8. in 9. številka. Avgust, September — 1914. Letnik XXXVII. Cerkveni Glasbenik Glasilo Cecilijinega društua u Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z glasbeno prilogo vred 5 kron, za cerkve ljubljanske škofije 4 krone, za dijake 3 krone. Uredništvo in upravništvo: Pred Škofijo št. 12, I. nadstr. f Papež Pij X. „Cerkveni Glasbenik" naznanja svojim cenjenim bralcem prežalostno novico, da je 20. avgusta ob 1. uri 20 minut zjutraj umrl poglavar katoliške Cerkve, papež Pij X. Že lansko leto, ko je sv. Očeta napadla nevarna bolezen, smo se resno bali za njegovo življenje; pa takrat nam ga je Bog še vendar ohranil. A zdaj ga žal ni več med živimi. Papež Pij X. je bil rojen 2. junija 1835 v vasi Riese v Zgornji Italiji kot sin preprostih staršev. Jožef Sarto — tako se je papež prej pisal — je vzrastel med ljudstvom, je imel gorko srce za ljudstvo in se popolnoma posvetil delu za blagor ljudstva. L. 1858. posvečen v mašnika je deloval v dušnem pastirstvu najprej kot navaden kaplan, potem kot župnik, pozneje kot kanonik, semeniški špiritual, ravnatelj škofijske pisarne, generalni vikar; 1. 1884. je postal škof v Mantovi, 1. 1893. ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala in kmalu nato za patriarha v Benetkah. Končno je bil 4. avgusta 1903 izvoljen za papeža in se tako povspel od najnižje do najvišje duhovniške službe v katoliški cerkvi. Enajst let je blagopokojni papež Pij X. nad vse goreče, modro in odločno vodil ladjo sv. Petra, zvest od prvega do zadnjega vzdihljeja svojemu papeškemu načelu: Vse prenoviti v Kristusu. Preosnova notranjega cerkvenega življenja je bilo poglavitno stremljenje njegovega sicer ne dolgega, a izredno uspešnega in slavnega papeževanja. Pij X. je bil zares „ignis ardens" — „žareč ogenj", kot ga označuje znano prorokovanje o papežih. Predaleč bi nas zavleklo, če bi hoteli na drobno popisati vse pre-osnove, ki jih je izvršil papež Pij X.: preosnove glede volitve papeža, preosnove glede cerkvenega prava v obče in zakonskega prava še posebej, preosnove rimske kurije, določila glede študij sv. pisma, velevažna in v krščansko življenje kar najbolj živo posegajoča določila glede pogostnega sv. obhajila vernikov, dalje njegov odločni nastop proti modernistom in svobodomiselcem itd. itd. Ozrimo se pri tej priliki le na znamenite preosnove, ki jih je papež Pij X. izvršil na polju naše stroke — na polju cerkvene glasbe. Kajti Pij X. je bil kratkomalo tudi eminentno cerkvenoglasbeni papež. Malokateri izmed prejšnjih papežev je pokazal v tem oziru toliko globokega umevanja, toliko resničnega navdušenja in tako odločnega nastopa kot ravno Pij X. Kdo ne pozna njegovega, v našem in drugih cerkvenoglasbenih listih že neštetokrat citiranega Motu proprija,1) te tolikanj znamenite in slavne okrožnice o cerkveni glasbi z dne 22. novembra 1903? Pijev Motu proprij je kot blisk posvetil v temo takratnih, zlasti v nekaterih deželah zelo žalostnih cerkvenoglasbenih razmer, zahteval vsestransko in radikalno cerkvenoglasbeno preosnovo in napravil red in konec zmešnjav in prepirov, posebno glede koralnega vprašanja. Vsled papeževega Motu proprija kot najvišjega zakonika za cerkveno glasbo se je cerkvena glasba v mnogih deželah in krajih očividno izboljšala. Škofijske komisije stopajo od tega časa na plan in čuvajo nad cerkveno glasbo. Na podlagi Motu proprija so se ustanovile nekatere zelo imenitne cerkvenoglasbene šole: v Rimu, v Klosterneuburgu in drugod. Motu proprij je poklical zopet v življenje starodavni častitljivi, pristnocerkveni, takozvani tradicionalni koral. S posebnim pismom z dne 25. aprila 1904 je Pij X. zaukazal vatikansko izdajo koralnih knjig, obsegajočih tradicionalne gregorijanske melodije. Ob tej priliki je papež imenoval tudi posebno komisijo — člane in svetovalce — za vatikansko izdajo korala. Izdaja se je jako skrbno pripravljala, in smo potem polagoma dobili v roke: Kyrial, gradual, antifonal in vesperal, ki se sedaj po mnogih cerkvah in korih pridno rabijo. Istega leta (1904) ob trinajststoletnici smrti papeža sv. Gregorija Velikega je papež Pij X. razposlal svetu slovito okrožnico o tem znamenitem svojem predniku in obenem sklical v večno mesto kongres, ki naj bi zlasti poživil spomin na Velikega Gregorija in njegovo delovanje v prid sv. Cerkvi, pa tudi ljubezen za cerkveno petje in glasbo, posebej se za gregorijanski koral v srcih udeležencev iznova vžgal in utrdil. Ob tej priliki je pri pontifikalni sv. maši v cerkvi sv. Petra 11. aprila pelo do 1500 pevcev koralno „Missa de Angelis" po tradicionalnem načinu, in se je tako izpolnila srčna želja sv. Očeta Pija X., ki je že dolgo želel slišati koralno mašo, peto od mnogoštevilnega zbora. Še ob neštetih drugih prilikah je Pij X. povdarjal največjo važnost cerkvene glasbe, kateri naj bi veljala skrb ne le papeža in škofov, ampak vseh, katerim mora biti pri srcu čast sv. vere in posvečenje duš. * * * Ob smrti sv. Očeta Pija X. izrekamo Bogu zahvalo, da je katoliški cerkvi podaril tako splošno delavnega, gorečega in tudi za cerkveno glasbo vnetega poglavarja. Piju X. pa hočemo — kot cerkveni glasbeniki — ohraniti hvaležen spomin s tem, da bomo vstrajno in nevstrašeno delovali za nadaljno in popolno preosnovo cerkvene glasbe. 1) Glej „C. Gl." 1904. 