borno kočo, majhni košček svoje grude, sovraži pa v upravičeni jezi — grad. Skoz celo igro se plete rudeča nit ljubezni kmečkega fanta Andreja napram Grajanovi hčerki Katarini, katero pa mu premoti grajščak Erazem, ki jo da ugrabiti očetu Grajanu ter prenesti na svoj grad. Katarina je zapustila svojega kmečkega ženina, vzljubila je graj-ščaka Erazma ter je izdala pod vplivom te ljubezni tajnosti kmečkih puntarjev grajščakom. Njen prejšnji ženin Andrej je zgubil s tem nevesto, zgubil je vsled poraza kmečkih vojsk svobodo in nado na lepše dni. Izdajalko svojega srca in kmečkega rodu Katarino zabode in osveti s tem prevarano ljubezen in izdajstvo na svojem rodu. Stari Grajan, ki je bil že davnaj izgubil vid ter je moral slep tavati po svetu, ki je poraze kmečke vojske čutil v svoji dor ivzetni duši kot brezmejno hud udarec, je zgubil konečno svojo četudi ženinu in kmečkemu rodu nezvesto hčerko Katarino. Ob njenem mrtvem truplu klone njegova silna duševna moč in mož, ki je prenesel toliko gorja samozavestno in ponosno, plaka strt in uničen, in iz njegovih slepih oči tečejo solze žgočega trpljenja. S smrtjo Katarine je končana tudi za Erazma nada, da postane njegova spremljevalka skoz življenje. S tem je končan boj. za srce s porazom kmečkih vojsk pa boj za pravdo.
Vprizoritev je nad vse pričakovanje vspela. Erazem (g. Christof) in Katarina (gdč. Marica Ko-larjeVa) sta priznano dobre moči, a sta bila v tej igri morda boljša kot kedaj prej. Erazem je igraj s fino eleganco in z globokim čustvom ter je našel v Katarini jednako odlično moč. Najtežjo vlogo iti največ pokazati je imel gospod v vlogi starega Grajana. Brez pretiravanja trdimo, da bi na tako vprizoritev te težavne vloge bil lahko ponosen vsak odličen umetnik. Mnogo scen je uprizoril na tako silno pretresujoč način in tako realistično, da v dvorani ni ostalo nobeno oko suho — celo igralče je potegnil v svoji igri tako s sabo, da se niso mogli ubraniti solzam.
Težke vloge so imeli*tešiti tudi ga. Francetova (Barbara), Dizma (g. Jos. Polajnko), Andrej (gosp. dr. Šalamun) Lokvanec (g. T. Breznik), Valvazor, (g. Mlinarič). Vse ti vloge so bile do pičice natančno naštudirane in izvrstno vprizorjene. Tudi skupina upornih kmetov jč nastopila sigurno pod vodstvom Oberča (g. Osojnik) ter je napravila iz odra polje" upornikov ter dala igri kolorit in pravi pomen. Edina hiba je bila, da je pri drugi kitici pesmi o stari pravdi kmečki zbor padel v glasovih nižje in da je v tretjem dejanju eden izmed kmetov napravil za kako sekundo predolgo pavzo z odgovorom — torej dve malenkosti, katere samo kažejo, da nič, kar človek ustvari, ni brezhibno popolno.
Relativno malo nas je Slovencev v Ptuju ln majhen je naš oder. Ce ne bi imeli g. Halddeje, bi razvoj odra bil težko mogoč, ker so naše gmotne moči skromne.
A pri tej vprizoritvi se je pokazal višek ljubezni do slovenske igre in do dramatične umetnosti. Vsak igralec je bil pravočasno na mestu ter igral v svoji vlogi pravo živo življenje. Kakor slehernega Čelia ob vprizoritvi »Psohlavcev« (pesoglavcev), ki predstavljajo boj za staro pravdo hodskiii kmetov, pretrese igra v dno duše, tako je bilo tudi v tem slučaju o vprizoritvi petdejanke »Za pravdo in srce«. Bila je najtežja igra, kolikor se jih je vprizorilo do sedaj in morda se je igrala najboljše izmed vseli, vkljub temu, da je bilo 35 ljudi na odru. Dvorano smo imeli polno tako, da je tudi gmotni vspeh po-voljen in je pričakovati nekaj dobička. Kakor v Celju tako pa kličemo tudi mi: »Dajte nam garderobe, dajte nam večji oder, volja in moč je v nas, da potom dramatičnih vprizoritev izvršimo veliko kulturno in politično delo v Ptuju in več ali manje tudi v celem okraju.«
Štajerske novice.
Vlomi v celjski okolici. V četrtek popoldne je došel v gostilno „pri zelenem travniku" pek Tomaž Lienfll iz Celovca. Bil je prav dobro oblečen in ni mogel nikdo sumiti, da je ta človek prav uevaren vlomilec. Moral je razmere v hiši dobro poznati, kajti kakor hitro je opazil, da je žena Teppeyevega poslovodje Končana z otrokom spodaj, se je splazil v Končaiovo stanovanje, ležeče v prvem nadstropju. Slučaj je hotel, da ga
je neki dečko opazil v stanovanju in sklical ljudi. Vlomilec je na to bežal po cesti proti Podgoršku. Letelo je za njim kakih 15 ljndi in še bi bil pobegnil, ako ga ne bi prijel Janez Slokan. Po kratkem ravsu, pri čemnr je neznanec grozil z orožjem, so ga prijeli in oddali roki pravice.
Savinska podružnica SPD. vabi na svoj 20. občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 24,, maja ob 9. uri dop. v sejni dvorani celjske Posojilnice. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk volitev enega odbornika. Ako bi ta občni zbor ne bil ob 9. uri sklepčen, se vrši še isti dan ob 10. uri drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
Eonee šolskega leta na srednjih šolah. Naučni minister je odredil, da se konča šolski pouk na srednjih in njim enakopravnih šolah dne 4. julija z zahvalno službo božjo in razdelitvijo spričeval.
Pomnoženje celjske posadke. ..Slovenski Narod" poroča iz Celja: Tukajšnja posadka se bode v doglednem času precej povečala. Vojna uprava misli tu nastaniti domobranske ulance. Mesto je že v principu izjavilo svojo pripravljenost, da postavi primerno Vojašnice in se vrše sedaj tozadevni dogovori. Kor se bode mariborska domobranska vojašnica porabila vsaj deloma za pijonirje, pride v Celje tudi najmanj še en bataljon 26. domobranskega pešpolka.
Iz Gaberja pri Celju. (Ciril-Metodova podružnica za Gaberje in okolico) je priredila v nedeljo, dne 17. tm. v Sokolskem domu koncert, koji je dokaj dobro uspel ter bil sosebno od strani celjske narodne inteligence prav častno obiskan. Žalibog pa smo opažali, da so bili gaberski Slovenci na tem koncertu prav slabo, skoraj bi rekel z nekaterimi izjemami, nič zastopani. Želeti bi bilo, da bi ravno Gaberčani sedaj, ko, bode morala podružnica marsikaj žrtvovati v procvit Ciril-Metodovega vrteča, malo bolj zanimali za njeno gibanje. Želimo torej* ta, Prihodnja prireditev tem ozirno boljše uspeje kot ta. Koncertne točke je izvajala Celjska narodna godba pod vodstvom g. Jirovšeka s prav lepim vspehom. Nastopili so tudi celjski pevci in pevke ter[ (^eli mnpgo priznanja. Po končanem lgmcertnem delu se je zahvalil predsednik podružnice g. Adolf Rode pevcem za izkazano naklonjenost in sodelovanje ter izvajal željo, da. bi. se slovenska pesem še večkrat razlegala v naših Gaberjih ter budila narodno zaspanost. Po koncertu se je razvila prosta zabava in ples. V prid družbe priredil se je tudi Srečolov, obstoječ iz samega v korist šolski družbi založenega blaga. Podružnica bode vkljub precejšnjim stroškom za dvorano, godbo itd. izkazala Še nepričakovan lep dobiček. Želeti bi bilo, da bi se tudi od strani okolišj^'Slovencev gojilo malo več zahimanja za na:Že ^aroane ibftredifvfc.'*' V!se$afeoi! pa vsem, ki ste nas'!ha koncertu posetili, osobito celjskim Slbvencem, za izkazano naklonjenost prisrčna hvala.
Iz Gaberja. Opozarjamo na petkovo predavanje g. dr. Schwaba, koje: se vrši v Sokolskem domu. Vsi, ki se za predavanje zanimajo, dobrodošli.,
Taditeljskl zbor Celjskega okrožja C. S. Ž. ima svoj sestanek v nedeljo, dne 24. maja 1.1. ob 3. uri popoldne v telovadnici Sokola v Žalcu, ikv, načelniki in vaditelji sokolskih društev celj. okrožja se pozivajo, da pridejo polnoŠtevilno, najmanj pa od vsakega društva po eden, k temu sestanku. Vadile se bodo proste vaje in nastop k prostim vajam za zlet v Brežice in Ljubljano ter tekmovalne vaje. Telovadno obleko je prinesti sabo.
Sestanek vaditelj skega zbora Posavskega okrožja C. S. Ž. je v nedeljo, dne 24. t. m. v
Krškem.
II. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu o stanju hmeljske rastline. Vreme je nestanovitno, hladno in mokro — torej vegetaciji neugodno; hmeljska rastlina je vsled tega v razvoju zadržana. Najdejo se sicer hmeljniki z 1—2 m dolgimi trtami, vendar pa tudi taki, v katerih se trte še h kolu privezati ne dado. Škodljivcev ni. Hmeljarji želijo toplejšega vremena. Društveno vodstvo.
Iz Teharja pri Celju. Oprostite g. urednik, da vam danes ne morem druzega poročati kakor to, da je pri nas upeljan brezžični — ah ne, sem se zmotil, reči sem hotel jezični telefon. Ta telefon sestoji iz druhali starih nemškutarsko »švepastih« bab in iz nekaterih že precej priletnih devic. Ker ta iz gnilobe sestavljen aparat nima druzega opravila, trosi razne čenče in izmišljotine okrog. Zaradi takih širokoustnic se je že vnel večkrat prepir, ki se je bil še-le končal s slabimi posledicami pri sodniji. Za danes bodi vam dolgojezičnice samo to povedano, brzdajte svoje klepetuljske jezike, če ne, bodemo obelodanili vaše preteklo in sedanje življenje, kar bode marsikateri del vašega telefona prokleto speklo. Resnicoljub.
