Stiki Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec Tržaška c. 11, 1370 Logatec internet naslov: http://ooz-logatec.si/ e-naslov: info@ooz-logatec.si dejan.sraml@ozs.si tel.: (01) 750 90 80 mobi: (051) 651 538 Uradne ure: pon, sre, pet 9.00 - 12.00 sre 14.00 - 16.00 Predsednik: Bogdan Oblak Direktor: mag. Dejan Sraml predsednik Bogdan Oblak direktor mag. Dejan Sraml Območna obrtno-podjetniška zbornica Postojna Jenkova ul. 1, 6230 Postojna e-naslov: irena.dolgan@ozs.si tel.: (05) 726 17 20 tel.: (05) 720 18 70 Uradne ure: vsak delavnik 7.00 - 11.00, ter 13.00 - 15.00 Predsednik: Janez Marinčič Sekretarka: Irena Dolgan predsednik Janez Marinčič sekretarka Irena Dolgan Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika e-naslov: adela.cankar@ozs.si internet naslov: www.ooz-vrhnika.si tel.: (01) 755 77 40 mobi: (051) 619 215 Uradne ure: pon, sre, pet 8.00 - 13.00 sre 15.00 - 19.00 Predsednik: Simon Hlebec Sekretarka: Adela Cankar predsednik Simon Hlebec sekretarka Adela Cankar Krpanov glas Izdajatelj: Uredniški odbor: Naklada: Prelom in tisk: Oblikovanje naslovnice: CIP številka: Fotografije na naslovnici. Obvestila OOZ Logatec, Postojna in Vrhnika OOZ Logatec Dejan Sraml (OOZ Logatec), Irena Dolgan (OOZ Postojna), Adela Cankar (OOZ Vrhnika, prispevki), Janez Gostiša (urednik) Izhaja enkrat mesečno. 2000 izvodov Grafika 2000 d.o.o. Igor Resnik, univ. dipl. inž. arh. ISSN 2232-3104 Dionizov petek je razgibal vrhniško Staro cesto in navdušil pokuševalce pripravljenih jedil Foto: A. C. in C. M. Obvestila prejemajo člani OOZ sodelujočih zbornic brezplačno. Cenik oglaševanja v Krpanovem glasu: velikost Cena za člane 40 % popusta 1/1 stran (A4) 200 € 120 € % strani (A5) 150 € 90 € % strani (A6) 100 € 60 € manjše od % A4 (vizitke, pasice ipd.) 75 € 45 € Križanka 100 € 60 € Oglas na zadnji strani: + 40 % Oglas na predzadnji strani: + 20 % Naročilo 3 oglasov ali več: dodaten 10 % popust. Vse cene veljajo za vnaprej oblikovane oglase, sicer se oblikovanje zaračuna posebej. Objavo naročite na svoji območni zbornici ali neposredno pri OOZ Logatec. Kontaktne številke so objavljene na tej strani Krpanovega glasu. julij 2018 2 Aktualno Novo vodstvo OZS Skupščina OZS je na seji 2. julija za predsednika OZS ponovno izvolila Branka Meha, v upravni odbor pa za člana Bogdana Oblaka. Njima in vsem drugim izvoljenim čestitamo in jim želimo, da njihova prizadevanja naletijo na primeren odziv pri vseh, ki soodločajo o podjetništvu prijaznem poslovnem okolju. Uredništvo KG Obrtnik in podjetnik leta 2018 Samo opozorilo, da je bil v Obrtniku podjetniku št. 3/2018 objavljen razpis za podelitev priznanja obrtnik leta 2018, podjetnik leta 2018 in najstarejši obrtnik leta 2018. Predloge na prijavnici, ki je objavljena na spletni strani: www.ozs.si, je treba poslati do 31. julija na OZS v Ljubljano, Komisiji za priznanja »Obrtnik leta«, Celovška 71, 1000 Ljubljana. Brezplačne vstopnice za MOS Člani OZS lahko brezplačne vstopnice za ogled prvega dne Mednarodnega obrtno podjetniškega sejma v Celju (torek, 11. 9. 2018) prevzamejo na svoji Območno obrtno-podjetniški zbornici. Vstopnice so razdeljene procentualno po članih na OOZ tako, da je število vstopnic na območnih zbornicah omejeno. O nastopu sistema OZS na letošnjem MOS si lahko preberete na spletni stran OZS na povezavi https://bit.ly/1fuYVf0. Poslovno srečanje na MOS Vabimo vas, da se prijavite na mednarodno poslovno srečanje v času 51. MOS v Celju. Srečanje bo v četrtek, 13. septembra 2018, v Modri dvorani Celjskega sejmišča. Srečanje je namenjeno obrtnikom in podjetnikom, ki delujejo na področju: 5.1 - Gradbeništva, 5.2 - Elektro industrije, 5.3 - Kovinske industrije, 5.4 - Gradbeništva, 5.5 - Obnovljivih virov energije, 5.6 - Lesne industrije, 5.7 - Plastike, 5.8 - Logistike Sodelovanje na srečanju je za podjetja brezplačno. Potrebno pa se je registrirati prek spletne aplikacije https://slovenia2018.b2match.io/. Rok za prijavo je 9. september 2018! Brezplačna izobraževanja na OZS Zlata pravila poslovnega in privatnega bontona z Bojano Košnik Datum in ura: 12. 7. 2018, 16:00 - 19:15 Izpolnitev obveznosti s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti za novo ustanovljena podjetja Datum in ura: 13. 7. 2018, 9:00 - 11:15 Kako družbena omrežja izkoristiti v poslovne namene Datum in ura: 7. 8. 2018, 9:00 - 12:00 Poslovna angleščina, Datum in ura: 21. 8. 2018, 9:00 - 18.9.2018, 12:15 Poslovna nemščina, Datum in ura: 23. 8. 