1. in 2. štev. Tradicionalna psalmodija. (Fr. Ferjančič.) (Konec.) Razen navedenih osem psalmovih tonov je še nekaj drugih, ki se pa rabijo bolj poredkoma. Predvsem je treba tu omeniti tako imenovani Tonus peregrinus. Prva vrstica z dvojnim inicijem se glasi tako: 2 l In ex i - tu 1-sra-el de Ae-gy-pto,* do - mus la - cob de a w • po - pu - lo bar - ba - ro. Nadaljne vrstice se pojo tako: Fa-cta est Iu-dae-a san-cti - fi - ca - ti - o e - jus:* Mon-tes ex-sul-ta - ve-runt ut a - ri-e-tes:* Glo - ri - a Pa - tri et Fi - li - o : * Si - cut e-rat in prin-ci-pi - o et nune et sem - per:" 1 , I-sra-el po-te - - stas e - jus. et eol - les si - cut a - gni o - vi - um. et Spi-ri - tu - - i San - cto. et in sae-cu-la sae- cu - lo-rum. A - men. „Flexa" se tudi pri tem tonu proizvaja po navadnem pravilu v veliki sekundi n. pr. Ma-nus habent, et non pa! - pa - bunt, f pedes habent itd. „Mediatio correpta" pri hebrejskih in enozložnih besedah pred zvezdico se glasi tako: | j, J' J' J1 J' J' Ji J' hl!-F3 Be - ne - di Ad - ji - ci xit at do - mu - i Do - mi - nu 1 - sra - el:" su -per vos: itd. Ta psalmovi ton se imenuje „peregrinus", tuj ton, ter ima dve posebnosti, ki jih nima noben drug ton: 1. »initium" se nahaja v obeh polovicah prve psalmove vrstice; pri nadaljnih vrsticah seveda odpade na obojnem mestu; in 2. dominanta ima v obeh polovicah psalmovih vrstic drugačno lego. „Initium" obstoji v obeh polovicah iz skupine dveh not („podatus") in iz ene posamezne note. Srednja kadenca obsega en akcent in dve pripravljalni noti, sklepna kadenca pa en akcent in eno pripravljalno noto, kakor je zgoraj zaznamovano s številkami. V tem tonu se poje samo psalem „In exitu Israel" ob nedeljskih vesperah in včasih poredkoma tudi kantik „Benedicite" v hvalnicah in psalem „Laudate pueri Dominum" v vesperah. Tonus in directum. De-us in ad - ju - to - ri - um me-uiti in - ten - de:* con - fi - de - re in prin - ci - pi-bus :* om-nes qui quae-runt te:* re - di - met J -sra - eJ :* Do - mi - ne 5 S ad ad - ju-van-dum me fe - sti - na. su-sti - nu - i te Do - mi - ne. Ta priprosti psalmovi ton, ki nima inicija, se rabi za one psalme, ki so v oficiju predpisani v tako imenovanih „preces" ter nimajo antifone. Taki psahni so: 145. psalem v vesperah za rajne, 129. psalem v hvalnicah in 69. psalem v litanijah vseh svetnikov. Po tem načinu naj bi se torej pel psalem po litanijah o prošnjih dnevih. „Flexa" se vrši pravilno v mali terci, n. pr. i c rtr^^^E^ ad - jii - tor e - jus, f spes e - jus . . . a - ni-ma me - a Do-mi-num f lau-da-bo itd. Pri enozložnih in hebrejskih besedah se „flexa" opusti, kakor sicer v psalmih, ter se na dotičnem mestu samo kratko pavzira. Konča pa se pri takih besedah psalmova vrstica tako-le: quae in e - is sunt. sae-cu-lo-rum. A-men. Ako je pa pred zadnjo enozložno besedo kaka večzložna beseda s poudarkom na tretpredzadnjem zlogu, se privzame še vmesna sekunda „h", n. pr. De - us ad - ju - va me. Končno postavimo tu še nek Tonus ad libitum, ki se sme peti pri psalmih v kompletoriju velike sobote in v oficiju velikonočne nedelje in nje osmine do vesper pred belo nedeljo pri onih psalmih v urnih molitvah, ki se pojo brez antifone, kakor tudi v kantiku „Nunc dimittis": —jL-- * ' m 00000»'00000f rt ^ \li\ Cum in-vo - ca-rem, ex - au - di - vit me De-us jii-sti - ti - ae me - ae:* in ma-ni-bus por-ta-bunt te:* man-da-vit de te:* /„ m m m * m m a 1 -t -- in tri - bu-la - ti - o - ne di - la - ta - sti mi - hi. ac - ce-le - ra ut e - ru - as me. et quae - ri - tis men - da - ci - um. mul - ti - pli - ca - ti sunt. Kakor rečeno, je ta psalmovi ton samo „ad libitum", na prosto voljo, in peli ga bodo pač le v kakem samostanu, ker se drugje dotični psalmi navadno ne pojo. S tem smo si ogledali vse razne psalmove tone in diferencije, ki so v novi vatikanski izdaji v rabi. Ne bi bilo pa dovolj, ako bi kdo dobro poznal samo napeve psal-movih tonov; ne, še veliko večjo pozornost mora obračati na to, da tudi besedilo jasno in pravilno izgovarja, kajti če velja sploh izrek, da je cerkveno petje molitev, velja to še prav posebno o psaliranju. Zato naj se nihče ne loti peti kak psalem preje, dokler ne zna popolnoma gladko in brez spodtikljaja brati dotičnega besedila. Po mojem mnenju je najbolje, ako se najprvo psalmovo besedilo recitativno jasno in razločno bere na enem tonu in v istem ritmu, kakor pri psaliranju; pri pavzah in pri zvezdici naj se že pri tem recitativnem branju naredi tako dolg odmor, kakor sicer pri psaliranju. To branje naj se ponavlja tako dolgo, da se vrši popolnoma enakomerno in brez najmanjšega spodtikljaja, ker vsak tak spod-tikljaj bi bil — kakor sem že preje omenil — velik pogrešek zoper pravilno pevanje psalmov. Da pa bo mogel pevec res pravilno izgovarjati latinsko besedilo, mu morajo biti znana pravila latinske izgovarjave. Za one, ki se niso učili latinščine, ne bo odveč, ako jih tu opozorim na nekatere napake, kakor sem jih sam večkrat slišal. Mnogi ne vedo, da se v latinščini ae bere kot e (a), n. pr. aedifi-centur; le tedaj, ako stojita nad e dve piki (ae), se morata oba samoglasnika ločeno izgovarjati, n. pr. aer. Ravno tako se mora oe brati kot nekoliko temnejši e (d). Soglasnik c se bere kot naš c le pred e in i (seveda tudi pred y, ae, oe in eu), sicer pa vedno kot naš k. Zlog ti se bere kot naš ci v sredi kake besede, če stoji takoj za ti kak samoglasnik, n. pr. gratias, gentium