Iz nradniške službe pri JnžnI železnici. Imenovan je za postajenačelnika na Ponikvi Jože, Mohorko, revident na Zidanem mostu; prestavljeni so postajenačelniki nadrevident Kari Oroszy iz Brežic v Wildon, revident Jurij Zngčič iz Laškega trga v Brežice in revident Jožef Tašek iz Ponikve v Laški trg; dalje so prestavljeni revident Jakob Prek iz Hrastnika v Litijo, pristavi Anton Nejedly iz Litije v Hrastnik, Fortunat Kink iz Rač v Rajhenbnrg, Kari Gross iz Pragerskee-a v Gradec, Franc Zelinka iz mariborskega materi-jalnega skladišča v Bolcan, Viljem Rayer iz bol-canskega skladišča v Maribor, provizorični asis-
tentje Friderih Pnnčuh iz Sp. Dravograda v Zidani most, Franc Žekar iz Vuhreda v Bruck ob Mnri, Friderik Heren iz Hrastnika v Brikslegg, aspiranta Štefan Jarec iz Sežane v Rače in Gab. Pirkmaier iz Litije v Hrastnik.
Bolnišnica usmiljenih bratov v Gradeu je izdala poročilo o svojem delovanju v L 1913 Po njem je ostalo v bolnišnici iz L 1912 312 bolnikov, na novo je bilo sprejetih 1. 1913. 4636 bolnikov, odpuščenih je bilo 4335 in umrlo jih je 320. Povprečno je bilo na dan 319 bolnikov oskrbovanih, od teh zastonj 90—100. Med bolniki je bilo 513 kmetov, 513 poslov, 1053 delavcev in 1389 rokodelcev in vajencev. Ker se v zavodu vedno leči veliko število Slovencev, zasluži isti tudi z naše strani podporo.
Oklic. Za lep slovenski trg na Sp. Štajerskem se išče marljiv brivec z malo glavnico. Prednost imajo Sokoli - telovadci in pevci. Sokol bi moral biti zmožen za načelnika. Več pove štajersko nredništvo „Slov. Naroda" v Celjn.
Iz Št. Jurja ob Juž. Žel. Dne 25. maja t. 1. bodeta Jurij Paradiš in njegova soproga Ana obhajala zlato poroko. To slavljenje je spoštovanja vredno. Ne samo, da sta slavljenca Paradiš skozi pol stoletja v lepi slogi vse tnge in težave voljno trpela, mora se v poštev vzeti, da njima je Bog dal 13 otrok, katere sta vse po kršansko vzredila, vrhu tega pa še iz dobrosrčnosti 10 tujih zapuščenih otročičev odgojila. AkoravnO njima ni Bog dal pozemljskih zakladov, sta se vkljjhb temu vedno pošteno in pridno trndila in bila v lepi posnemajoči vzgled bila sosedom. Moram pa tudi omeniti da slavljenec obhaja vrhu zlatne poroke trikratni jubilej svojega delovanja: bil je neumoren ud požarne brambe trga Šentjur čelih 40 let, bil je šolski sluga 26 let tako tudi nočni čuvaj 35 let, in njegovo obrt kot čevljar izvršuje vkljub svoji visoki starosti 53 let. — Res redek slučaj. Akoravno slavljenčeva pota skozi ta dolga leta nista bila z rožam posuta, jima je Bog dal neprecepljivi dar zdravja, tako da sta vkljub visoki starosti, še oba čila in zdrava. Želi se nji* ma splošno, da bi še mnoga leta skupaj zadovoljno in srečno živela;
Iz Ojstrške vasi pri Št. Jnrjn ob Taboru. Pred nedavnim se je osnoval pri nas odbor, ki si je nadel velevažno nalogo napraviti prepotreb-ni vodovod. Za nas Ojstrčane bi bila ta naprava osobito velikega pomena. Znano je da razsaja pri nas skoro vsako leto legar (tifus) in sicer po največ radi tega, ker nam krvavo primanjkuje dobre, pitne vode. Če dobimo torej res vodovod, se bode odpomoglo temu neodstatku.
Zastopniki nemških hranilnic na Štajerskem so na svojem'ižborovanjrt v Gradcu 15. matija sklenili, da hranilnicam ni priporočati spremembe sedanje obrestne mere, ker se gospodarske razmere na deželi še nikakor niso zboljšale. ! ''
Iz Ločlce više Vranskega. Takozvani gopnji in spodnji ločiški most preko Bolske se napravita nova. Istotako tudi novi most niže Pihlbirta v Kapli in pri Sadniku. Dobro da da država denar enkrat Jtudi za mostove, ne pa samo za kahone.
Iz Prekope. V noči od 13. do 14. majnika je nastal pri g. Cizeju ogenj, ki pa so ga zadušili kaj kmalu tako, da ni baš napravil velike škode.
Iz Št. Jurija ob Taboru. Dne 8. tm. so našli o-rožniki v hlevu tukajšnjega 32 let starega kočar-skega sina Antona Blatnik s kobilo, ki jo je tri dni poprej ukradel posestniku Janezu Ogrin v Stobu pri Domžalah na Kranjskem. Konjskega tatu sy,takoj izročili sodišču.
(Sokol — Hrastnik.) 22. izkaz prispevkov za »Sokolski dom«. V letošnjem letu so poslali svoje prispevke sledeči gg., ozir. društva: Prispevki članov 42.53 K, odborniki društva »Užitninski zakup Trbovlje-Hrastnik-Dol« zbrali med seboj 35 K, prebitek predpustne veselice 15 K 57 v, dr. Roš za g. Kandare, Krško 15.50 K (blok), Strelski klub Hrastnik 10 K, M. Roš izgubljeno stavo ob trbov. voliitvah 10 K, iz gramofona 8.82 K, L. Hofbauer (razglednice 5 K, nabiralnik pri Rošu 4.42 K + 3.64 K, F. Prelog 3.50 K. Obresti naložene glavnice za 1. 1913 znašajo 266.31 K + 1.92 K. Skupaj dohodki v 22. izkazu 422 K 21 v. Prisrčna hvala vsem darovalcem z željo, da bi se zglasilo mnogo novih! Odbor.
V Sedlarjevem je Franc Žlender, veleposestnik in mlinar otvoril novo gostilno, čeravno so mu klerikalci nasprotovali.
Od Sv. Miklavža na Polju. Naš žrapnik Drofenik nima sreče z Marijinoj družboj. Malo jih je pristopilo, pa še tiste so mu nezveste postale. Ena, ki je bila tudi cerkvena pevka, je Že postala nezakonska mati, druge ga žopet jezijo, da hodijo po gostilnah plesat. Skoraj vsako nedeljo rohni s prižnice nad njimi, samo njegova kuharica in Golecove so še najbolj zveste. Zdaj so si zmislili zopet novo, da so napravile Marijine device nekakšno gledališče pri Golecu. Župnik je komandant kakor se po domače pravi, Goleč general in hčere so igralke. Pa tudi tje nočejo radi fantje zahajati, samo neki Gustl, ki je večni ženin, še največ tam zahaja. Kjer ni pravega pastirja, se ovce razgubijo, tako se bodo kmaln Marijine device razgubile. Mežnar od Sv. Katarine.
Umrla je v kapelski fari stara mamica Ana Sevnik, rojena Urek, iz odlične Sevnikove hiše v Župelevcu. Naj počiva v miru!
Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani.
gt
»Mariborski Glasnik" dobe le
naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K.
MARIBORSKI GLASNIK
GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU

Uredništvo v
Mariboru, Tegetthoffova J^J cesta št 30.
I i Ptuja. 5001etnica ustoličenja zadnjega koro-tanskega vojvode j.e bo proslavila v Ptuju dne 2 i. majnika ti. ob'pol u. uri zvečer v Narodnem domu. Pri slavnosti sodeluje mariborsko Dramatično društvo. VspOred je isti, kakor je bil v Mariboru, kjer je izzval toliko navdušenja, da se je morala slavnost na občno zahtevo ponoviti. Splošna sodba je bila, da se kaj tacega še ni videlo na slovenskem odru. Ker nudi cela slavnost res nekaj izrednega, kar se . morda nikdar več ne bo videlo na našem odru, upamo, da slavno občinstvo do zadnjega kotička napolni dvorano ter na ta način zahvali ljube goste za njih požrtvovalnost in trud. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Ker mora biti slavnost radi odhoda Mariboržanov ob 10. uri končana, prosimo, da pride občinstvo pravočasno, ker je nemogoče čakati s začetkom.
Iz Maribora. (Zahvala.) Dne 3. majnika smo priredili slovenski mariborski učiteljiščniki v Rušah veselico z ljudskim igrokazom »Graničarji«; čisti dobiček 180 K je bil podarjen Dijaški kuhinji v Mariboru. Podpisani tem potom najsrčneje zahvaljujejo vse, ki so na ta ali drug način pripomogli do tega uspetha, zlasti zahvaljujemo g. dr. A. Medveda, g. prof. J. Marina, vse velecenjene dame za prijazno sodelovanje pri igri in razprodajanju konfetija. Končno izrekamo našo posebno zahvalo slavni »Ljudski knjižnici« oziroma »Čitalnici« v Rušah in njih vodji veleč. g. županu J. Lasbacherjn, ki nas je pri našem podjetju podpiral s posebno požrtvovalnostjo, dalje Dramatičnemu društvu v Mariboru. Istotako zahvaljujemo g. in go. Novak za naklonjenost. Mariborski slov. učiteljiščniki.
Mariborska moška Ciril-Metodova podružnica je poslala za mesec mali traven v Ljubljano sledeče prispevke: članarine 100 K, narodnega davka 15 K 60 v, iz nabiralnika v Narodnem domu 22 K, skupaj 137 K 60 v. Pri slavnosti 500 letnice zadnjega ustoličenja koroškega vojvode sta nabrala dva mala Ci-rilmetodarja 52 K za slovensko šolo v Mariboru. Tisočera zahvala!