2018, 9:00 - 19.9.2018, 12:15 Prijavnice in program najdete na spletnih straneh OZS. Cas za predah Z izobešenimi zastavami (?) in dobrimi mislimi smo počastili 27. rojstni dan naše domovine. Ob tem smo dobili novega predsednika Državnega zbora, prejšnji pa je ostal pred vrati stranke, ki mu jih je pokazal njen predsednik in premier, ki opravlja tekoče posle in jih bo verjetno opravljal še kar nekaj časa. Koliko, bodo odločila dogovarjanja 0 novi razporeditvi politične moči po volitvah. Bo kaj novega, ali bomo le popravljali staro, kot se rado reče? Stopili smo v poletni, dopustniški čas. Čeprav je ta predah v poslovnem smislu manj izrazit kot je bil, pa ni miren. Prenekateremu podjetniku je bolj priložnost za snovanje sprememb in potrebnih izboljšav, kot pa čas počitnic. Počitnic verjetno tudi ne bo za ponovno izvoljenega predsednika OZS. Na Logaškem se bo za nekaj časa polegel naporen cikel izobraževalnih in povezovalnih prizadevanj, ki jih območna zbornica intenzivno udejanja in z njimi povezuje članstvo z drugimi poslovnimi subjekti in lokalno skupnostjo, saj ne more zgolj osamljeno in ločeno od drugih kreirati spodbudnega poslovnega okolja. Za zdaj kaže, da je bila vključitev v projekt Spot pravi korak v pravo smer. Na Postojnskem je AJPES objavil prve podatke o poslovanju gospodarskih subjektov v minulem letu. Podatki so spodbudni, saj kažejo povečan obseg prihodkov, tako pri podjetjih kot pri samostojnih podjetnikih. Slednji so ustvarili 20 % več prihodkov kot leto poprej. Morda drobna zanimivost: največ neto podjetnikovega dohodka ali 58% vsega so ustvarili podjetniki, ki zaposlujejo najmanj delavcev in sicer do 1 zaposlenega, mednje pa s.p. ni vštet. Z vrhniškega območja izpostavljamo dvoje vesti. Zbornica je vnovični predsedniški mandat podelila Simonu Hlebcu, ki s prenovljenim in pomlajenim upravnim odborom želi nadgraditi dosedanje delo. Skupaj z Občino Vrhnika pa tudi letos spodbuja razvoj obrti in podjetništva. Lepe poletne dni vam želim in trdnih, uresničljivih načrtov za jesenski čas. julij 2018 3 Obvestila OOZ Logatec Priložnosti logaškega turizma V okviru projekta SPOT je 19. 6. 2018 logaška obrtna zbornica gostila domače gostince, sobodajalce, živilce oz tiste, ki se ukvarjajo s turizmom. Združila jih je tema »kako iz hobija ustvariti posel« oziroma kakšen je pomen kakovostnih in celovitih produktov za pospeševanje prodaje podeželskega turizma. Delavnico je vodil Bogdan Lipovšek, predsednik Turističnega društva Logatec, ugleden strokovnjak s področja turizma kot dolgoletni nekdanji direktor skupine Union Hotelov Celovit (integriran) turistični produkt zajema: namestitev, hrano in pijačo, prireditve, konference, različne vrste prevozov (logistika), različna doživetja, itd. To so posamezni sestavni deli, ki skladno združeni tvorijo celovit produkt. »Pri tem pa je ključna profesionalnost v turizmu, da so gostu med njegovim bivanjem, od prihoda do odhoda, bile na voljo vseh dobrine, ki so mu bile obljubljene, posredovane na prijazen in gostoljuben način ter za primerno ceno. Gostova pričakovanja morajo biti izpolnjena ali celo presežena«, je poudaril Lipovšek. Trend je v razvoju podeželskega turizma, namreč velika turistična mesta so zasičena s turizmom. Alternativa je razširiti ponudbo mest z vključevanjem okolice, kjer ima Logatec kot zaledje Ljubljane številne danosti za domače turiste in za tiste iz tujine, ki želijo izkušnjo podeželja in razbremenitev Ljubljane »Dober turistični celovit produkt se trži sam, s pomočjo zadovoljnih gostov, ki se morda ne bodo nikoli vrnili, bodo pa preko socialnih omrežij delili lepo izkušnjo svojim sorodnikom, prijateljem, poslovnim partnerjem ... Uspeh je zagotovljen zgolj ob sodelovanju vseh, ki smo s turizmom povezani, od občine do podjetnikov in civilno-družbenih organizacij, za skupni cilj«, je še dodal Lipovšek. Poslovni zajtrk z županom Občine Logatec Logaški župan Berto Menardje v IOC Zapoje gostilprvi poslovni zajtrk na kateregaje povabil podjetnike iz obeh logaških industrijsko--obrtnih con. Namen srečanja, v sodelovanju z Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Logatec, je bil vzpostaviti sodelovanje z obrtniki in podjetniki, ki poslujejo v obeh logaških obrtnih conah. OOZ Logatec je udeležencem predstavil tudi projekt SPOT Svetovanje. Uvodoma sta zbrane nagovorila župan Berto Menard in predsednik OOZ Bogdan Oblak. Najpogosteje izpostavljena vprašanja: dovozna cesta v obrtno cono, povezovalna cesta med obema conama in hitro naraščajoče cene komunalnih storitev V letu 2019 naj bi ta vprašanja po županovih besedah dobila odgovore. Dovozno pot naj bi uredili s krožiščem, ki ga bo občina skupaj s pločnikom gradila z državno direkcijo za ceste, projekt za povezovalno cesto pa je že pripravljen in vložen za pridobitev gradbenega dovoljenja. Problematičen je le še odkup nekaterih zemljišč. »Mislim, da ta bi morala biti povezovala cesta preko železnice narejena v štirih do petih letih in bo močno razbremenila središče Logatca.