itd.; nasprotno pa se izgovarja kot naš ti, ako je ta zlog poudarjen, n. pr. totius (beri: totius), ali če stoji pred tem zlogom kak s, n. pr. ostium. Soglasnik s se izgovarja kakor v slovenščini; le ako stoji s sredi dveh samoglasnikov, se izgovarja kot naš z, n. pr. rosa (beri roza). Qu se izgovarja kot naš kv, n. pr. loquuntur (beri: lokvuntur). Zelo pogostoma je slišati tudi napačne poudarke, toda brez vse potrebe, kajti poudarki so v koralnih knjigah natančno zaznamovani. Dvo-zložne besede res nimajo zaznamovanih poudarkov, a to tudi ni potrebno, kajti splošno pravilo je, da v latinskem jeziku imajo dvozložne besede poudarek vedno na prvem zlogu, in zato bi bilo vsako zaznamovanje odveč; pri večzložnih besedah pa je poudarek vseskozi zaznamovan. Kako je treba zloge jasno izgovarjati, kako dolge morajo biti pavze pri zvezdici in ob koncu vsake vrstice, o tem sem že preje govoril pri prvem psalmovem tonu in bilo bi odveč, isto še enkrat ponavljati. Sploh mislim, da sem v teku te razprave dovolj pojasnil vse glavne reči o tradicionalni psalmodiji. Upam, da kdor bo to razpravo temeljito predelal, bo lahko znal psalirati v duhu tradicionalnega korala. In ako se temu teoretičnemu znanju pridruži še praktično proizvajanje pri službi božji, bo dosežen namen, ki sem ga imel s tem spisom. Poročilo o zborovanju cerkvenih glasbenikov na Dunaju 11. maja 1914. Na poziv predsedstva cerkvenoglasbene zveze z imenom „Schola Au-striaca" k posvetovanju glede velikopotezne, državne organizacije cerkvenih glasbenikov v svrho izboljšanja materialnega stanja, se je odzvalo 39 mož z najrazličnejših krajev Avstrije. Poseben pomen zborovanju je dala navzočnost oticialnih zastopnikov deveterih avstrijskih škotij; izmed slovenskih so bile oficialno zastopane sledeče: krška, lavantinska, ljubljanska. Predsedoval in zborovanje je vodil dunajski stolni kapelnik Weirich, tačasni predsednik zveze „Schola Austriaca". Prvi je referiral prof. Moifil s cerkveuoglasbcnega oddelka na c. kr. akademiji za glasbo in predstavljajoeo umetnost o temi: Kaka sredstva je moč najti potoni organizacije in postavodaje, da se plače pevo vodij in organistov času primerno nrede? Svoja izvajanja je baziral 1. na pravico organistov in pevovodij do njih delu in trudu in izobrazbi primerne plače, 2. na dolžnost od strani cerkve to delo in trud primerno ho-norirati. Da si te misli pot najdejo do poklicanih faktorjev, je treba a) stanovske organizacije. Ker pa morejo le velike organizacije primerno gibanje in upoštevanje vzbuditi, zato naj se ustanovi b) splošna državna o r g a n i z a c i j a. Na državno pomoč apelirati nič ne pomaga, država ne bo nič storila. Cerkveni glasbenik služi cerkvi, od tu naj v prvi vrsti pomoč pričakuje. Po cerkvi pa služi tudi državi; treba je torej, da se cerkev zavzema za akcijo, še le po cerkvi bo tudi država na pomoč priskočila. Sporoča, da je obljubil pomoč kardinal Piffl, ki je hkrati predsednik državne cerkvenoglasbene komisije, ki bo to vprašanje stavil na dnevni red škofijskih konferenc. Pri obširni debati se je nasvetovalo, naj se v sporazumu z ordinariati praktično uporablja postava od 5. maja 1874 g 36. glede primanjkljaja k plačam (konkurenčna obravnava). Cerkvene oblasti naj razmeram primerno določijo plače, napravi naj se nekaka službena pragmatika, to je regulativ o dolžnostih in pravicah cerkvenih glasbenikov. Opozarjalo se je tudi še na postavo od 31. decembra 1894, ki zavezuje k dajatvam poleg cerkve tudi še druge juridične osebe: tovarne itd. Cehi so bili zoper orglarske šole, ker imajo — pravijo — mazikov že sicer odveč; pri nas so pa naravnost potrebe, saj še tem potoni ni vsem potrebam zadoščeno. Ustanovil se je hkrati centralni odbor za tozadevno akcijo, da ustvari teren za veliko državno organizacijo in izvrši vsa preddela in stopi v svrho informacije v zvezo z najvišjimi faktorji, ki pri tem v poštev pridejo, to so: škofijski ordinariati in ministrstvo. Ta centralni odsek sestoji iz dveh oddelkov: a) manjši del odseka na Dunaju, da more sproti in ob vsakem času skli-cavati potrebne seje in reševati agende, b) širši del /.a celo Avstrijo, ki naj bi vanj imenovali zastopnike tudi škofijski ordinariati, zakaj le v sporazumu s temi more akcija uspešno napredovati. V jeseni že naj bi ta širši odsek priredil veliko zborovanje na Dunaju zaradi škofovskih konferenc, da poda višjim cerkvenim pastirjem primerno tvarino. Končno nastopi rektor dr. Muller iz Padcrborna, predsednik splošnega nemškega Cecilijinega društva, ki se sklepom pridružuje in započeti akciji obilo sreče želi. Kimovec. Duhovne vaje za organiste ljubljanske škofije. Organisti ljubljanske škofije so imeli letos svoje prve duhovne vaje Vršile so se od 13. do 16. julija v Marijanišču v Ljubljani. Udeležilo se jih je 3J-- organistov in vsi učenci orglarske šole, 21 po številu; vseh skupaj torej'58. Za prvi pričetek pač lepo število. Duhovne vaje je vodil preč. gospod superior dr. Anton Zdcšar1) iz Mirna pri Gorici, ki je poljudno pa obenem živo in prepričevalno vnemal udeležence za praktično krščansko življenje in za njih vzvišenolep poklic. Upamo, da trud g. eksercitatorja ne bo zastonj. Tisočera mu zahvala in Bog povrni! En govor o abstinenci je imel preč. g. duh. svetnik Janez i) Žalostnim srcem sporočamo cenjenim bralcem, posebno še udeležencem naših duhovnih vaj, da