Iz Ruš. Dne 3. maja so priredili mariborski slov. učiteljiščniki pri nas gledališki večer. Ne mislim pisati strokovne kritike, a toliko povem, da je bil to lep večer. Toliko narodnega občinstva vidimo rni deželani malokedaj skupaj. In kako veselo je bilo gledati množico nadebudnega slovenskega dijaštva! V tožnih časih, v katerih živimo Slovenci, se človek res ojunači, ker vidi v navdušeni mladini lepšo prihodnost. Ruški večer dela čast vim, gg. dijaki, ki ste bodoči vzgojitelji slovenske mladine in čast vašim gg. profesorjem. Igralo se je mojstersko, to so pričali na eni strani viharni aplavzi, na drugi pa prikrite solze, ki so se pokazale v žalostnih prizorih igre v očesih skoraj vsakega gledalca. Okoli 300 ljudi je pazljivo sledilo igri. Čast in hvala prirediteljem! Upamo, da bode tudi dijaška kuhinja zadovoljna.
Je duhovnik res gospod? Kaj radi se naši duhovniki s tem ponašajo, da misli naše ljudstvo pri besedi »gospod« jedino na nje. Kakšni »gospodje« pa so včasi naši duhovniki, kaže v krasni bengalični luči knjižica »Škof proti župniku«, katero naj čita vsakdo od duhovnika do pastirja, da vidi, kako daleč so prilezli na Kranjskem duhovniki, ki so s svojo slepo agitacijo izročili svojemu škofu ne samo proti drugim ampak tudi proti sebi skoraj neomejeno posvetno moč. Kdo je gospod? Oni, ki lahko uravna vso svojo dejanje in nehanje po svoji lastni volji. Duhovnik pa je danes podoben čilemu konjičku, ki je lepo uprežen v škofovo kočijo. Kako ponosno in prezirljivo gleda vsakega, ki mora skočiti na stran, če on pridrdra — s škofovo kočijo. Da, mi imamo moč — mi. Toda siromak, kakor ga ni večjega pod solncem postane, kakor hitro bi rad drugam, kakor njegov — škof. Bič in brzde — mesto ovsa in sena. Kot politično svoboden državljan imel bi lahko duhovnik proti krivičnemu škofu zaščitnika pri svojem poslancu — pri posvetni gospodi. Zdaj je suženj — da ga ni večjega. Zraven »toli ljubeznive cerkve« ga še tepe dr. Šušteršič, ki alarmira zoper neljubega duhovnika vso posvetno gospodo. Tako izgleda potem ta tako zvišeni domišljavi »gospod«, če hoče biti res enkrat »gospod«. To je potem zahvala za to, da delajo z vso silo tudi za posvetno moč svojega duhovnega vladarja. Danes meni — jutri tebi. To naj pomislijo oni, ki se s tako silo poganjajo za — svojo lastno suženstvo. Somišljeniki pa naj agiti-rajo za kolikor mogoče veliko razširitev knjižice »Škof zoper župnika«, da bode ljudstvo spoznalo, kako suženstvo ga čaka, če izroči slepo svojo politično moč staremu sovragu vsake svobode — vladajoči višji duhovščini, proti kateri pa mora tudi naša duhovščina samo ponižno — molčati.
Mariborska vedeževalka in njen konec. Lansko leto je Kranjce učila svetniških umetnosti Johanca iz Vodic. Začetkom letošnjega leta je Nemcem v Berlinu pokazala življenje in trpljenje svetnikov neka ženska, ki so jo po dolgem času vendarle ugnali in deli pod ključ. V eni prejšnjih številk pa je poročal naš list o slučaju, ki se je zgodil meseca aprila v Dobrenji nad Mariborom. Kočarici Mariji Pahernik v Dobrenji je bil 4. aprila nekdo ukradel mesa, klobas, zabele za 62 K. Kmalu je prišel k Pa-hernikovi njen sosed Jože Černec, ji pripovedoval,
da ve za vedeževalko v MaViboru, ki bo lahko napravila, da bo tat Pahernikovi vse Sam nazaj prinesel. Na cvetno nedeljo sta šla nato oba Paherni-kova in Čerttee v Maribor k vedeževalki. Marija Kodrič ji je bilo ime in v Tkalski ulici je stanovala. Kodričeva, stara že 67 let se razume na pranje, najbolj pa na vedeževanje. Kajpada na vedeževanje in zato bi bila ona edina zmožna izslediti tatu. Starka je zahtevala od Pahernikove za vedeževanje predujem in sicer 3 K za sveče, 10 K pa za večno luč. Vrgla ji je nato tudi karte, a same grozne stvari ji prorokovala prestrašeni Pahernikovki. Da jo bodo zli ljudje ubili, ji kočo zažgali itd. Tako jo je strašila. Menila je, da se da vse to zabraniti le, ako pojde ona, Kodričevka sama v Dobrenje na Paher-ničin dom in tam se bo dalo tudi izslediti tatu in ga prisiliti, da bo vrnil ukradene predmete. 7. aprila se je ženska res prikazala na Paherničinem domu v Dobrenji. Prišel je tudi njen mož; tudi sosed Černec s svojo ženo se je priplazil. Kodričeva je najprej zahtevala od Pahernikove 20 K. Ta ji jih je dala in vedeževalka je začela brati svojo »mašo«. V nekem piskru si je pripravila žerjavico, dela na njo »blagoslovljen« les, Pahernikova pa se je morala razkoračiti nad piskrom tako, da se ji je dim dvigal pod krilo in ji ovojil bederce. Med tem je Kodrič prižgala svečo, se podala ž njo iz hiše, jo parkrat obkrožila in pri tem prosila, da bi Bog napotil tata, da bi vrnil ukradene reči. Take in enake neumnosti je uganjala do polnoči. Černeca pa, ki sta menda bila prava tata, sta ji pomagala noriti ubogo ženšče. Končno so se skidali iz koče vsi, Pahernikova pa je v strahu in v molitvi prebedela vso noč, trdno pričakujoč, da se tat v jutro zglasi in ji vrne meso No, prišlo je zlato pomladansko jutro, samo tatu ni bilo. r— Kodričeva je bila zabičevala Pahernikovi, da mora molčati kakor kamen o vsem, sicer bi ju zadela nesreča. Kmalu pa »o zvedeli za stvar drugi ljudje in končno i oko postave. V sredo, 13. majnika se je bavilo s to zadevo okrajno sodišče v Mariboru. Marija Kodrič je bila obsojena na 14 dni, Jože Černec pa na 8 dni zapora. To je zopet enkrat jasen slučaj, kam povede klerikalizem ljudstvo!
Župnik Pajtler — popravlja v »Slov. Gospo-i darju«. Svojčas smo poročali, da je imel baje župnik Pajtler Selčane radi nekega dogodka v krčmi Jakoba Baumana za svinje. »Slov. Gospodar« prinesel je neko izjavo občine Selce, v kateri se trdi, da je dotično poročilo bilo neresnično. Ob jednem se sumniči »neko pisarno pri Sv. Lenartu«, da je ona namenoma pisala to ner^nico. Da bode župnik Pajtler vedel, da »dotična pisarna* nima navade njemu vračati z istim orožjem, mu naznanimo vir, iz katerega smo črpali poročilo, katero seve obžalujemo, če je bilo res neresnično. Dotični dogodek smo povzeli iz pripovedbe njegovega kaplana Ce-puderja, ki je vso stvar tako pripovedoval v krčmi pri Arnužu pri Sv. Lenartu. Na opozoritev neka^ terih gospodov, da je župnik v tem slučaju šel ven dar predaleč, zagovarjal ga je še kaplan, češ, da ima na prižnici k temu pravico. Zdaj res ne vemo, kdo laže, kaplan ali župnik? Na drugi strani vprašamo župnika, komu bi mi ši naj potem kaj verjeli, če ne njegovemu stanovskemu in pivskemu tovarišu — kaplanu? Kaj pravite? Je bil vaš napad na »znano pisarno« opravičen? Vzemite raje kaplana za ušesa — če je lagal!?!
Suroveža kakoršnih je malo, sta viničarja Franc in Jože Sumak v Stanetincih v gornjeradgonskem okraju. V Misjevi koči v Stanetincih živi občinski revež Franc Klemenčič. Klemenčiča je narava slabo obdarila s telesnimi vrlinami. Siromak je pohabljen, za delo nezmožen in živi zvečine od milodarov in od občinske podpore. Nedavno je Klemenčič zasledil 451etnega viničarja Franca ir, njegovega 22 letnega sina Jožefa Sumaka, ko sta baš sekala drevo v Misjevem lesu. Klemenčič je to sporočil Mišji. Vsled tega sta Sumaka sklenila maščevati se nad Klemenčičem. Pretila sta mu večkrat, da ga bosta nabila. Nekega večera meseca aprila je hotel Jože Sumak udreti v kočo, v kateri je stanoval Klemenčič. Dva moža, ki sta se takrat slučajno mudila pri Klemenčiču, sta to zabranila. Dva dni pozneje je bil Klemenčič sam v koči. Slutil je, da ne bo nič dobrega. Zapahnil si je zato vrata močno in se oblečen skril v kot. Komaj se je znočilo, že sta prilomastila 2 možakarja, razbijala in preklinjala, in končno udrla vrata. Klemenčič ju je izpoznal po glasovih. Bila sta oba Sumaka, oče in sin. Jože Sumak je izvil iz vrat desko in ž njo udrihal po postelji, meneč, da leži v njej Klemenčič. Ker pa je bilo v postelji vse mirno, sta menila, da ga ni doma. Razbila sta še okna in nato zapustila kočo. Klemenčič je vse slišal, kar se je godilo in po glasovih izpoznal oba možakarja. Minolo soboto sta se morala Sumaka zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Tajila sta do zadnjega, pa jima nič ni pomagalo. Obsojena sta bila vsaki na eno leto težke ječe. Stari Sumak je že 13 krat predkaznovan, mladi Sumak pa 3 krat. Vreden sin svojega očeta, oče, vreden svojega sinu.