« Hkrati pa bomo s tem lahko v smeri Raskovca/Štampetovega mosta pridobili na razpolago še dodatna industrijska zemljišča. Višje cene komunalnih storitev je župan pripisal izdatni gradnji infrastrukture — od kanalizacije do vodovoda, ki ima neko vrednost, amortizacijo pa je bilo treba izračunati v omrežnini, katere model izračuna je zakonsko določen. Prisotni so izpostavili tudi vprašanje »črnega parkiranja« tovornih vozil v obrtni coni. Kot je povedal župan, je od direktorice podjetja Hoedlmayr, ki je od DUTB kupilo del prostorov bivšega Klia, dobil zagotovilo, da bodo tam uredili parkirišča za vse tovornjake, ki k njim pripeljejo avtomobile. Obe obrtni coni bodo tudi uredili — zasadili drevesa, travno in rože, da bosta videti prijazna strankam, poslovnim partnerjem in ostalim obiskovalcem. Odprla se je še raz- Delavnica Turizem — Bogdan Lipovšek turizmu deležnikom v Udeleženci so prisluhnili besedam župana, a mu , 4 julij 2018 Pripravlja Dejan Šraml prav glede urejanja optičnega omrežja za razvoj širokopasovnih storitev, ki jih danes rabi vsako podjetje. Delodajalci, ki v obeh obrtnih conah skupno zaposlujejo blizu 1.000 ljudi, pa se soočajo z vse večjim pomanjkanjem ustreznih kadrov. Župan je s predstavnikom Civilne zaščite Logatec izpostavil še pomen obvladovanja nevarnosti pred morebitnimi industrijskimi nesrečami z nevarnimi snovmi, zato občina želi biti seznanjena z industrijskimi obrati, ki nevarne snovi uporabljajo oz skladiščijo ter kako se z njimi ravna. Župan Menard naj bi se s podjetniki in obrtniki v prihodnje srečeval vsaj dvakrat na leto, saj, kot je dejal: »Želimo sobivati s temi podjetji.« Povzeto po Blanki Markovič Kocen in Dejanu Sramlu © REPUBLIKA SLOVENIJA EVROPSKA UNIJA S P O i slovenska y poslovna i točka Soustvarjali podjetniški dogodek leta na Obali Na koprski Fakulteti za management je 29. maja 2018 že deveto leto zapored potekal festINNO — podjetniški dogodek leta na Obali, ki združuje zabavo in inovativnost. Festinno 2018 je gostil več kot 20 strokovnjakov in predstavnikov 15 ustanov podpornega okolja, obiskalo pa ga je več kot 300 udeležencev. Osrednji dogodek je bilo odprtje prvega podjetniško-inovacijskega laboratorija v akademski sferi INNOlab. Dogodek je soustvarjala tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec kot partner Interreg projekta NUVOLAK2. V štirih sklopih je bilo izvedenih več kot 20 delavnic, okroglih miz, predavanj, razprav ali predstavitev z domačimi in tujimi predavatelji, izkušenimi podjetniki, kreativnimi študenti in drugimi praktiki. Rdeča nit vseh so bili sodobne teme in izzivi, povezani s podjetništvom: 3D-tiskanje, intelektualna lastnina, kriptovalute, blockchain tehnologije, blagovne znamke, poslovni modeli, socialno in trajnostno Na finalnem dogodku so razglasili tri najboljše poslovne modele. Tekm vanje je bilo čezmejno, skupine finalistov pa so bile mednarodno obarvane iz Slovenije in iz Italije. Na fotografiji zmagovalna ekipa podjetništvo, pravni vidiki in pasti spletnih strani, ustvarjalnost, virtualna in obogatena resničnost, internacionalizacija poslovanja ... Med drugim se je odvila tudi podjetniška tržnica, ki jo je organiziral OOZ Logatec in na kateri so gostili številne lokalne, regionalne, nacionalne in čezmejne organizacije, ki tvorijo podjetniško in inovativno podporno okolje: Primorska gospodarska zbornica, Aries — posebno podjetje Trgovinske zbornice iz Trsta, OOZ Koper, Univerzitetni inkubator Primorske, Slovenski poslovni točki — SPOT Svetovanje obalno-kraške regije ter SPOT Svetovanje osrednjeslovenske regije, OOZ Logatec in Karierni center Univerze na Primorskem. Več o bogatem dogajanju lahko preberete na ooz-logatec.si. Projekt NUVOLAK2 je sofinaniran v okviru programa Interreg Italija-Slo-venija 2014—2020 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. mag. Dejan Sraml, direktor OOZ Logatec z udeleženci podjetniške tržnice Nova projektna prijava OOZ Logatec je prek Sklada za regionalno sodelovanje v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma skupaj v konzorciju oddal 1. julija 2018 še eno prijavo na razpis, in sicer za razvoj zmogljivosti za izobraževanje odraslih, kar bi pomembno obogatilo seminarske aktivnosti v logaškem hramu obrti in podjetništva. Namreč delež odraslih, vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje, v zadnjih letih upada. Skoraj 70 % dejavnosti v neformalnem izobraževanju odraslih je povezanih s potrebami na delovnem mestu, zato je to področje zelo pomembno. Cilje Slovenije je, da bi do leta 2020 v povprečju vsaj 15 % odraslih v starosti 25—64 let vključenih v vseživljenjsko učenje. Konzorcij partnerjev sestavljajo Obrtnička komora Ko-privničko-Križevačke županije (Hrvaška), Ministarstvo znanosti, prosvjete, kulture i športa Hercegbosanskog kantona (BiH), Obrtničko učilište Pouka (Hrvaška), OOZ Logatec ter partnerska organizacija European Youth Norway z Norveške. junij 2018 5 Obvestila OOZ Postojna Poslovanje v primorsko - notranjski regiji 2017 i I )-C Gospodarske družbe 4 * r I m 5 Družbe Primorsko-notranjske regije so v letu 2017 poslovale zelo uspešno. Leto so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 53.784 tisoč evrov. Rezultate so izboljšale za kar 30 % v primerjavi z rezultati poslovanja družb, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2016, te so ugotovile neto čisti dobiček v višini 41,3 milijonov evrov. Dobiček je poskočil, njegova rast je znatno večja kot v predhodnem letu. Po stopnji rasti dobička se naša regija uvršča v sam vrh, med najboljše 3 regije v Sloveniji. Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2017 na območju Primorsko-notranjske regije novoustanovljenih 66 družb, izbrisanih pa 48 družb. Nad 16 družbami je bil med letom 2017 uveden insolvenčni postopek (vsi stečaji, ni bilo likvidacij niti prisilnih poravnav). Podatke iz letnih poročil za leto 2017 je AJPES izpostavi Postojna predložilo 1.125 družb s sedežem v Primorsko--notranjski regiji, 1,5 % več kot leto poprej. Glede na velikost je 968 ali 86% družb spadalo med mikro, 125 ali 11% med majhne, 25 ali 2% med srednje in 7 ali 1 % med velike družbe. Na uspešnost poslovanja gospodarstva v Primorsko-no-tranjski regiji so najbolj vplivale srednje družbe. Te so s 26% vseh zaposlenih v regiji ustvarile 32% vseh prihodkov in prav toliko neto dodane vrednosti. V zadnjih treh letih so izredno izboljšale poslovanje, kar pozitivno vpliva na rezultat regije. Skupaj 25 srednjih družb je ustvarilo slabo polovico ali 46% vsega neto čistega dobička družb v regiji. Ostalo polovico ustvarjenega neto čistega dobička si pretežno enakomerno delijo mikro, majhne in velike družbe. Čisti dobiček nad 500.000 evrov je zabeležilo 24 družb, skupaj 37,4 milijona evrov ali 63 % čistega dobička družb. Čisto izgubo večjo od 500.000 evrov sta ugotovili 2 družbi, skupaj za 1,7 milijona evrov, kar predstavlja slabo tretjino oziroma 31 % ugotovljene čiste izgube družb v regiji in vpliva na znižanje skupnega dobička regije. Povprečna bruto plača na zaposlenega v regiji se je napram letu 2016 zvišala za 57 evrov, znašala je 1.389 evrov, ampak še vedno za 12 % zaostaja za republiškim povprečjem, ki je 1.581 evrov. Pozitiven trend rasti števila zaposlenih pri družbah v regiji se je v preteklem letu zaustavil, saj je bilo zaznati 1% upad zaposlenih, tako da so ob koncu leta 2017 družbe regije zaposlovale 8.331 delavcev. Samostojni podjetniki posamezniki Samostojni podjetniki posamezniki v Primorsko-notranj-ski regiji so poslovanje v letu 2017 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Ugotovili so neto podjetnikov dohodek v višini 10.156 tisoč evrov. Rezultate so v primerjavi z letom 2016 izboljšali za 20%. Če rezultat podjetnikov primerjamo s poslovanjem gospodarskih družb v letu 2017 lahko ugotovimo, da so oboji poslovali pozitivno, vendar je delež neto podjetnikovega dohodka v dobičku gospodarstva regije padel iz preteklih 17% na 16%. Podatke iz letnih poročil za leto 2017 je AJPES izpostavi Postojna predložilo 1.558 podjetnikov s sedežem v Pri-morsko-notranjski regiji, 2% manj kot leto poprej (trend rasti št. normircev: povečanje za 24%). Po merilih ZGD-1 jih je 1.542 sodilo med mikro podjetnike, 16 ali 1% pa med majhne. Največ neto podjetnikovega dohodka ali 58% vsega so ustvarili podjetniki, ki zaposlujejo najmanj delavcev in sicer do 1 zaposlenega (sam s.p. ni vštet). Podjetniki so v letu 2017 ustvarili 127,1 milijonov evrov prihodkov in izkazali slabih 117 milijonov evrov odhodkov. Največ prihodkov so zabeležili podjetniki iz dejavnosti prometa in skladiščenja, največ odhodkov pa podjetniki iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Z vidika občin so največ prihodkov kot tudi odhodkov ustvarili podjetniki iz občine Ilirska Bistrica. Podjetniki so v letu 2017 zaposlovali 1.109 delavcev, njihovo število pomeni le 13% delavcev zaposlenih v gospodarskih družbah regije. Povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji je znašala 980 evrov in se je v letu 2017 povečala za 25 EUR. Še vedno pa precej zaostaja za povprečno plačo zaposlenih v gospodarskih družbah regije, ki znaša 1.389 evrov, kot tudi za povprečno plačo zaposlenih pri podjetnikih na ravni republike, ki znaša 1.001 evrov. Pripravila: Larisa Benassi, vodja izpostave AJPES Postojna Vir: AJPES 9 REPUBLIKA SLOVENIJA EVROPSKA UNIJA S P O i slovenska t poslovna i točka Naredimo drugače! Dan inovativnosti na Zelenem krasu 2018 V sredo 13.6.2018 je v sklopu Dneva inovativnosti na Zelenem krasu 2018 v Krpanovem domu v Pivki potekal eden od sedmih dogodkov na katerem Območna gospodarska zbornica Postojna podelila priznanja za najboljše inovacije v Primorsko-notranjski