se je g. dr. Zdešarju zadnji čas pripetilo nekaj prav britkega. V službenih poslih se je z vizitatorjem avstrijske misijonske province kmalu po naših duhovnih vajah podal v Pariz. Po izbruhu vojske se je srečno rešil s Francoskega v Barcelono na Španskem. Vleklo pa ga je od tamkaj domov. Menil je, da se mu na potu ni ničesar bati. A ladja, s katero se je vozil, je pristala v Marzeillu. Tukaj so ga Francozi prijeli in internirali v Chateau d' If. — Priporočamo ga v pobožen memento. Kalan, ki je znal poslušalce takoj za dobro stvar pridobiti, in se jih je mnogo zapisalo v „sveto vojsko". Zadnji dan po sklepnem nagovoru g. dr. Zdešarja je mil. gospod prelat Andrej Kalan, vodja Marijanišča, daroval sv. mašo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom in med sv. mašo obhajal udeležence duhovnih vaj. Orglarski učenci so oskrbeli petje in zapeli nekaj pesmi unisono, nekaj pa v zboru. Tudi med duhovnimi vajami se je pelo pred in po govoru, pri sv. križevem potil in pri litanijah. Duhovne vaje so se hvala Bogu v vsakem oziru dobro obnesle in je lahko vsakomur žal, ki se jih ni udeležil. Tudi sicer je bila vsa oskrba in postrežba v Marijanišču izvrstna, za kar bodi tamošnjemu preč. vodstvu in čč. sestram izrečena najtoplejša zahvala. Zadovoljni, veseli in polni hvaležnosti za vse od Boga prejete milosti in dobrote so se udeleženci razšli od duhovnih vaj na svoje domove. — O g. organisti, ki so se duhovnih vaj udeležili so sledeči: 1. Armeni Luka, Studeno pri Postojni. 2. Bole Ivan, Brezje. 3. Breskvar Franc, Trzin. 4. Bricelj Karol, Šent Jurij pri Kranju. 5. Cvek Ivan, Štanga. 6. Ernst Jakop, Mošnje. 7. Fele Janez, Polšnik. 8. Gerden Franc, Ljubljana (Št. Jakob). 9. Gostič Leopold, Homec. 10. Grom Anton, Št. Janž. 11. GroB Jernej, Križe pri Tržiču. 12. Hribar Franc, Zgornji Tuhinj. 13. Jelnikar Franc, Janče. 14. Jenko Anton, Knežak. 15. Jerman Pavel, Št. Vid pri Zatičini. 16. Jevec Alojzij, Ihan. 17. Jovan Vinko, Dobrova. 18 Juvan Alojzij, Vače. 19. Lipar Peter, Mengeš. 20. Lukman Franc, Poljane nad Škofjo Loko. 21. Mali Ivan, Radomlje. 22. Mikolič Ivan, Tomišelj. 23. Mrak Andrej, Sava. 24. Nepužlan Ivan, Mirna peč. 25. Pincolič Josip, Sv. Helena. 26. Povše Viktor, Naklo. 27. Pucelj Alojzij, Sodražica. 28. Sicherl Josip, Ribnica. 29. Simončič Alojzij, Boštanj. 30. Skok Anton, Sv. Lenard nad Škofjo Loko. 31. Slabe Franc, Št. Vid nad Ljubljano. 32. Slatnar Mavricij, Smlednik. 33. Štempihar Andrej, Senožeče. 34. Zabavnik Franc, Ig. 35. Zdešar Ivan, Ljubljana (Sv. Peter). 36. Zupan Josip, Kresnice. 37. Železnik Martin, Vojsko. Splošno poročilo o cerkvenem petju v idrijski dekaniji.1) Vprašalne pole se izpopolnjene vračajo. Manjka jih za župnije Gora in Zavrac. Tu ni ne orgel, ne pevskega zbora, ob nedeljah par deklet po svojem posluhu kaj zapoje. ') Iz idrijske dekanije je došlo preč. kn. šk. ordinariatu prvo poročilo o nadzorovanju organistov, in sicer so došla točna, podrobna poročila o posameznih župnijah na vprašalnih polah (glej „C. Gl." 1914, 1. in 2. štev. stran 8), poleg teh pa še splošno poročilo, ki ga tu prinašamo. Posebno zanimiva so poročila na vprašalnih polah, ki kažejo natančen pogled v delovanje na korih idrijske dekanije. Teh specialnih poročil seveda ne bomo objavljali v „C. Gl.", pač pa bomo pozneje Izvrstno je cerkveno petje v Žireh. Tam se celo upajo s Perosijevo latinsko mašo. Pred leti o kakem cerkvenem zboru tam ni bilo slišati. Vzrok je: župnik in organist sta oba muzika, delavna in za to stroko navdušena. Kako je naše ljudstvo za lepo petje nadarjeno in obenem vneto, kaže najbolj cerkveno petje na Vojskem. Vojsko, najvišja fara v škofiji, hiše razstresene daleč od cerkve, pol leta v snegu, a vendar imajo skušnje ob nedeljah, in zadosti močan mešani zbor z lahkoto zmaguje težko latinsko mašo, opus ondotnega organista. O pravilno petih slovenskih skladbah pa ni da bi govoril, ker bi vseh našteti ne mogel. Kjerkoli se kaj dela, se tudi vspeh pokaže. Naj bo fara še tako mala, ima lahko dobro cerkveno petje, če se le z vnemo dela. Tako n. pr. v Godoviču. Mlad fant, star 18 let, pa je v enem letu prav lep mešani zbor izvežbal. Tudi izginjeva ono zabavljanje čez novotarije v petju. Marsikateri, še celo duhovni, so hoteli samo Riharja, pa sedaj se ne pritožujejo več niti čez najnovejšo strujo, da se le lepo izvrši. N. pr. v Žireh se pojo le skladbe Premrl, Kimovec, Goller in nobeden se ne pritoži, pač pa pohvali, kako gre vesel v nedeljah v cerkev, kjer ga petje povzdigne. Znano je, kako pevci sami znajo ceniti skladbo. Ne vedo, čegava je, a žele veliko raji Sattnerjeve, kakor Hribar Angelikove.1) Kdor dalj časa poučuje, vidi kako pri pevcih raste okus in razum o skladbah, in kako koprne po pravem napredku. Težavno je sicer nekaj časa začetkoma, a trud je obilno poplačan pozneje. Vzrok je: ker je naše ljudstvo silno nadarjeno za petje in krščanskega duha, da dela iz prepričanja za božjo čast. V Idriji, dne 27. avgusta 1914. Mih. Arko, dekan. enkrat, ko dobimo v roke še poročilo iz drugih dekanij, podali v našem listu tozadeven statističen izkaz. Gg. nadzorniki, hajd na noge! Gg. organisti, pa skrbite, da boste imeli vse stvari na koru v redu, da Vas dan sodbe ne dobi nepripravljenih! V ta namen večkrat berite in si k srcu vzemite letošnjo okrožnico našega presv. g. knezoškofa o cerkveni glasbi. Uredništvo. !) Kako