S stražnikom se je meril 31 letni strojnik Ivan Stergar. Dne 15. sušca ob 4. uri v jutro se je mudil Ivan Stergar v kavarni Theresienhof. Imel ga je že precej pod klobukom. Tu se prikaže v gostilni nek mesarski pomočnik in zahteva pijače. Ker je ni dobil, je začel rogoviliti, nakar je kavarnar poklical
stražnika. Stražnik Skuhala je hotel rogovileža odstraniti iz kavarne, tu pa se je za aretiranca zavzel Ivan Stergar in se spravil nad stražnika. Še le ko je prihitel še en stražnik, se je obema posrečilo u-gnati Stergarja. Zvezala sta ga in ga odpeljala na magistrat. Toda le še huje je rogovilil in pri tem ranil stražnika. Zadnjo besedo je minoli petek spregovorila okrožna sodnija v Mariboru. Stergar se je izgovarjal, da je bil takrat popolnoma pijan. Več prič je potrdilo, da je Stergar bil tisto noč res sila mnogo izpil. Z ozirom na to mu je sodišče prisodilo samo 6 tednov zapora.
Hišo na Tegetthoffovi cesti št. 57 je na javni dražbi za 67.000 K zdražbal g. Karel Harič, veleposestnik na Smolniku. Tako je ostala ta hiša v slovenskih rokah.
Pozor pred kisovo esenco. Gostilničarka Terezija Kokol je šla s svojim 16 mesecev starim otrokom na obisk k neki Mariji Marki v Lajtersberg. Ženski sta imeli svoje pomenke in nista zapazili, da je bil otrok segel po neki steklenici in iz nje pil kl-sove esence. Še le otrokovo kričanje ju je opozorilo na nesrečo. Esenca je otroku razjedla želodec in že drugi dan je dete umrlo. Minoli petek pa je okrožna sodnija v Mariboru obsodila Marijo Marki na 5 dni strogega zapora, ker esence ni dobro shranila in je tako povzročila smrtno nezgodo.
Od Sv. Jurija v Slov. gor. Dne 17. maja ti. umrl je nenadoma na pljučnici g. Anton Hribar, ki je prišel na mesto Ivana Bozine za kaplana semkaj. S svojim prikupljivim, obzirnim vedenjem vedel si je v kratkem času pridobiti srca vseh župljanov, katere je njegova smrt bridko zadela. N. v m. p.
Iz Slivnice pod Mariborom. V mrtvašnici tukajšnjega pokopališča leži truplo 13Ietnega Petra Ma-riniča, katerega smrt ima na vesti njegov lastni oče, Ivan Marinič, posestnik v Dobrovcah. Minolo soboto je vozil Ivan Marinič voz gnoja iz Maribora v Dobrovce. On sam se je napil in zaostal precej za vozom, na katerem je sedel njegov sin Peter. Na nepojasnjen način je padel ta z voza, prišel pod kolesa in obležal s potrenimi udi na cesti. Ko je črez nekaj časa prišel oče za vozom, je našel otroka na cesti v krvi ležati. Položil je fanta na voz, a mesto da bi bil poklical takoj zdravnika, je peljal z vozom in otrokom vred še prej na njivo in še le potem domov. Par ur pozneje je fant izdihnil.
Stric strelil na nečaka. V nedeljo, dne 10. maja zgodil se je v Sp. Verjanah žalosten dogodek, ki bode imel bržčas za posledico smrt mladeniča. Filip Mulec, premožen in ugleden mož, živi že več kot 20 let pri svoji svakinji Mariji Mulec v Sp. Verjanah. Odrašena sinova Marije Mulec pa zadnji čas ne trpita starca več pri hramu in to radi tega, ker je on po njih naziranju jedina ovira, da noče izročiti mati posestva jednemu izmed sinov. Radi tega prišlo je že opetovano do prepira in pretepa, kar je imelo za posledico, da sta morala oba sina že prestati večmesečno ječo. Gori omenjenega dne se je začel zopet Franc Mulec brez povoda prepirati s svojim stricem. Ko mu je konečno začel groziti, da ga vrže iz hrama, pokazal je stric nabit samokres, zahteval od fanta, da ga naj pusti pri miru, ker bi se sider lahko zgodila nesreča. To pa je šele požgalo jezo Franceta Mulec, ki je skočil proti stricu, ga prijel za roko in mu hotel šiloma iztrgati samokres. Pri tem tepežu se je sprožil samokres dvakrat ter težko ranil Franceta Muleca. Neresnično je, kakor so poročali nekateri listi, da je Filip Mulec streljal na Franceta Mulec v oddaljenosti par korakov, neresnično je to radi tega, ker se je pokazalo, da je imel poškodovani od smodnika počrnel telovnik, kar kaže na :>trel iz najožje bližine. Zdaj je moral stric res iz hrama — namreč v zapor, a tudi nečak je moral oditi, mogoče za vedno.
Pozor pred ponarejenim denarjem. K Sv. Trojici v Slov. gor. prinesel je kmet iz okolice Sv. Antona v trgovino Goloba petkronski denar, ki se je tamkaj spoznal ponarejenim. Kmet je bil na stvari nedolžen, krivca se pa do danes ni dalo poizvedeti. Pri Sv. Juriju v Slov. gor. krožila je pred kratkim ponarejena dvajsetica, ki je prišla končno v roke beraču, ki je bil nad tem »zaslužku« tako razžaljen, da je izročil slepilo sodišča. Ta dva slučaja v tu. kajšnji bližini kažeta, da je treba biti pri sprejemanju denarja jako previdnim, ker ni izključeno, da hodi še več tega plevela okoli.
Gostilničarji pozor! Opozarjamo gostilničarje, naj pazijo pri nakupu ogrskih vin. Na Štajerskem zraste toliko vina najrazličnejših vrst in tako iz-borne kakovosti, da pač ni treba segati po madžarskih merkantilnih vinih dvomljive kakovosti. Zadnji čas se klatijo po deželi zopet takozvani »kronski Madžari«, večinoma dunajski židje, ki prodajajo vina grofov Andrašev, Saparov, Hunjadov, Ez-terhazijev in dr. Ker bi tudi s svojimi duhtečimi imeni Veigelstock, Mandelbliih, Rosenzweig itd. nič ne imponirali, sleparijo sedaj svet z imeni madžarskih grofov. Ne samo, da je blago slabo, se zgodi prav pogosto tudi, da dobe stranke namesto enega kar tri in še več hektolitrov, ker ne gledajo Židu na prste, ko izpolnuje naročilnico. Pravdati se je na Ogrskem težavno in brezplodno — ergo je treba plačati. Mi imamo pač domačih reelnih vinskih pridelovalcev in trgovcev dovolj.
Birmanska darila
Glavni trg, poleg x»otovža.
Telefon št. 133	Poštne pošiljatve 3 krat na dan.
Fiuisfl proti protinu l K. — Kapljice proti želodčnemu krču
40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zat&mholu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — iffiesntolj poraben kot mazilo in kot ustna voda. —i Liniment odpravlja najhitreje potenje nog.
priporoča svojo bogato zalogo politiranega ln motnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, obednice, salone, kuhinje. Divani, otomane, žiinnice, mize, stoli in ogledala v izrtdno bogati izberi Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna.
Od 1. marca se nahaja trgovina y Edmund Schmidt-Gasse št 8 (sedaj Rop).
Stoječ Lovno, Maribor
Tegetthoffova cesta 30, nasproti trgovcu Ulas^i.
Špecerijsko blago, vino t steklenicah, j premog in drva priporoča
Slavnemu občinstvu iz Maribora in okolice v blagohotno znanje, da sva poleg sedajne krojaške in modne trgovine še otvorila drugo
trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke
ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljeae moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene že od 40 K. za dame od 38 K naprej. — Za dobro ii solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire franko dostavijo.
K obilnemu obisku vabita najvljudneje
Bežiš m Lorbei*, Maribor
Tegetthoffova sesta 23 in 3$.
vsakovrstna, kakor travna, deteljna, grah, salata, cvetlice itd. se kupujejo gotovo najboljše v staroznani in že večkrat odlikovani trgovini
TMk. mst m _j^i _s
Maribor, Koroška cesta št. 17.
Bogata zaloga. Vedno sveže blago
Maribor. Zofij In trg štev. 1 (v gradu).
IT zalogi tudi vsakovrstno špecerijsko blago in deželni ppidelki.
Usnje!	Podplat!
Nova trgovina!
Matija Naveržnik
kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. Če želite dobiti tlobro in ceno
blagi« za moške in ženske obleke, perilo, predpasnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. ebrnite se na
Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico
J. jI Soštarič, Maribor, SMS
Ceniki in vzorci na željo brezplačno.
Krojaški mojster, Maribor Grajski srg (v Gradu)
izdeluje točno in soliduo obleke za gospode in
dečke po meri in po najnovejšem kroga. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah.
naznanja, da je otvoril na Tegetthoffovi cesti štev. 16 t Mariboru v hiši Svetnika dr. Rosine trg-m ino z usnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščiuainii. Izdeluje sam tndi tcorn.je dele obuval in siser zello dobro in po izredno nizkiti cenah.
za vsakega gospodarja je slaba streha. Stroški za pove drage strehe iz siabega mnterijala. ved na popravila, požari, uničijo v kratkem najboljšega gospo rSarja.
Tej nesreči se izogne,
kdor si da napraviti
Slavnemu občinstva v Mariboru in okolici vijudn» naznanjam, da sem dne dne 1. majnika 1914 otvoril
pekovsko obrt
t Mariboru, Tegetthoffova c. 53 (nasproti kolodvora v Jellekovi hiši).
Prepričan sem, da bo slavno občinstvo z mojim vedno svežim pecivom popolntma zadovoljno. Po haročila pošiljam pecivo t.idi na dom.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Vaupotič
3-2	pekovski mojster.
Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandit, raznih peciv in slaščic.
Naročila za gostije in Veselice se točno izvršijo.