regiji. Pred samo podelitvijo je Območna gospodarska zbornica Postojna v so-or-ganizaciji SPOT Svetovanje Primorsko-notranjske regije, čigar partnerji so NEC, Cerknica, OOZ Ilirska Bistrica in OOZ Cerknica, pripravila zanimiva predavanja. Rdeča nit treh predavanj je bila krepitev inovativnosti v regiji, skozi zunanje podporno in notranje poslovno oko- 6 julij 2018 Pripravlja Irena Dolgan I Krepitev inovativnosti v regiji so predstavili (z leve) Tomaž Stojanovic, Roman Pavlovičin Janko Burgar lje organizacij. Tomaž Stojanovic (NEC Cerknica, SPOT Svetovanje PNR) se je dotakani stanja na področju inovativnosti v regiji, predstavil je vzpostavitev in storitve Slovenske poslovne točke SPOT Svetovanje PNR, podporne storitve, ki jih podjetja lahko koristijo s področja inovativnosti v regiji, povabil pa je tudi podjetja k sodelovanju pri kreiranju vsebin »SPOT Showrooma« - predstavitvenega prostora za produkte in storitve podjetij v regiji. Podjetja lahko na SPOT Svetovanje pridobijo informacije in nasvete pri vzpostavljanju sistema za podporo inovacijam, design thinkinga, formaliziranju raziskovalno razvojnih in inovacijskih dejavnosti in iskanju ustreznih državnih in EU spodbud na področju RRI. Roman Pavlovič (Popolna Poslovna Paleta) je predstavil kako upravljati z idejami in vzpostaviti kulturo inoviranja v organizaciji, kakšne so lastnosti dobre kulture, kdo so ključni deležniki in kakšen je proces od ideje do produkcije. Izpostavil je pomen in poslanstvo managerja idej, ki skrbi da so zbrane ideje pre- sojane in testirane ter inovacije uvedene. Predstavil je pasti pri formuliranju ustreznega inovacijskega ekosistema. Janko Burgar (Cosylab, d.d.) je predstavil primer dobre prakse, kako v podjetju Coylab upravljajo z inovacijami. Izpostavil je pomen zaposlenih in izbor ustreznega kadra za podjetje. Izpostavil je tudi kako je pomembno najprej izbrati tim (kdo), s katerim boš šel na pot doseganja poslovnih ciljev (kaj). Predstavil je delovanje podjetja in vključevanje v največje globalne projekte na področju fizike (kot je CERN, ITER in ALMA), kot delovanja na področju terapije z delci za tretirane raka. Tako so udeleženci dobili vpogled v podporno okolje v regiji, inspiracije za vzpostavitev kulture inoviranja ter spoznal primer dobre prakse na tem področju. Sledil je nagovor izvršnega direktorja GZS, Mitje Go-renščka ter podelitev priznanj GZS OZ Postojna za najboljše inovacije v Primorsko-notranjski regiji. Priznanja so podelili enajstim najboljšim inovacijam, od katerih so zlata priznanja prejela podjetja EFOS za inovacijo Trapvi-ew, Kovinoplastika Lož za Vratno zaporo Comfort, EBM Papst za Razvoj vibroizolacije motorja na ventilatorju za pomivalni stroj ter podjetje Kolektor ATP za novo zasnovo zabrizgovanja kovinskih palic MFA 2 Daimler. Srebrno priznanje je dobilo podjetje IZOTERM PLAMA za zaščitno folijo PalmaSTEP, bronasto priznanje sta dobili PIVKA PERUTNINARSTVO za Pečeno piščančje meso PIVKA in Erika Iskra Tomažič za didaktični pripomoček KROKOSKOK. Tomaž Stojanovic, mag. posl. ved, NEC, Cerknica; SPOT Svetovanje PNR Prejemniki priznanj GZS, OZ Postojna za najboljše inovacije julij 2018 Ugoden kratkoročni kredit Ponovno vas obveščamo, da so na razpolago sredstva za najem kratkoročnega kredita. Sredstva so namenjena članom Območne obrtno-podjetniške zbornice Postojna za financiranje tekočega poslovanja, nabavo osnovnih sredstev, refinanciranje posojil, poravnavo zapadlih davčnih in drugih obveznosti. Posojilo se obrestuje po 1,50 % letni obrestni meri, odplačuje se 12 mesecev, višina posameznega zneska je odvisna od vaših prilivov, bonitet, kreditne sposobnosti oziroma ne sme presegati 20.000 EUR. Obdelava zahtevka za vodenje posojila znaša 70 EUR, ki se plača ob odobritvi posojila. Vlogo za odobritev kredita in sklep dobite na naši zbornici. 7 Obvestila OOZ Vrhnika Živahen Dionizov petek na Stari cesti Simon Hlebec še v drugo Novo izvoljena skupščina OOZ Vrhnika, ki je bila volilno obarvana, se je na svoji prvi seji sestala v sredo. 6. junija. Poslanci so za mandatno obdobje 2018 — 2022 za predsednika ponovno izvolili Simona Hlebca, ki je ob predlogu za prevzem mandata na kratko povzel minulo štiriletno obdobje delovanja zbornice. Poudaril je, kaj smo dobro delali, kje je bila kakšna pomanjkljivost. Za zgledno je označil sodelovanje z Občino Vrhnika glede razpisov za gospodarstvo, manj na drugih področjih. Za dobro je ocenil sodelovanje z ostalimi OOZ v regiji. Uspešno smo obeležili 40-letnico delovanja zbornice; pri članih so dobro sprejeta novoletna srečanja. Vsako leto poskrbimo za športno druženje, za druženje na izletih, ne pozabimo niti na najmlajše, niti na upokojence. Začelo se je delo z mladimi podjetniki, za dolgoročno finančno stabilnost zbornice pa bi potrebovali