vse drugače se sliši ta, gotovo objektivna sodba o naši moderni cerkveni glasbi, kot pa sledeča „kritika", ki smo jo minuli božič prejeli od nekega g. duhovnika z dežele. Glasi se: „Cerkveni Glasbenik" vedno gode „o moderni glasbi". Lepo, naj se razvija, ampak stare, večno lepe slovenske pesmi ubijati ne gre, in enkrat bodo gospodje stali ob podrtiji, dal Bog, da bi ne bilo ljudem in veri v škodo. Naj ubijajo Hladnika, kolikor hočejo, on je in ostane gospodar slovenskih korov; on čuti z ljudstvom, pozna njegovo srce in dušo; in cerkveno petje je za ljudstvo, — izobraženci naj gredo na koncerte. Kdo poje večno dolgočasnega Hugolina? Ena sama pesem M. B. je šla po korih — aus ist die ganze Herrlichkeit. Tudi Assumptio bo sprepelela. Vpijejo kot jesiharji — nič, vse nič!! Pesem bodi gorka, gorkote pa ne da umetno stlačeno blago, ampak glas, zajet v srcu. Angelik je v pesmih M. B. še vžiten, drugače reven. Sedaj za Božič? Stare, večno lepe pesmi so priromale na dan, tiste nas bodo tolažile, ob njihovih zvokih se Poročilo o cerkveni glasbi v ljubljanski stolnici. Poročilu, ki sem ga objavil v 1. letošnji „Cerkv. Glasbenik"-ovi številki o tem, kaj se je izvajalo na stolnem koru zadnji advent in božič, dodajam še sledeče splošno poročilo za dobo od I. decembra 1912 do 31. avgusta 1914. Repertoar latinskih maš se je v tem času precej pomnožil. Mešani zbor je na-študiral sledeče maše: Filke, Missa Oriens ex alto, op. 106 v D-duru; Brosig, Missa in F-moll; pl. We i s - O s t b o rn, Missa in E-molI; Rheinberger, Missa in As-dur; Premrl, Missa in hon. B. M. V. Salutis infirmorum (iz rokopisa); in koralno Missa tempore paschali. Moški zbor sam pa je izvajal na novo B. Steinovo Missa XI. za tri glase in orgle in P. R. Ros sovo Missa „Veni de Libano" za dva glasa in orgle. Vsa izvajanja latinskih maš nudijo v tej dobi to-le statistiko:1) Brosig, Missa in F-moll, sedemkrat. Mitterer, Missa in s. Cassiani, enkrat. Faist, Missa V. in F-dur, štirikrat. Pogačnik, Missa in hon. s. Josephi, se- Filke, Missa in D-moll, op. 47, šestkrat. demkrat. Filke, Missa Oriens ex alto, op. 106, petkrat. Foerster, Missa in hon. s. Caeciliae, štirikrat. Goller, Missa Loretta, štirinajstkrat. G o 11 e r, Missa in hon. s. Clementis Maria Hofbauer, šestkrat. Griesbacher, Missa Rosa mystica, trikrat. Griesbacher, Missa Stella maris, osem krat. Gruber, Missa dominicalis II., sedemkrat. Gruber, Missa Mater Dolorosa, šestkrat. Haller, Missa VII., sedemkrat. Kaim, Missa in hon. s. Caeciliae, petkrat. Koch, Missa in hon. s. Sophiae, šestkrat. Mitterer, Missa in hon. ss. Corcis Jesu, štirikrat. Mitterer, Missa in hon. ss. Nominis Jesu, petkrat. Premrl, Missa in hon. s. Christinae, petkrat. Premrl, Missa in hon. B. M. V. Salutis infirmorum, trikrat. Ram p is, Missa Cunibert, trikrat. Rheinberger, Missa in As-dur, štirikrat. Rihovsky, Missa Loretta, osemkrat. Rosso, Missa Veni de Libano, enkrat. Sattner, Missa Seraphica, sedemkrat. Schweitzer, Missa in hon. ss. Ang. Custodum, šestkrat. S ch w e i tze r, Missa in hon. Infantis Jesu, enkrat. S teh le, Missa Salve Regina, trikrat. Ste in Bruno, Missa XI., dvakrat. Stein J o s., Missa in Es-dur, enkrat. Uhl, Missa in F-dur, dvakrat, pl. Weis-Ostborn, Missa in E-moIl, trikrat. Koralna Missa tempore paschali, štirikrat. „ Missa de Angelis, desetkrat. „ Missa in Dominicis Adventus et Quadragesimae, sedemkrat. bomo solzili — kar odkrito povem — one nas bodo spominjale na domovino, vse novo nima nič v sebi, to pa zato, ker je pesem narekovana v glavi, ne v srcu. Zakaj torej boj? 99% kranjske duhovščine čuti tako, večina ne bere Glasnika (g. pisec hoče reči „Glasbenika", op. ured ), ampak na koru želi petje za ljudi. Bog varuj frivolnosti, toda novi gospodje bodo vsi zginili, napeto bo ostalo vse. Naj se pomisli, da dežela nima virtuozov. V mestih se naredi z virtuozi že nekaj, če je pesem tudi zanič, človek občuduje glas. Na deželi je druga, če nima pesem nič v sebi — fertig! In prav nič nimajo v sebi moderni." — Če hoče kateri naših novejših cerkvenih skladateljev se nekoliko pomeriti s tem g. kritikom, mu damo v našem listu radi prostora. Stvar na vsak način kriči po temeljitem odgovoru. Urednik. 0 Statistiko podajam po zapisniku skladb, ki so se pele na koru. Vse, kar na koru pojemo, zapisujem že od nastopa službe 1. 1909, in še le sedaj, ko pregledujem vse te zapisnike, vidim, kolikega pomena da so. Te Deume pojemo iste kot do sedaj: Foerster (super cantum popularem), Premrl (iz rokopisa), Sattner, Goller, v F-duru in Gruber, v C-duru. Requiem, ki smo se ga v zadnjem času nanovo naučili, je Mittererj e v v D-duru. Ni posebno težak, a lep in dostojen kot Mittererjeve skladbe sploh. Najrajše pojemo pa Rihovskyjev Requiem v D-moiu, ki je posebno veličasten, vseskoz resnoben in dokaj modern. Imenitna, pretresljivo-mogočna skladba je Libera iz Ko-chovega Requiema v F-molu, ki jo izvajamo v posebno svečanih mrtvaških opravilih. Glede gradualov in ofertorijev omenjam, da smo zadnji čas pričeli se posluževati tudi korala, ki je pri teh spevih sicer dokaj težak, a tako izredno krasen, da se trud bogato izplača. Sicer nam pa dobro služijo za figuralne graduale zlasti Foerster in Griesbacher, za figuralne ofertorije paFilke, Goller, Gries-bacher, Mitterer, R i h o v s ky, Witt, same izvrstne zbirke, potem pa razni