Najnižje cene.	Solidna postrežba.
Dobro urejeno za trgovce.
iz zarezane opeke
Volneno in perilno blago za dame, sukno za gospode v veliki zalogi priporoča
M. E. ŠEPEC, Maribor
Grajski trg štev. 2.
I Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge i vrste opeke, strešne in zidne, cevi za drenažo ; i. t. d. iz najboljše večkrat premlete ilovice po najnižjih cejsah.
^^^^ Obrestuje hranilne ^^^^ «Soge na knjižice po 41/2« »loge ^^^^
proti odpovedi p» 43/4%- S Naložbe v tekočem ^^^ računu se obrestujejo po dogovoru od dne do dne. s ^ Posojuje na posestva in na osebni kredit, m Eskomptuje trgovske menice ter otvarja kredite v tekočem računu. S Za na-kazila denarja so brezplačno na razpolago
........ položnice avstrijske in ogrske^^^^
^^^^ poštne hranilnice. ....................
Trideseto upravno leta.
Lastno premoženje zadruge K 557.439 47
Rezervni zaklad K 358.794-75.
^Priporočajo se sledeče tvrdke:
Tlačani iz Pisec. Že 4 leta nas tlačijo uime, davki pa so vsak dan večji. Rubeži so skoro vsako nedeljo pred cerkvijo preklicani. Dolgo smo molčali in le jamrali. Pa to nič ne pomaga. Nič boljše se nam ne godi kot pred 400 leti našim očetom. Te je tlačil kristjanski grajščak, nas pa klerikalni župan. Ves občinski odbor mirno gleda, kako nas on odira. Pri lanskih volitvah se je vedno hvalilo, kako bodo delali navdušeno za blagor občine vsi povprek. Klerikalcem ne zamerimo, ker ti žro in požro vse; tako tudi take sladke obljube, pač pa je nekaj drugih boljših. Izkažite se može, pojdite k županu in mu zabrusite v obraz, da občane preveč odira pri galici. Ta je v Brežicah po 60 K metercent, v v Pišecah pri trgovcu Šveru 64 K in občinska galica, saj ni županova, je pa po 68 K. Ni to oderuštvo, ki vpije v nebo? Kaj misli župan, da bo za svoje malo delo 2kiat plačan? Plača se ga itak iz občinske blagajne, kam pa gre ta ogromen dobiček pri galici, za revne občane ali v njegov žep? Zato prosimo gospoda barona, da napravi red in se zavzame nas re?nih. Bomo mu že naprej hvaležni.
Kako je prav Marbeg ali Marenberg? ,.Slovenski Narod" piše: Slovenski časopisi dosledno pišejo Marnberg ali pa Marenberg. Zdi se mi pa to napačno. Uradna označba za ta trg se glasi Marbeg, ki je pa tudi vedno bolj redka. Tudi ljudstvo — posebno starejši ljudje — še govorijo, da so bili v Marbezi, ne pa v Marnbergu. Na vsak način je oblika Marbeg bolj prikladna in bolj slovenska., kakor pa droge oblike. Naj bi se je posluževali naši časniki in tudi drugi, če imajo žal ondi kaj opravka.
Gospodarski shod se vrši 24. tm. (to je v nedeljo v Vizmetimcih pri Sv. Miklavžu nad Ormožem in sicer pri Štamparju. Na sporedu je 1. podučni govor g. Znidariča o poletnih opravilih v vinogradih in 2. poročilo dež. posl. dr. Ktikovca. Vabi se k mnogoštevilni udeležbi.
Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Da mi Lenareani napredujemo, ve že vsak, seveda čisto po klerikalnem kopitu. Zato pa imata ormoška sodnija in velikoneddjsko orožništvo zadosti pogla samo z nami. Le poslušajte. Zvezali so se nedavno v Podgorcih pri „Tili" zavoljo neke ženske osebe pošteno ziasaii. Pravijo, da je ,.Joža" napravil z nožem dve precfj trdi potezi čez Petrovo" klerikalno butico. Da se cvetkovski fantje med seboj tepejo, se tudi ni čuditi, saj je „pri Polani" celo noč zadosti šnopsa na razpolago. Dogodek, ki se je zgodil v Osluševcih med neko Marijino družbenico in nekim oženjenim šnopsar-jem, se je končal tako, da je moral mož odstopiti polovico svojega premoženja svojemu novemu potomcu. Ako hočejo Marijine družbenice par sto-tfikov hitro za si nž ti, se lahko ravnajo po vzgledu svoje sosestre. Toliko za danes, prihodnjič bo spet kaj novega.
Iz politične službe. Slovenjgraški okrajni glavar dr. Ernest Poiger je poklican k namest-niji; na njegovo mes o pride namestniški tajnik dr. Neugebauer. Upravitelj mozirske ekspoziture dr. Pavel Hohl pri;e za vodjo okr. glavarstva v Konjibah in na Hohlovo mesto pride okrajni komisar dr. Marko Michel iz Celja.
Prepovedan je izvoz svinj na Hrvaško iz ptujskega in brežiškega okraja.
Reklamacijsko postopanje pri volitvah v okrajni zastop. Štajerska namestnija razglaša, da veljajo samo oni ugovori proti volilnemu imeniku za pravočasno vložene, ki pridejo na okrajno glavarstvo v reklamacijskem roku. Dan oddaje na pošto, ako je obenem tudi zadnji dan rekla-macijskega postopanja, se ne vpošteva. (Glej „Naredbeni list" štaj. namestnije št. 19).
Župnijo Olimje je dobil g. Janez Lorbek, doslej župnik pri Sv. Primožu nad Muto.
V	Cezanjevcih pri Ljutomeru je umrl g. V. Kosi po dolgi in mučni bolezni v 63. letu svoje starosti. Pokojnik je bil mnogo let občinski odbornik in je ustanovil v vasi bralno in gasilno društvo.
Občinske volitve v Dobju pri Planini so potrjene. Za župana je bil izvoljen Jožef Gračner, posestnik v Ravnem.
Skrb za certlflkatiste. V prvem četrtletju tega leta je dobilo od bivših podčastnikov 49 uradniške službe, 105 pa je bilo nastavljenih za sluge. Nove certifikate za uradniška mesta je dobilo/ letos v prvih treh mesecih 87 podčastnikov, za mesta slug pa 100 čez vojaško dobo služečih podčastnikov.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Prestavljen je orožniški stražmojster Tretjak v Cirkovce. Želimo mu srečen pot. Čudimo se le orožniškemu poveljstvu, da je našlo sedaj za njega primerno stanovanje, v jeseni pa ne, in se je radi njega premestila postaja k Sv. Bolfenku. „Straža"' napoveduje, da bodo več o njem povedali naši poslanci. Upajmo, da to ne bo ostalo le pri obljubi!
Ponarejeno bučno olje. Politične oblasti na Štajerskem razglašajo, da se je pojavilo zadnji čas jako mnogo ponarejenega bučnega olja po trgovinah in opozarjajo, da je to ponarejenje zdravju škodljivo ter torej kaznjivo.
V	konkurz je prišla Roza Sattler, posestnica na Poljskavi. Začasni upravitelj konkurzne ma'se je odvetnik dr. Urban Lemež.
Obrtniški shod v Ljutomeru priredi na binkoštni pondeljek, dne 1. junija Zveza južno-štajerskih obrtnih zadrug, da pokaže pota in sredstva, pomagati toli zanemarjenemu spodnje-štajerskemu obrtništvn. Spored shodu je: 1. Obrtna organizacija na Spodnjem Štajerskem, poroča g. Blaž Zupane; 2. Obrtnik in narodni boj; obrtnik in kredit, poroča g. Jakob Volk; 3. Strokovna obrtniška organizacija, poroča g. Ivan Rebek. Naš obrtrn naraščaj in šolstvo; obrtni škodljivci, poroča g. Čretnik.
Dobre smodke. V Cezanjevcih pri Ljutomeru so naprodaj smodke, v katere so zaviti vijaki, dolgi poldrngi centimeter. Naš erar nas res včasi počasti z izvanrednimi dobrotami.
Oresnaženje Save. Kranjski deželni odbor je sklenil, da se bo vršila zaradi onesnaženja Save po rudnikih v Zagorju in Trbovljah nova komisijonalna razprava, pri kateri bodo zastopniki kranjskega deželnega odbora z vso odločnostjo zahtevali, da se ta nedostatek odpravi.
Premiranje živine. Za leto 1914 se vrši premiranje živine za Spodnji Štajer v teh-le krajih: Ptuj 1. septembra, Konjice 2. septembra, Marenberg 4. septembra, Sv. Lenart v Slov. gor. 5. septembra.
V Legnu pri Slovenjgradcu sta bila pri občinskih volitvah izvoljena v odbor tudi dva naprednjaka.
Iz Braslovč. V zadnji številki „Slov. Gosp." je priobčil g. Lorber dolg dopis, v katerem napada nas naprednjake in narodne denarne zavode ter hvali na vse pretege braslovško duhovščino, pravilneje kaplana Vogrinca. Privoščimo mu iz srca tega zaveznika! Posebno pa se bavi g. Lorber z govovico, da je dobil nekdo 1000 K za to, da je s sumničenjem in obrekovanjem izrinil braslovško posojilnico iz celjske Zadružns Zveze. Čujte, ,.poštenjakovič" Lorber, zakaj pa Vam gre ta govorica tako zelo do srca? In povejte nam, ali se splača za tisto ljubo nagrado pri posojilnici toliko pisarenja v „Slov. Gospodarju" ?
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši letos septembra meseca v Gorici.
Iz Slivnice pri Celju. Župnik Kozinc si za svoj sramoten poraz pri občinskih volitvah hladi jezo z dolgimi dopisi v „Slov. Gosp." G. župnik ali ne veste, da je greh psovati in obrekovati? SIcer nam pa vaša jeza ie še dela večje veselje zaradi lepe zmage. Le kričite. Ie, če vas veseli, toliko slabše za vas. Kmalu vas slednji človek v fari ne bode več maral.