več članov. Za pozitivno je označil ureditev ceste do Doma obrtnikov, za neuspešno pa ureditev POC Pod Hruševco. Slednje ostaja naloga za ta mandat, ko se zamenja tudi lokalna oblast. Skupščina je izvolila tričlanski nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Peter Caserman, Janez Kogovšek in Klavdija Penko Gregorka. Za »vlado« zbornice oz. upravni odbor pa je predsednik predlagal naslednje člane: Stanislav Čepon, Peter Gutnik, Matjaž Jereb, Marko Jezeršek, Marko Koprivec, Peter Mo-lek, Tomaž Nolimal, Marko Popit, Miloš Sumina in Uroš Velkavrh; Simon Hlebec je član UO že po svoji funkciji. Predsednikov predlog članov UO je skupščina potrdila soglasno, brez glasu proti ali vzdržanega. Poslanci skupščine med 1. sejo v mandatu 20018-2022 foto: a. c. Tudi na letošnjih Argonavtskih dnevih je bilo živahno. Raznovrstne prireditve so na ulice privabile veliko število obiskovalcev. Kulinarični dogodek, poimenovan Dionizov petek je bil še posebej živahen. Stara cesta se je prelevila v prostor, kjer se dobro je, pije, na ogled je bila kopica izdelkov domače in umetnostne obrti. Slabo dopoldansko vreme ni ustavilo stotine domačinov in drugih, da bi ne prišli na golaž, šmorn, pasulj, rebrca iz smokerja, vrhniške štruklje.. ..Med stojnicami s hrano in pijačo je bilo veliko animacijskih delavnic za otroke in odrasle (branje Cankarja, risanje Cankarjevega portreta, ples s Plesno šolo 5-ka, mimohod mažoretk in godbe.. Kuharske ekipe so letošnje leto svojo hrano prodajale, del izkupička je šel v dobrodelne namene in sicer za Aida in Amarja. Naša ekipa pod vodstvom Cirila Moleka, je že po tradiciji kuhala divjačinski golaž in pekla palačinke na lopati, ki vedno pritegnejo mlade in otroke, da gledajo peko na lopati in potem poskusijo te slastne dobrote, namazane z marmelado ali čokolado. Tudi letos je bilo tako, saj so, po Ci-rilovi oceni, porabili največ marmelade v vseh letih peke. Najava jesenskega izleta V začetku oktobra (najverjetneje v soboto, 6. oktobra) bomo organizirali enodnevni izlet. Tokrat gremo na ogled pravljičnega dvorca Miramar, ki ga je dal na morsko obalo postaviti avstro-ogrski nadvojvoda Maksimiljan. Grad s pečine opazuje morske peneče se valove že od leta 1860. Ime gradu v španščini pomeni pogled na morje in je upravičeno, saj naj bi se videlo z vsakega okna dvorca. V številnih sobanah se bohoti razkošno masivno pohištvo, kamini, bogate preproge, čudovite slike in polne knjižne police. Okoli gradu je velik park v obliki teras s fontana-mi, cvetličnimi gredami, botaničnim parkom, eksotičnimi rastlinami in neštetimi kipi. Ličen drevored obiskovalca popelje do obale z zasebno plažo in privezom. Po ogledu gradu si bomo privoščili degustacijo ali kaj podobnega, ogled drugih znamenitosti v Tržaškem zalivu ali ob naši obali in večerjo med povratkom. Program še ni v celoti dorečen, zbiramo ponudbe agencij. O ceni izleta in ostalih podrobnostih, boste obveščeni v naslednji številki glasila. Obvestilo članom Zaradi letnega dopusta, bo zbornica zaprta od 16. do 31. julija. Za register oz. SPOT (e-VEM točko) se lahko obrnete na OOZ Logatec, Tržaška cesta 11, tel.: 750 90 80, na OOZ Ljubljana Vič, tel.: 200 52 50 ali druge točke sistema. Za ostale informacije in svetovanja pokličite na OZS, Celovška 71, tel.: 58 30 500. Lahko pišete tudi na naš na mail, odgovor boste prejeli v najkrajšem možnem času. 8 julij 2018 Pripravlja Adela Cankar Razpis za subvencije Tokratnemu KG je v sredini priložen razpis za finančna sredstva iz proračuna Občine Vrhnika in iz sredstev naše zbornice. Na razpis se lahko prijavijo gospodarski subjekti s sedežem na območju občine Vrhnika. Sredstva so predvidena kot subvencija za štiri različne ukrepe: 1. za pokrivanje dela obrestne mere pri dolgoročnem kreditu, 2. za nastop na sejmu, razstavi, 3. za novo zaposlitev ali 4. za izobraževanje in usposabljanje samostojnih podjetnikov ali zaposlenih delavcev. Če ste ali boste v času od 1. 10. 2017 do 30. 9. 2018 izvedli karkoli od naštetega, se prijavite za nepovratna sredstva. Posebnih obrazcev za prijavo ni; vlogo napišete sami in ji priložite v razpisu zahtevano dokumentacijo ter vse skupaj pošljete na našo zbornico po pošti ali dostavite osebno na naš naslov: OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Na ovojnici navedite, da gre za prijavo na razpis, da se pošta odpre na dan odpiranja prijav. Pogovor s predsednikom Simonom Hlebcem G. Hlebec, iskrene čestitke za vnovični mandat na čelu vrhniške zbornice. Na začetku pogovora mi dovolite vprašanje, za kaj ste si prizadevali, in kaj uresničili v minulih štirih letih? Hvala za čestitko. V minulem mandatu smo se kot zbornica utrdili tako na občinskem zemljevidu kot na zemljevidu OZS. Precej več, kot dotlej, smo se povezali z občinami, od koder