drugi avtorji s posameznimi skladbami. Večkrat ofertorij od nedelje ali praznika, ki je ravno na vrsti, samo recitiramo, in izvajamo potem kako primerno vlogo. Ker utegnejo te skladbe marsikoga zanimati in mu o svojem času tudi gotovo prav priti, jih tu naštejem: Chlondowsky: Adeste fideles, (zbirka božičnih pesmi, izmed katerih ima o. štev. tudi latinski tekst); ljubka vloga je primerna za božično dobo. Hladnik: Puer nobis nascitur, (C. Gl. 1884. I. 1.); lahka in lepa skladba za božično dobo. Mitterer: Jesu, Rex admirabilis, (Pia cantica); jako lep, ganljiv spev, primeren za dobo v bližini praznika Jezusovega Imena, ali za dan češčenja sv. Rešnjega Telesa. Muller: O Deus, ego amo te, (skladbo sem dobil v arhivu stolnega kora spisano na majhnem lističu; o priliki jo objavim) je zelo lep samospev za sopran in obenem mešani zbor z orglami. Porabna kakor prej imenovana skladba. Chlondowsky: Sancte Joseph, (izdala Kat. Bukvama v Ljubljani); lahka in nielodijozna skladba, porabna za razne godove svetnikov. Imenuje se kajpada vedno ime onega svetnika, ki se ravno obhaja. Foerster: Regina coeli, (C. Gl. 1879, II., 8.); za velikonočno dobo. Enako Regina coeli drugih skladateljev. „ Angelus Domini, (C. Gl. 1901, II. 8.), krasen moški zbor; za velikonočno dobo. Premrl: Angelus Domini, (C. Gl. 1912, III. 9). — Surrexit pastor bonus (C. Gl. 1913, 111. 11) lepa in efektna mešana zbora za velikonočno dobo. Brosig: Veni s. Spiritus, (Musica sacra, 1872), izredno lepa skladba za mešani zbor z orglami ali malim orkestrom. Za rabo v stolnici sem Brosigovi izvirni instrumentaciji (violinski kvintet, 2 oboi oziroma klarineta in 2 rogova) dodal še flavto, fagot, dve trompeti in dve pozavni; za binkoštne praznike. Kothe: O lux beata Trinitas, (Foerster: Cantica sacra I. del), zelo lep in blagoglasen moški zbor, primeren za praznik sv. Trojice in nedelje vobče. Mozart: Ave veram CJorpus, (C. 61. 1879, IV. 14.), slavnoznana skladba iz zadnjega leta Mozartovega življenja, za mešani zbor in orgle; za praznik sv. Rešnjega Telesa in za dneve češčenja sv. Eešnjega Telesa sploh. Haller: Tu es Petrus, (C. Gl. 1883, V. 17.), kar moč slovesen in krepak moški zbor z orglami. V zadnjem času ga je J. Kreit-maier J. S. priredil za mešani zbor z orglami. Založil Pu-stet v Regensburgu. Skladba je primerna za praznik sv. Petra in Pavla, za slovesna cerkvena opravila ob katoliških shodih in drugih podobnih svečanostih. Gruber: Domine salvum fac Imperatorem nostrum, založil Bolim na Dunaju); (lokaj lahka pa jako hvaležna, veličastna skladba za mešani zbor in orgle ali orkester; ima vpletenih več motivov iz naše avstrijske himne. Jako porabila za cesarske svečanosti (cesarjev rojstni (lan, god itd.). Wagner: Jubilate Deo, (založil Borgmayer v Hildesheiniu); že zelo znana slavnostna skladba za mešani zbor in orgle ali orkester, porabna ob vsaki večji svečanosti. Seveda le za boljše in večje zbore. Pothier: Salve Mater, (založil Pustct); krasen, na koralni način zložen Marijin slavospev. Spremljanje je priredil Mitterer; lansko leto pa je Gustav Erlemann, glasbeni ravnatelj v Trieru, napravil iz preproste, a globoko občutene Pothier-jeve melodije večjo novo skladbo za sopran, violino in orgle (Bantus Verlag, Trier); za Marijine praznike, za mesec maj, za latinske zornice itd. Dalje opozarjam na zadnji čas izišlo Gollerjevo zbirko, obsegajočo več lepih Asperges in Vidi aquam, ki jo rabimo na našem koru. (Coppenrath, Regensburg.) Kar se tiče slovenskih in nemških pesmi, se poslužujemo raznih novejših zbirk, iz katerih vzamemo zopet najprej najlepše pesmi, potem tudi lepe. Kar je manj lepo ali sploh ne lepo, pustimo raje na papirju. Tudi iz prilog „Cerkv. Glasbenika" pojemo zelo mnogo. Gojimo umetno petje, pa tudi ljudskega ne zametavamo. Ljudstvo poje rado z nami nekatere bolj znane blagoslovne pesmi, drugim se bo pa — če Bog da — sčasoma privadilo, dalje razne pesmi cerkvenega leta, posebno postne pesmi, nekatere Marijine in Srca Jezusovega. Pete litanije, pri katerih je moglo tudi ljudstvo dati duška svojim čutilom, smo imeli tekom zadnjega poldrugega leta žal samo — a vendar že — trikrat; prej jih namreč že dolgo let ni bilo. Posebne slovesnosti smo imeli ta čas v stolnici: 18. maja 1913, ko smo praznovali sv. leto in Konstantinov jubilej; kot praznično pesem smo takrat peli Modlmayerjevo „Cerkev Kristusova"; 3. decembra 1913 je bil koncert v proslavo Konstantin o vega jubileja in se je kot glavna točka sporeda izvajala Erle-mannova f sv. Očetu Piju X. posvečena skladba „Adoratio crucis" za soli, mešani zbor, orgle in orkester. Zbora je bilo takrat okrog 50 grl; 18. januarja 1914 je bila biserna sv. maša i601etnica mašništva) mil. g. stolnega prošta 1. Sajovica, in 5. julija 1914 slovesnost apostolstva sv. Cirila in Metoda. Po petih litanijah Srca Jezusovega smo zapeli še mojo himno v čast sv. Cirilu in Metodu (a capella.) Tudi na veliki petek pojemo zadnja leta od 7—8. ure zvečer razne slovenske in latinske postne napeve. Razun rednih smo imeli v tej dobi tudi nekoliko izrednih Repuiemov: enega za pokojnim stolnim kanonikom, drž. in dež. poslancem Msgr. dr. Ign. Žitnikom, enega za pokojnim stolnim kanonikom To m. Kajdižem, dva slovesna Requiema za pokojnim prestolonaslednikom nadvojvodom Franc Ferdinandom in njegovo soprogo, vojvodinjo Sofijo Hohenberg, in končno