Iz Velikega Obreža pri Dobovi. Po največ smo se že znebili onih starokopitnežev, ki pljujejo v svojo lastno skledo, vendar se še najde v naši sredini kakšna bela vrana. lina od takih je gptovo Ja-nezj Ogorjslc. Dobil je kgvašjio obrt, in si dal tablo napraviti z nemškim napisom. Sraka se diči s pa-vovim perjem! Saj vendar ve, da smo vsi, ki mu damo zaslužek, Slovenci!
Ormoški okrajni zastop je razpuščen. Za komisarja je imenovan dr. Wolte od ptujskega okrajnega glavarstva.
Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe je
imel zadnji torek sejo, v kateri se je naprosilo predsednika grofa Attemsa, da pozove vse deželne poslance vinorodnih krajev, naj se pridružijo deputa-ciji, ki gre na Dunaj protestirat proti novim predpisom glede sladenja vina.
Pri Sv. Križu nad Mariborom je umrl Marlin Elznik, po dom. Tojzl. Bil je 25 let župan sveto-kriške občine.
Utonila sta v Gradcu dva gasilca. Imela sta službo pri klavničnem mostu, ki ga nekaj popravljajo; pri tem je deroča Mura odnesla čoln z njima vred in oba sta utonila.
Lepa postrv. V neki graški trgovini je bila te dni razstavljena 95 cm in 9 H kg težka postrv. Ujeli so jo v potoku Kajnbah pri Voičbergu.
Neugodno spomladansko vreme. Iz Gospiča poročajo, da je te dni zapadel sneg celo hrvaško Liko. Mraz je zelo škodoval sadnemu drevju.
Koroški Slovenci so imeli zadnjo nedeljo pri Sv. Katarini nad Pliberkom veličastni tabor, ki se ga je udeležilo nad 3.000 ljudi. Govorilo je na njem več poslancev za pravice koroških Slovencev v uradu in šoli.
Iz Ormoža. V nedeljo dne 14. junija 1914 nameravamo na slovesni način proslaviti 301etni-co Čitalnice. Isti dan se bode tudi vršilo slavnostno zborovanje učiteljskega društva za ormoški okraj, ki slavi svojo 40letnico. Ob enem bo zlet panonskega okrožja mariborske sokolske župe. V Središču in Ormožu se vrše pevske vaje in telovadne vaje, naša godba se pridno pripravlja za slavnost. Priprave so v polnem teku. K našemu jubileju so vabljene vse čitalnice, posebno pa^ tudi nekdanji ustanovitelji in odborniki ormoške Čitalnice, sploh pa vsi Slovenci in Slovani.
Iz Št. Janža pri Spodnjem Dravogradu. Na Križevo dne 21. t, m. se vrši v šoli ob 3. popoldne ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Janž in Mežo. Rodoljubi, posetite nas ta dan, pomagajte mladi sestrini na noge, nudeč nam moralne podpore!
Državna učna delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah je priredila letošnji izlet s učenci v Postojnsko jamo. 6. maja zvečer se je pridružilo 22 pletarjem še 16 domačinov in oddrdrali smo proti jugu. Ker je bilo med izletniki več dečkov in
deklic, ki še sploh sveta niso videli, si lehko mislite, kako težko smo pričakovali jutra. No od Ptuja naprej je hotela biti vsa mladina pri oknah in vprašanj ni bilo ne konca ne kraja. Ker se je vmes še mnogo pelo, nam je čas hitro potekel. Bili smo se že preje prijavili in šli smo takoj po prihodu v jamo, dasi je drugače šele ob tri četrt il. odprta. Kako velikanski vtis je dobil vsak od posameznih prizorov, razume samo ta, ki je na lastne oči videl ta podzemeljski grad, poln najrazličnejših čudežev. Vsak prostor nudi kaj posebnega, ali »velika Kalva-rija« se svojim 200 m širokim in 69 m visokim obokom in premnogimi najrazličnejše stvari predstav-ljajočimi kapniki pomakne vse drugo v ozadje in samo še zastor zamore vzbuditi večje zanimanje radi svoje res umetniške vrednosti. Bili smo v jami samo dobri 2 uri, a prevzeli so nas tam se nahajajoči prizori tako, da se dolgo ni upal rihče spregovoriti boječ se, da nam zginejo iz spomina slike, kakoršnih nismo še nikoli videli in kojih najbrž tudi nikoli več videli ne bodemo. Obisk Postojnske jame je že živahen. Isti dan sta pohodili jamo tudi še ena češka in ena hrvaška šola. Na leto obišče baje Postojno 70 do 100 tisoč gostov. Nekoliko užalo-stilo me je, ko sem zvedel, da se vsi narodi bolj zanimajo za ta največji čudež cele zemlje ko Slovenci sami, v kojih domovini se nahaja. Tudi veliko inteligentnih dam in gospodov bele Ljubljane in drugih slovenskih mest — tako se mi je pravilo — pozna Postojnsko jamo komaj po imenu. Zakaj neki tako? Naša domovina je res krasna! Postojnska jama pa tvori zaklad, radi katerega i tem ložje Slovenec vzklikne »Postojnska jama e poi muori!«
Umrl je v Ljubljani uradnik banke »Slavije« ln slovenski pisatelj Vatroslav Holz (pisateljsko ime »Prostoslav Kretanov«). Pogreb se je vršil v torek. O pokojniku piše ljubljanski »Dane: »Umrl je 2 meseca in 20 dni pred svojim 70. letom. Na smrt se Je pričel pripravljati dne 3. tnarca tl„ ko mu je zdravnik povedal, da ima želodčnega raka in da ima samo še dva meseca do svoje smrti. Uredil in zbral je vse svoje rokopise in že tiskane spise, jih zvezal po tvarini v enotne zvezke, ki bi mogli tvoriti celotne knjige, in je vse skupaj izročil »Slovenski Matici«, da izda, kar hoče, ali poskrbi, da izidejo vsaj njegovi osebni spomini na »Sto znamenitih slovenskih mož«. Pokojnik je bil literaren samouk, ki se je z lastno pridnostjo dvignil do spoštovanja vredne omike. Kot nezakonski sin 211etne Magdalene Olčeve, hčiere slepega nagornjaka v Zgor. Verjanah pri Sv. Trojici v Slov. goricah, je hodil v kmečko ljudsko šolo pri Sv. Ani na Krembergu. Šestnajst let star je šel sam v Maribor in postal po-zlatarski in cerkveno restavratorski vajenec. Leta 1864. je postal pomočnik in je bas nameraval oditi na Dunaj, da bi se bil v umetni obrti dovršil, ko je bil poklican v službovanje k vojni mornarici. Tako se je moral odpovedati cilju, da postane akademičen slikar. Udeležil se je bitke pri Visu dne 20. julija 1866. kot podčastnik in, stopil nato v Pulju v vojni arzenal. Svoje življenje do te dobe je že opisal 1. 1876. v Pajkovi »Zori« v noveli »Idealist« in leta 1904. v »Slovanu« pod naslovom »Roman umetniškega samouka«. Za »Zoro« in »Kres« je napisal več pesnitev, ki. tvorijo zbrane dva zvezka »Nerazvito brstje« in »Novo brstje«. Svoje zveze z listi, uredniki in pisatelji je opisal v »Slovanu« 1914. pod naslovom »Povabljen nepoklicanec«, Ta spis je nadaljeval še na smrtni postelji in ga narekoval. Iž Pulja je prišel k »Slov. Narodu« za upravnika; nato pa je bil štiri leta pomožni uradnik pri mariborskem magistratu. L. 1878. je postal uradnik banke »Slavije«, kar je ostal do leta 1906. z največjo marljivostjo in z največjimi uspehi za — to banko, ki mu pa končno pokojnine — ni dala, nego ga je velikodušno podpiral le ravnatelj Ivan Hribar. Svoja potovanja je popisoval v ^Slovenskem Narodu« pod naslovi »Potovanja križem domovine«, »Potopisne arabeske«, »Primorski sprehodi«, in »Potopisni pa-berki«; v »Edinosti« je pisal listke pod naslovi »Primorski obrazi«, in »Na vseh koncih in krajih«, v starem »Slovanu« pa pod naslovi »Slovenske kraje-pisne slike« (5 raznih potopisov folklornega značaja.) Mnogo je napisal životopisov in študij o slikarjih in kiparjih (o Subicih, Progarju, Ganglu, Ogrinu i. dr.) Več prav zanimivih spominov je spisal za »Slovana« o S. Gregorčiču, Jos. Cimpermanu in A. Aškercu, pa tudi o drugih naših literatih in politikih, saj je imel pokojnik uprav fenomenalen spomin. Holz je znal pripovedovati živo, dramatično in vedno s humorjem. Ostavil je tudi veliko originalnih pisem naših prvih mož, ki so mu bili prijatelji. Svoj talent je bogato pomnožil in ga uporabljal v čast domovine in v množitev ugleda naših kulturnih delavcev. Zato čast temu marljivemu, zvestemu sinu Slovenskih Goric in pokoj njegovi večno nemirni duši!«
Beležke.
Krvavi dogodki v Splitu. 8. maja so praznovali v Splitu praznik sv. D,ujma. Vsako leto pride na ta dan, ki je glavni tržni dan v Splitu, vsa okolica. Na dan sv. Dujma se vrši tudi historična procesija, h kateri poživlja splitska mestna, občina. Na predvečer pa je priglasila svojo udeležbo tudi zloglasna »banda cittadina«. Mestni svet je prepovedal italijanski godbi udeležbo pri procesiji in je svojo prepoved tudi javil glavarstvu, ki pa je prepoved suspendiralo. Radi tega je mestni svet odpovedal svnjo udeležbo. Procesije, ki se je je udeležilo zelo malo ljudi, je korakala na čelu italijanska godba in igrala samo izzivalne koračnice. Radi tega je številno
m
pleskar
v Celju
Gpaaka cesta 43
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les. Zmerne cene.
V. EEVC
Močna, okusna in zdrava
se dobi edino-le pri =
dalmatinski vinarni
dalmatinska lfina Glavnl tpa8 Celje Glavni trg 8
Zahtevajte cenik in vzorce!