prihajajo naši člani; najtesneje z občinami Log-Dragomer, Borovnica in Vrhnika. Z vrhniško sodelujemo pri razpisih za subvencioniranje obrestne mere, udeležbo na sejmih in izobraževanju. V okviru OZS se utrjujemo z neposrednim sodelovanjem naših članov v organih strokovnih sekcij, kjer so nekateri celo v vrhu njihovih izvršnih organov, ne le v predstavniških skupščinah. Številčnost članov smo v tem obdobju ohranili na doseženem nivoju in to navkljub odlivu starejših, tudi tistih, ki so dolgo vztrajali in bili neposredna vez z ustanovitelji, pa odhajajo v pokoj. Po štiridesetih letih čakanja, pregovarjanja, moledovanja in tudi zahtev smo vendarle uspeli asfaltirati dostopno cestišče do zbornice. Lani smo obeležili 40-letnico delovanja; osrednje prireditve se je udeležilo izjemno veliko število članov in njihovih bližnjih. Zasnovali smo druženje mladih podjetnikov, da bi sebi in nam nakazali nove poti pridelovanju podjetništva in izrazili svoje potrebe in pričakovanja. Celo mandatno obdobje so člani organov izkazovali veliko mero pripravljenosti za delo, zadovoljen pa sem bil tudi z delom sekretarke. Kaj pričakujete v novem mandatu? Najprej, seveda, dobro sodelovanje v upravnem odboru. Članstvo je pomlajeno, zato pričakujem nove ideje in predloge za še boljše delo zbornice. Simon Hlebec Kam boste usmerili svoje moči? Mislim, da bi bilo primerno oblikovati skupino mladih podjetnikov in jim nuditi ustrezno infrastrukturo za udejstvovanje in uresničevanje njihovih želja in načrtov v povezovalnem smislu. Za ta cilj pa nagovoriti k tvornemu sodelovanju tudi otroke, naslednike naših prvih članov in v njih zbuditi tisto željo po sodelovanju, kot so jo gojili in uresničevali njihovi starši. Želim si periodičnih srečanj obrtnikov in mlajših članov, da se pogovorimo o težavah, ki jih imamo in zasnujemo načrte za naprej, da bomo člani in zbornica dihali skupaj. Želim, da se v teh štirih letih dokončno uredi poslovna cona Pod Hruševco. Želim si tesnejšega sodelovanja občine s podjetniki. Sedanje stanje nam ne more biti pogodu. Od občinskega vodstva, ki bo izbrano na jesenskih volitvah zato pričakujem primernega posluha za ureditev tega prostorskega problema. Je v zbornico včlanjenih veliko podjetij? Pretežno so včlanjeni samostojni podjetniki, vendar statusna oblika ni pomembna. Precej današnjih d.o.o. je nastalo s preoblikovanjem iz s.p. Dejavnost je pomembnejša od statusne oblike. Kako ocenjujete delo t.im. krovne organizacije, OZS? V mandatu in pol, kar OZS vodi Branko Meh, je zbornica delovala precej transparentno, poslovanje se je po turbulentnih časih ustalilo. Vodstvo deluje dokaj povezovalno Poskus, peljati zbornico v nove čase, nove razmere, je nujno potreben. Novemu vodstvu bi predlagal, naj čim več energije usmeri v izobraževanje naših članov in se zares zavzame za ustanovitev izobraževalne ustanove, ki bo izobraževala obrtniški podmladek. Tak podmladek bi se verjetno močneje zavedal pripadnosti obrti. Rabimo ino-vativnejše pristope, da pridobimo mlajše člane. Sam sem pristaš prostovoljnega članstva: člani naj bodo tisti, ki to želijo. Vsakdo pa naj bi bil član vsaj ene (poslovne) organizacije. Vaše sporočilo članom? Čim bolj tvorno naj se vključijo v delovanje zbornice in uporabljajo storitve, ki jih nudi. Nanjo naj se obrnejo po nasvet; kolikor moremo, svetujemo sami, če ne, jih usmerimo tja, koder bodo nasvet dobili. Udeležujejo naj se izletov in druženj in medtem skozi pogovore rešijo marsikatero zagato. Priporočijo pa naj nas tudi svojim bližnjim, sodelavcem, partnerjem. Vsako sredo se v večernem času srečujemo v naših prostorih in debatiramo o težavah, ki jih imamo. Vmes pa so trenutki sproščenosti in dobrega razpoloženja. Vabljeni torej! G. Hlebec, želim, da bi ob izteku drugega mandata mogli reči: bilo je težko, a skupaj smo zmogli. Hvala za pogovor. junij 2018 9 Sekcije GOSTINCI Raba slovenščine Tržni inšpektorat RS se kot nadzorni organ Zakona o gostinstvu, Zakona o varstvu potrošnikov in Zakona o javni rabi slovenščine srečuje tudi s problematiko uporabe slovenskega jezika v gostinstvu in turizmu. Predvsem v času glavne turistične sezone se poveča število prijav državljanov, ki jih motijo napisi in ponudba v tujih jezikih. Pri uporabi jezika se je, poleg samih predpisov, potrebno zavedati dejstva, da smo turizem ljudje in ljudje smo del kulture, kateri pripadamo. Del kulture pa je seveda tudi jezik, katerega uporabljamo in se z njim sporazumevamo. Slovenija je majhna dežela, ki pa je zelo raznolika in premore vse, od Panonske nižine, preko gričevja, jezer, Alp, vse do morja, zato jo radi obiščejo tudi tuji turisti, med katerimi se nekateri ustavijo le za trenutek, nekateri pa se radi tudi vračajo. Ta majhna, turistično zanimiva dežela, pa ima tudi svoj jezik, za katerega je