za umrlim papežem Pijem X. tri slovesne Requieme. V letošnjem postu sem se parkrat poslužil dovoljenja kongregacije za sv. obrede z dne 11. maja 1911, vsled katerega se smejo v slučaju sile uporabljati orgle tudi pri onih mašah, pri katerih bi bile sicer v tem času prepovedane, a to le pri spremljanju petja. Nastala je namreč mala kriza v pevskem zboru in zato sem si pomagal na omenjeni način. Kriza je hvala Bogu po par tednih prenehala in je zopet nastal prejšnji red. Na orglah mi je zadnje leto prav spretno pomagal, semtertje me tudi popolnoma nadomestoval g. Ivan Bohinc, ki je letos z odličnim vspehom dovršil našo orglarsko šolo. Za pomoč sem mu srčno hvaležen. Orgle so danes mnogo boljše, kot so bile začetka. Nekoliko smo jih deloma preintonirali, deloma so same prišle bolj k glasu. Zbor šteje med šolskim letom po navadi okrog 30 pevcev in pevk, med velikimi počitnicami pa okrog dvajset. Splošno so pevke in pevci pridni in redno hodijo k pevskim vajam dvakrat, če treba tudi trikrat na teden. Pri vajah so mirni, pazljivi in ubogljivi, tudi na koru se obnašajo prav dostojno. Dva člana zbora, en tenorist in en basist sta morala na vojsko, in ju zelo pogrešamo. Bog jima dodeli srečno vrnitev! Isto želijo gotovo tudi mnogi drugi naši pevovodje, ki so z vojsko brezdvomno ko-likortoliko prizadeti. Z orkestrom je zadnji čas precejšen križ. Slovenska Filharmonija je razpu-ščena; ostalo je le še nekaj posameznih godbenikov. Celotnega orkestra, kakor ga zahtevajo velike instrumentalne latinske maše, ti godbeniki žal ne spravilo več skup. Treba je bilo seči po vojaškem orkestru. Ta je pa postal zadnje leto tako drag, da moram presneto natančno računati, če hočem z razpoložljivimi zneski izhajati brez deficita. Vendar moram resnici na ljubo konštatirati, da predstojništvo stolne cerkve za cerkveno glasbo zelo mnogo in rado žrtvuje in ga smem staviti v tem pogledu drugim za vzgled. Ravno tako prispevajo tudi presvetl. g. knezoškof vsako leto z izdatnimi svotami za potrebe kora, za kar Jim bodi na tem mestu javno izrečena prav iskrena zahvala. Jeseni pričakujemo na kor č. g. dr. Fr. Kimovca, ki je bil pred kratkim imenovan za stolnega vikarja. Že zdavnaj sta bili na stolnem koru potrebni dve moči. Zato se prihoda g. dr. Kimovca srčno veselimo in upamo, da bo od sedaj naprej glasba na našem koru še lepše prospevala kot je do danes. To Bog daj! Ljubljana, dne 31. avgusta 1914. Stanko Premrl, regenschori. Spomini na Zader. (Piše organist Anton Grum.) (Dalje.) Oglejmo si pa še druge zanimivosti Zadra in okolice! Stopimo na že omenjeni trg „Piazza dei signori", kjer stoji prastari ognjegasni dom, njemu nasproti pa slovita italijanska knjižnica „Comunale Biblioteca Paravia", ki ima starinske stebre z nadpisom: „Angelo Diedo, Dalmatiae et Epiri Pro-cons. ob Civicum Porticum istavratum Jadrae civitas P. Anno MDCCXCII". Ta napis je napravljen šele leta 179^. Na istem trgu je tudi občinski urad (Comune della ducale citta di Zara). V Zadru sta dve gimnaziji, ena laška (f. R. Ginnasio dcllo Stato), druga pa hrvaška. V „Calle S. Marcclla" je edina slovenska trgovina, ki pa ima tale napis: »Zastopstvo valjčnega mlina v Krainburg". Zakaj ni dal gosp. Majdič napisati ,,Kranj" mesto „Krainburg", mi ni znano. V državni in zasebni službi je v Zadru več Slovencev, katerim se vobče zelo dobro godi, ker je tam živež in druge potrebščine cenejši nego v Ljubljani. Tudi pri državni policiji je več Kranjcev, ki znajo italijanski, kar je predpogoj za vsprejem v to službo. — Svojčas v Zadru ni bilo posebno varno občevati v hrvatskem jeziku, ker je Hrvate in druge nahrulila poulična druhal, s katerimi je držala tudi prejšnja mestna policija. Zato so bili popreje Hrvati brezpravni, sedaj je v tem oziru bolje, ker se reže kruh pravice vsem. Italijani v Zadru pa imajo največjo zaslombo pri občinski upravi, ki je v njihovih rokah. Ko pade ta njihova trdnjava, so v Dalmaciji doigrali. Zato navedem en zgled. V nedeljo dne 10. avgusta je imelo laško društvo „Lega na-zionale" v mestnem parku, ki je zgrajen na trdnjavskem obzidju, svojo veselico v korist laškim šolam. 40 telovadcev v uniformah laških bersaljerjev z godbo na čelu je obhodilo popoldne vse mestne ulice in trge ter celo predmestja, da so spravili na noge vse italijansko misleče elemente in jih tirali v omenjeni park, ki je bil ves v laških zastavah. Lampijoni in girlande se gugljcjo v zraku, pevska društva pojo italijanske narodne pesmi deloma s spremljanjem orkestra, deloma a capella. Vstopnina znaša 1 K za osebo. Veselica je trajala pozno v noč in prinesla „Legi nazionale" nad dva tisoč kron čistega dobička. Pod omenjenim obzidjem, na katerem se je vršila ta velika veselica na prostem, sem dolgo časa poslušal italijanske melodije. Priznati moram, da tako blagoglasnega petja še nisem čul. In čudil sem se, kako more izobražen narod, ki je muzikalično visoko nadarjen in se prišteva kulturnim, smrtno sovražiti vse ono, kar ni njihovo. V tem oziru ne morem prav dati nemškemu pesniku-prvaku Schiller-ju, ki je pisal: „Wo man singt, da lass' dich ruhig nieder — bose Menschen haben keine Lieder". (Kjer se poje, tam se lahko mirno vsedeš — hudobneži ne pojo). Hrvatje v Zadru prejšnje čase niso smeli prirejati javnih veselic, niti se prikazati s trobojnico na ulici. Vse veselice so se vršile med štirimi stenami „Sokolane" (Sokolske dvorane) blizu cerkve sv. Dimitrija ob novi obali. V tej dvorani se zbirajo še sedaj Hrvatje, ki goje glasbo, telovadbo in či-tajo knjige. Med Hrvati v Zadru ni takih sporov kot med Slovcnei: v so-kolsko dvorano zahajajo katoliški kakor napredni Zadrčani. Ker smo v neposredni bližini večkrat omenjene nove obale (Riva nitova), stopimo nanjo. To je najlepše sprehajališče osobito v jutranjem in večernem hladu. Tu so najlepše in najmodernejše hiše n. pr. c. kr. pošta, kavarna Lloyd, poslopje bivšega kornega poveljstva (K. und k. Korps-Kommando) in avstro-ogrska banka. Pred kavarno Lloyd se razteza daleč v morje zgrajen pomol, ob katerem pristajajo samo največji parniki ogrsko-hrvatske paro-brodne družbe in avstrijskega Lloyda. Severni del obale je zasajen s košatim drevjem, pod katerim so nameščene klopi. Na tem kraju sem tudi jaz večkrat sedel in gledal zadrski zaliv ter nasproti Zadru ležeči krasni otok Ugliano, kjer stoji na visokem hribu stara trdnjavica, v kateri je nameščen oddelek c. in kr. vojne mornarice, ki ima z Zadrom telefonsko zvezo in brezžični brzojav, ki bi služil tudi v vojnem času v svrbo signaliziranja vsake tuje ladje. Pod to trdnjavico so lepi kraji: Preko, Sotomišice in Sv. Katarina, obdani od vinogradov, tobakovega polja in gozdičev. (Dalje prih.) Dopisi. Rajhenburg. — Ako prideš po železnici v Rajhenburg in nadaljuješ pot skozi trg, se ti takoj iz trga na ljubkem gričku prikaže nova veličastna dvostolpna cerkev Blažene Marije Lurdske. Predno se pride do cerkve, je postavljena stavbica, podobna kapelici, seveda lepo slikana, in zato vodijo lepe široke kamnite stopnjice na cerkveni prostor, kateri je bil prej pust in prazen, sedaj pa je lepo ograjen s cementnimi okraski in tako raven kot miza in z lepim drobnim belim gramozom posut, da je milina ga gledati. Ker je bil sv. misijon in krasna pridiga, me je pač takoj mikalo vstopiti, to so pač zlati časi, in dasi dela na vseh koncih, je bilo ljudstva prav veliko zbranega; ljudstvo pač umeva dobroto sv. misijona. Sedaj pa ogled svetišča: Cerkev je krasno, umetniško slikana, ravnotako okna, katera nosijo imena posameznih darovalcev. Cerkev je razdeljena v tri ladje. Nosi jih deset močnih stebrov. Cerkvene slike se nahajajo v srednji ladji, začenjajo se na listovi strani in predstavijo življenje Kristusovo in se vrstjio po ceii cerkvi. V presbiteriju na evangeljski strani je Vnebovzetje in Kronanje Marijino, nad glavnim oltarjem slike, ki predstavljajo krščanske čednosti. V svetišču so trije oltarji iz krasnega belega marmoija, krasno umetniško delo. Razven teh treh oltarjev se nahajata še dva lesena v takozvanih kapelicah pod zvonikoma. Ako me ne vara, je delo iz St. UIriha v Groden na Tirolskem. Oltarji predstavljajo: glavni Marijo Lurdsko, ostali Sv. Jožefa, Srce Jezusovo, Jezusa na križu in Jezusa s križa snetega. Cerkev ima lepo obhajilno mizo in škropilnike, vse iz krasnega marmorja. V zvonikih se nahaja 5 mogočnih zvonov, od katerih se tako mogočni in mili glas razlega, da te od veselja polijejo solze. Veliki zvon je po glasu gotovo tako mogočen kot oni v Gospi Sveti. Zares, svetišče je tako lepo, tako veličastno, da si ga ne moreš dovolj nagledati in srce ti igra ob pogledu na to krasno hišo božjo. Sedaj pa še nekaj: Za tako krasno hišo božjo, kot je Marijina cerkev v Rajhenburgu, bi se po mojem mnenju spodobilo vendar lepše cerkveno petje. Kolikor mi je znano, je ob času sv. misijona vsaki dan skozi 14 dni ob 10 uri peta sv. maša. In kaj se sliši? En stari slovenski blagoslov iz nekdanjega venca blagoslovov, ki jih je nekje nabral č. gosp. Tribnik. Seveda za tisti čas je to veljalo; sedaj pa odločno rečem, da ne. No, pri tihi sv. maši ali pri sv. maši z blagoslovom bi to že še šlo. A imela se je vršiti slovesna. Za uvod so peli „pred Bogom" (nek star vijugast napev, katerega, dasi razvajen v petju, še nisem slišal . Sedaj pa „Gloria", kaj bodo pa zdaj naredili? Zopet tista lajna kot pred Bogom. In pri celi maši nič navdušenega petja, edino na mestu so bili responzorji, seveda „Deo gratias", dasi „Ite missa est" tako lepo intoniran pred oltarjem, so pevci imenitno zamolčali, pač pa drži organist na harmoniju nek zahripan glas v basu pet minut, prav kakor stari šolmaštri. Domov grede sem si mislil, da bode tudi v lavantinski vladinikovini treba od zgoraj tako močne metle oziroma ukaza, kot prednedavnim časom v ljubljanski škofiji. Organiste samouke je pač treba pripraviti in primorati, da izvršujejo odloke sv. Cerkve. Romar. Iz Goriške okolice v Vipavski dolini. (Nadaljevanje.! V Dornbergu sem poslušal tamošnje cerkveno (!) petje na praznik Gospodovega Vnebohoda. Že v uvodnem preludiju ob pričetku sv. maše je udaril g. organist par staccato akordov, takih iz katerih je bilo posneti, da se ima vršiti ta dan na koru nekaj posebnega. In res, — ko se zbor oglasi, mi udari na uho znana teatralična maša, ki je bila v rabi v predcecilijanski dobi; maša je poznana pod nazivom „Svetogorska". Resnici na ljubo pa moram pripomniti, da navedena maša se je na Sv. Gori že davno opustila. Pričenja se : Za ofertorij se je pela neka stara pesem (spominjajoča na ono: „Vzdigni se žalostna duša v višave" harm. od Foersterja, ki se nahaja v „Cerkv. Glasb.") v slovenskem jeziku; nato so za nameček dodali še eno tudi v Ky - ri - e e - Iei - son itd. O