Denarni zavod spodnještajerskega trgovstva in obrtništva
Trgovsko - obrtna kreditna zadruga v Celju,
sprejema vloge na knjižice
od vsakega in jih obrestuje po
4-l/o°/n pt^arja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje mkaso m obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
zbrano ljudstvo začelo izžvižgavati godbo. V tem hipu pa je orožništvo in finančna straža z nasajenimi bajoneti naskočila množico in več žen in otrok je bilo pohojenih in ranjenih. Pred narodnim domom je prišlo na to do ponovnih demonstracij in zopet so se navalili z nasajenimi bajoneti na množico, da je bilo vse polno ljudi ranjenih. Razburjenje množice je bilo velikansko. Tedaj pa je skušal župan Kata-linič pomiriti ljudi in skoraj se mu je to že posrečilo. V tem trenutku se pa navali vojaštvo z nasajenimi bajoneti na ljudstvo. Dogodki, ki so se nato vršili, so nepopisljivi. Na vseh koncih in krajih so se zadirali bajoneti v ljudi, med tem pa so aretirali vsakogar, ki jim je prišel v roke. Kakor da bi bil Split v Alzaciji, kakor da bi se ponovili strasburški in sovernski dogodki. Med tem je izdal glavar ukaz, da se morajo zapreti vse gostilne in kavarne. 50.000 okoličanov je bilo radi tega brez hrane in gostilničarji imajo nad en četrt milijona škode. Občinski svet se je takoj zbral in brzojavno obvestil namestnika in notranje ministerstvo ter zahteval takojšen odstop glavarja.
Zver v človeški podobi. V Zagrebu so zaprli arhitekta Grossa. Veliko let je zapeljeval nebroj deklet in se pregrešil v tem oziru zoper vse mogoče kazenske paragrafe. Govori se, da je Gross počenjal največ takih hudobij za vlade barona Raucha. Veliko deklet, ki jih je ta gnjusnež onečastil, se je za celo življenje zgubilo. Zadnji čas je stopil v stik z neko Veršecovo, ki je navajala predvsem nedolžne deklice v svoje stanovanje, kjer so prišle v roke izkvarjenim zagrebškim gizdalinom. Policija je zaprla tudi neko 181etno deklo Marijo Kozel, ki je pomagala Vršecevi žrtve nabirati.
Naseljevanje v Novi Srbiji. - Srbska vlada je dobila dosedaj nad 2000 prošenj za zemljišča v Novi Srbiji. Vsi prošnjiki so Slovani, med njimi mnogo Slovencev. Slovenci imajo vsi precej premoženja in so preskrbljeni vsi s poljedelskim orodjem. Vsak naseljenec dobi najmanj 5 ha zemljišča. Iz Amerike se je priglasilo nad 10.000 Srbov. Iz Nove Srbije se izseljujejo Mohamedanci, dosedaj jih je že odšlo čez 90.000. Srbska vlada dovoli Mohamedancem, ki se izselijo, znižano vožnjo in druge ugodnosti, ne smejo pa prodati zemljišč in nimajo po pobegu nobene pravice do svojega zemljišča.
Star svinjar. Iz Št. Ipolita na Nižjem Avstrijskem poročajo, da je v neki bližnji fari župnik Valter K. na nedostojen način v šoli (!) prijemal šolarice. Župnik je star 76 let!
Brezposelnost v Ameriki. Zadnje štiri mesece se je vrnilo iz Severne .Amerike v razne kraje okrog 400.000 delavcev, ali dvakrat več, kakor lansko leto. Samo v New-Jorku je 350.000. v Chicagu 300 tisoč ljudi, ki ne morejo dobiti nobenega dela. Večinoma so to priseljenci iz Evrope. Jako veliko število jih je šlo peš proti vzhodu do luke, ker niso
več imeli denarja za vožnjo! V vseh amerikanskih listih je čitati opetovano pozive delavcem, naj ne hodijo v Ameriko, ker tam ni dela zanje. Vse preveč ljudi išče sreče in denarja v Ameriki, ki se je izčrpala in ne more rediti tako ogromnega števila domačinov ln priseljencev.
Ugleden češki poslanec — ovaduh. Sodnik dr. Kari Šviha je bil kot državni poslanec vodja čeških narodnih socijalcev (t. j. narodne delavske stranke) v državnem zboru. Dal se je pa zapeljati, da je proti 800 K mesečne plače izdajal praški policiji vse sklepe in dogodke v lastni stranki pa tudi vse, kar je zaupno zvedel iz drugffi Čeških strank in organizacij. Ko je ugleden praški dnevnik »Narodni listy« Švihu to ovaduštvo dokazal, je bil ta nesramnež še toliko predrzen, da je odgovornega urednika »Narodnich listu« tožil. Zadnji teden se je vršila obravnava, pri kateri je bil urednik oproščen. Dr. Šviha je že odložil poslanstvo, sodniki so ga izbacnili iz svoje srede in grdi ovaduh mora zapustiti celo svojo domovino.
Mogočnost Rusije in njena pripravljenost za vse slučaje. Madžarski publicist Andor Adorjan piše o Rusiji: »Dejstvo je, da se v naših dneh u-stvarja nova, preporojena Rusija, v svoji moči neizmerna, v materijalni sili neizčrpljiva, čudna in strahovita Rusija, katere prava moč ni več njeno grozno število prebivalstva, njena surova vojaška sila, marveč njena veličanstvena in zdrava gospodarska urejenost, premožnost njenih žiteljev. Vem, da se to zdi fantastično, ali je resnično. Svet se je privadil, da zre na Rusijo kot deželo zatiranja. To je bilo preje. Ali sedaj! Ta gorostasna država preživlja že leta mirnim potom s pomočjo modrih in modernih reform takšen notranji preobrat, kakršnega drugod navadno spremljajo nevarni revolucl-jonarni dogodki. Rusija pa sedaj izvaja brez krvi, zakonodajalnim potom svoje velike reforme, ki povzročajo silnejši preobrat, kakor ga je imela francoska revolucija. Vse te, po svoji koncepciji velike reforme, je zasnoval največji duh moderne Rusije, poljedelski minister Krivošejini...« In »Vojeni Li-stok« poroča: »V vojaškem oziru smo tako pripravljeni, da lahko vsak trenotek pričnemo vojno proti komurkoli. To naravno ni povolji Nemcem. Nismo po godu Nemcem, ker imajo za svojega soseda velikega in močnega ruskega orjaka, o katerem vedo, kako zelo težka mu je roka. Tega velikana bi radi napadli, predno postane tako močan, da bi jim zadajal še večji strah. Še pet let in naše velike vojne ladje bodo gotove, a ruski zrakoplovi bodo zakrivali nebo kakor oblaki. Ruska armada bo podvojena, a v blagajnah bodo nakopičeni bregovi zlata. Kdor se bo dvignil proti nam, bo izvršil blazno dejanje. Nemci se tega zavedajo, zato se tako vznemirjajo. In ne motijo se! Vsak dan, ki preide, je v korist nam in v pogubo njim...«
Če otečejo sklepi vsled protina, teši bolečine pri ozeblinah, reumatizmu, neuralgiji
od mnogih zdravniških antoritet priporočeni
CONTHREDMAN
To sredstvo služi za hitro pomirjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranja, ribanju ali obvezah.
1 tuba 1 krono.	62
Izdelovalen n glavni zalagatelj
B. FRAGNER, lekarnar,
dvorni založnik. PRAGA III, it. 203. Če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v 6 tub „ 6 K — v 10 „ ,. 9 K - v Pnite na ime preoarafa in izdelmia.
Zaloga v lekarnah.
Najvažnejše sredstvo pri ranah
Slavno, že skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično
prasfro domače mazilo
čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši.	63
1 puščica 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 puščice za K 3'16 10 puščic za K 7'— poštnine prosto na vsako postajo.
B. FRAGNER,
e. in kr. dvorni založnik —— lekarna „Pri črnem orlu
PRA6A, Mala stran, ogel Nerudove al. it. 203
Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah.
Celje
Na debelo
M
Priporočava svojo bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna.
immmi
V zdraviliščih za pljuča
m. d. v Davos, Arosa. Leysin Itd. se SIROLIN „Roche" kot lzkuš~no sredstvo stalno rabi. SIROLIN ./Račke" lajša in odstrani bolezni dihal v razmeroma kratkem času. )e tečno, vzbuja tek, in vpliva iz edno ugodno na splošno rajpoloienje. t?sa Or gtnalni zavoj po 4 K se dobi v vseh lekarnah.
je s svojim
Loterijske številke.
Line, dne 16. maja 1914: 80, 79, 77, 3, 25.
Štev. 511.
240 2-2
Služba občinskega redarja in sluge
se takoj odda pri občini trg Šmarje pri Jelšah; letna plača 840 kron, uniforma in samsko prosto stanovanje. — Prošnje je vložiti do 1. junija 1914. Županstvo trg Šmarje pri Jelšah, 8. maja 1914.
Župan: Ferlinc.
Išče se najemnik
za konjske hleve (Stallmeister).
Pogoje se izve v gostilni „Pri Jelenu" v Celju. Nastopiti je s 1. junijem 1914.	235 3-3

Samo 4 enotne cene
« 9'SO, 12*50, 16-50, 20*20
Največja izbira v najelegantnejših in najmodernejših čevljih za gospode, dame in otroke. Redka prilika za nakup! Večja partija čevljev je prišla iz mode, a je izvrstno ohranjena in se proda 30% pod nakupno ceno. Sandali, platneni čevlji, tennis-čevlji — v vseh vrstah in po nizkih cenah.
Prva največja zaloga ln izdelovalnlca čevljev
Štefan Strašek,
Celje, Kovaška ulica Stev. 3.
Popravila hitro in po ceni.	237 3-1
Hiša
z vrtom na lepem prometnem prostoru se vsled bolezni ceno proda. — Pojasnila daje
Franc Kolenc, Celje, Nar. dom.
Jabolčnik, pristni mošanciger in slovito ter dobro ljutomersko vino se
248 4-2	dobi pod naslovom
Vatro Kosi, Dobrafa, p. Celje.
Jabolčnik 24 vin., vino od 48 vin. naprej.
Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj enonadstropna
pripravna za zdravnika ali pa za trgovino pekarijo. — Proda se tudi lepa
lekapna za zdravnika.
Ponudbe na upravništvo tega lista.
246 3-2



Zdravilišče z žveplom. Zdravnik dr. J. Lohert.
Zdravilišče z žveplom.
Daraždinske Toplice (Hruasko).
Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 580 C, jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias itd, — Zdravljenje 8 pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekte pošilja na željo gratis.

m
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. =====
P. n. trgovci, pozor!
Mnogokrat dobivamo vprašanja iz Vašega okrožja, zakaj se ne dobi pri, Vas k* *s * m i « v *
Mv čoi
v zavitkih.
Splošno priznan najboljše kakovosti.
■ Glavna zaloga za Štajersko:
gl Anton Močnik y Celju
ggg komisijska in agenturna trgovina.
Anrt
OOOOO 00000060000ooooooooooo oooooo
Sprejmem
dVa trgoVtfa pomočnica,
katera imata najmanj 3-5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razen učne dobe. Vojaščine prosti imajo prednost.
Ivan Ravnikar, trgovec v Celju. I
Kako postopajo Rumuni z narodnimi izdajalci.
Pravoslavni škofijski vikar Mangra iz Velikega Va-raždina na Ogrskem je rojen Rumunec. Pisal je svoj čas v svojem materinem jeziku knjige in je bil zato izvoljen za člana rumunske znanstvene akademije v Bukarešti. Ko je pa bil izvoljen v ogrski državni fcbor, je postal madžaron. Navzlic temu, da je vedel, kakšno nevoljo je vzbudil v celem rumunskem narodu s svojim izdajstvom, je Mangra vendar te dni prišel v Bukarešto na slavnostno zborovanje akademije. Ko je sporočil, da pridfe na zborovanje, so mu odgovorili člani akademije* da ne žele priti ž njim v dotiko. Ko pa je Mangrži vendarle prišel na zborovanje, so Vsi vstali ter se zbrali Venem kotu, dočim so pustili Mangro samega sredi dvorane. Pred palačo so dijaki napadli Mangro tet' ga pretepli. Govori se, da bo avstro-ogrska vlada zahtevala zadoščenje.
Čedna družinska hiša
t vrtom za zelenjavo in Sadnim drevjem se proda v Zavodni. Vprašajte pri vili „Porto" nasproti Pod-goršeku.	236 3-1
Kdo odda malo trgovino,
za eno žensko pripravno' Ponudbe pod,Samostojnost' na upravništvo „Narodnega lista".	237 3-2
G je Ca j, ki je prepariran iz najboljših rastlin in se rabi kot
A domače zdravilo proti boleznim na živcih z uspehom.
Ta čaj upliva pomir-
Gjevalno na živce, lajša boleCine, dela kri, pospešuje spanje in te-
1 lesne moCi. — Čaj ne vsebuje nobenih omam-ljajoCih primesi.
L Ta Caj ima na prodaj edino-le
O o. ln kr. dvorni ter nad-> o j v. založnik
Julij Bittner
N lekarnar Reichenau, Sp. Avstr. Cena ene škatlje z na-
A vodilom za porabo znaša 3 K. Dobi se v vseh lekar-
Lnah; kjer ne, proti predplačilu 3 K franko po pošti. 126 24-5
KaHo ozdravite pljučne bolezni, oslovi Kašelj in naduho
popolnoma, vam povem Cisto zastonj. Pošljite kuvert z znamko za odgovor gospe B. Kolenska, Vršiče 383 pri Pragi, Češko.	133 -7
Iščem zanesljivega, spretnega in vojaščine prostega
pomočnika
z vstopom I. avgusta t. I. V hmeljskl kupčiji izvežbani imajo prednost. Franc Oset, trgovina mešanega blaga in z deželnimi pridelki na Vranskem.	233 3-3
im ^^^
3" • 1
;kaj časa H
ii prašek H
in črevom ezadovoljen
jemlje naj rcdflOnekal
Drmed Trauba želodčni prašek
(jastricin
Učinek presenetelji* |Oobi se v vseh apotekah.
Velika s|iallja slane 3 Kr.
GLAVNA ZALOGA:
Sternapoteka. Dunaj. IV; i Fatforilenstrasse2S. / k Prospekti gratis in franco^
.Zdravniki dobe zai J I poskušnjo fiasiricinffi S brezplačna.'
V Celju se dobiš
v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher.
68 12-12
! PAZITE!
Samo 10 kron
stane v Prvi gorenjski raz-pošiljalnici Itan Savnik, Kranj st. 156
4<l2 m volnenega blaga za eno fino žensko obleko v poljubiti' barvi,
1	zelo fini robec za na gfavo, 3 lepi žepni robci iž Sifona,
2	para močnih Ženslittritogavic, I svilnat pas In še vVffi drugih različnih
drugih stvari za; povrh. Ista množina še bolje vrste 15 kron. „ „ najboljše vrste 20 kron. Zahtevajte najnovejše vzorce raznega blaga! Solidno domače podjetje!
Kose!
Kdor hoče imeti
koso
Kose!
s katero se ni potreba mučiti, ter se lahko z enkratnim klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste trave celi dan, naj se obrne na tvrdko
I. firašovic v Žalcu
katera je prevzela edino zastopstvo svetovno znanih kos znamke „poljedeljsko orodje", katero zastopstva je imela dosedaj tvrdka
A. Gelss v Žalcu.
Pri naročilu 10 komadov se doda 1 komad brezplačno. =
Kose I
Za dobro kakovost kos se jamči!
Cenik na zahtevo brezplačno.
Kose
Vzorci franko
modnih štofov eponge
cefiRi
batisti, platno, platneno in pavoljno blago pošilja V. J. HAVLIČEK & BRAT Kopelj Podebrad Češko. 161 6-6
Pišite takoj! Pišite takoj!
Hiša
v Celju, Gledališke ulice št. 5 se proda. V pritličju so visoki prostori, sposobni za trgovino ali vsako obrt. Vpraša se pri lastniku.
220 3-3

C	|
I Bratje Slovenci,	§
t« kupujte kanafase, platno za vsake vrste	O * perilo, blago za obleke, barvano platno,
g	druke le pri Češki firmi	|
| Jaroslav Kocian, tkalnica	|
c Cerweny Kostelec, Češko.	o
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za	|
O obrisače, platna ali draka pošiljam za	b | K 24"— proti poštnemu povzetju. 55 -14
SOClOOdOOO VitOffit&OOOOOO i OOOOOOO
Kmetovalci I
Srebrno - jeklene
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske In pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih ln najmodernejših 94 -13 "	vzorcih.
Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence.
iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenja 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja po najnižjih cenah edino
Adalbert Geiss - a
nasl. Viktor Pilih v ŽALCU.
Zahtevajte cenik! 175 -t>
Širite Narodni List!
C£h3£, Gosposka ulica Z
je, ako kupujete svoje potrebšine v domaČih Spedialnih trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Pa nakupu Steklene, in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in šip se
obrnite z zaupanjem na tvrdko
ln razno moderno blago n molke ln ženske obleke razpošilja po najnižjih oenah 68 -14
= Jugoslovanska razpoiiljalna =
R. Stermecki ¥ Celju
PiSite po glavni Uustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
JHP	. P ^ ^^
kjer se Vam bode ndjsolidneje postreglo.
iistepj«vi 32? bencinovi
p	petrolejevi in pihni
motorji ^Hik lokomobiii
t	Bkf li za vse vrste strojev od
^^S^^^^fefcHI 1 ~10 HP 1 maBnetnlm
vžigalom.
* ^kssrcp^r -W Najmanjša poraba goriva! r ifff^flmilr Ugodni plačilni pogoji!
Najpripiostejši motor za kmetijstvo!
iapr^': :'m več tisoč v rabi. Ceniki in
obiski zastonj.
. A. LISTER & CO., dr. z o. z.
Dunaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9.
NE OZIRAJTE SE
sapno na kričečo reklamo, temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka
Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin.
Zahtevajte novi Uustrovani cenik obsegajoč IOOO predmetov
Trgovina 8 špecerijskim :: blagom r.
Solidna postrežba I
Trgovina z moko in deli želnimi pridelki :
Najboljši češki nakupni vir.
/g^ Ceno posteljno perje:
IV	1 kg sivega, dobrega,
___	puljenega 2 K, bolj-
—j^Sc/SosA šega 2 K 40 h; prima tg^žžg^o^.l polbelega 2 K 80 h;
belega 4 K; belega, 3>. Bcnlsch	puhastega 5 K 10 h;
1 kg Aelefinega, ineinobelega, puljenega 6K40h; 8K; lkg puha. sitega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 56	dobi franko.	-14
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 241; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 om široke K 13'—, K 14-70, K 17-80 in K 21--; zglavniki 90 cm dolgi, 70 om široki K 4'50, K 6'20, K 5-70; podpornica iz močnega riiaitega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 19 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajajoče se povrne denar.
S. Benlsch v Dešenicl, štev. 773. Češko,
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Po prepričanju mora vsak	I T9a»yf||V«|i
pripoznati, da imam za-	m* f|ll v llll|(ll
nesljivo kaljiva semena,	Celie
n. pr. jamčeno domačo	'
deteljo, nemško deteljo,	Graška cesta 21
peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner.
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Vedno sveža žgana kavo
Glavna zaloga oljnatih barv
Kcioi^ hoče za 6 v kupiti škatljfco, naj zahteva izključno svalčični papir
m
.Ottoman'
vTOM/i
106 -12 Pisarna je v Celjn, Rotovška ulica št 12
Avstr. poštne hranilnice i račun štev. 54.366.
»OOOOOOOOOOOOCK
llradtti« se Vsa* četrte* od 9.-12. ure in n Vsa*« nedeljo «d 9.-11. are dopoldne.
Tjast Narodne založbe v Celjn. Izdajatelj: dr. Vekoslav Knkovee.	Odgovorni urednik: Janko Lesničar,	Tisk Zvezne tiskarne v Celju.