prav, da se ohranja, ne nazadnje tudi s pomočjo tujih turistov. Ko tujec na tabli pred gostinskim lokalom, trgovino, hotelom, ponudnikom rekreativnih storitev vidi napis v jeziku, ki mu je blizu, poznan ali pa celo domač, je seveda zadovoljen, ker se ne rabi ukvarjati s pomenom besede. Po drugi strani pa, v kolikor je poleg tujega jezika, navedeno zapisano tudi v slovenskem jeziku, osvoji tudi kakšno novo besedo, ki jo lahko uporabi tudi tam, kjer ne najde zapisa v tujem jeziku, ali pa jo celo ponese v svet. Prav je, da poslovni subjekti uporabljajo tudi tuje izraze in se na ta način približajo turistu, hkrati pa je za ohranjanje slovenskega jezika treba poskrbeti tudi tako, da so vsi napisi najprej v slovenskem jeziku in šele nato, po želji gostinca, trgovca in ostalih ponudnikov blaga in storitev, tudi v tujem jeziku. To namreč veleva tudi slovenska zakonodaja, tako v Zakonu o varstvu potrošnikov kot tudi v Zakonu o javni rabi slovenščine in Zakonu o gostinstvu oz. Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Kot nadzorni organ moramo prijave in kršitve tudi ustrezno obravnavati, pri čemer pa seveda ne želimo zavirati turizma, ki je glede na rast pomemben del gospodarstva. Dejstvo je, da je na nekaterih območjih turistična sezona kratka in takrat seveda poskušajo prodati čim več storitev tudi tujim gostom, kar pa navsezadnje koristi vsem prebivalcem Slovenije, ki se jim na ta račun ni potrebno bati za izginotje svojega jezika. Andrejka Grlic, glavna tržna inšpektorica Poudarki iz zakonodaje Zakon o varstvu potrošnikov — ZVPot in Zakon o javni rabi slovenščine — ZJRS urejata rabo slovenskega jezika v razmerju podjetij do potrošnikov. 10 ZVPot določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih, kjer avtohtono živita narodni skupnosti, pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Podobno določilo je zapisano v ZJRS, ki dodatno določa, da slovenščina, kadar koli se pojavlja skupaj s tujim jezikom, ne sme biti manj poudarjena. Uporaba tujega jezika pri oglaševanju in poslovanju s potrošniki tako ni prepovedana, vendar pod pogojem, da podjetja ob tem uporabljajo tudi slovenski jezik, pri čemer besedilo v tujem jeziku ne sme biti bolj poudarjeno od besedila v slovenskem jeziku. Prav tako imajo podjetja pravico uporabljati blagovne znamke v obliki, kot so registrirane. GRADBINCI Vpis v imenik vodij del Člani sekcije gradbincev, sekcije instalaterjev-energe-tikov ter sekcije kleparjev krovcev pri OZS so na dosegljive e-naslove, vpisane v obrtni register, so 20. junija prejeli obvestilo oz. napotilo, kako ravnati, da bi se vpisali v imenik vodij del, ki ga uvaja novi gradbeni zakon. Ker nekateri člani omenjenih sekcij svojih e-naslovov zbornicam še niso sporočili, da bi jih lahko vpisali med podatke v obrtnem registru, povzemamo vsebino obvestila. Obenem priporočamo, da svoje naslove zbornici tudi sporočijo. Novi gradbeni zakon (GZ) glede pogojev za izvajalce del v 14. členu določa: Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti mora zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu z določbami drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ter - imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje, določene v tem členu (v nadaljnjem besedilu: vodja del). Pogoj iz druge alineje tega odstavka zgornjega člena je izpolnjen, če vodja del: - izpolnjuje pogoje za pooblaščenega inženirja, določene s predpisom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, - ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih prve stopnje, ali višješolsko strokovno izobrazbo tehnične smeri s področja graditve objektov, ali srednješolsko izobrazbo tehnične smeri s področja graditve objektov, julij 2018 Sekcije ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja gradenj, opravljen strokovni izpit za vodenje del pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS) in je vpisan v imenik vodij del pri IZS, - izpolnjuje pogoje za mojstra s področja gradbeništva in je vpisan v imenik vodij del pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS) ali - izpolnjuje pogoje za delovodjo in je vpisan v imenik vodij del pri Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GZS). Pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima izvajalec, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo opravljanje obrtne dejavnosti, in izvaja dejavnost na obrtni način, nosilca dejavnosti vpisanega v imenik vodij del pri OZS. Tehniki in inženirji (z opravljenim strokovnim izpitom) vlogo za vpis v imenik vodij del podate na Inženirski zbornici Slovenije, delovodje s področja gradbeništva vlogo za vpis podate na Gospodarski zbornici Slovenije, mojstri s področja gradbeništva in nosilci obrtnih dejavnosti s področja gradbeništva pa vlogo za vpis v imenik vodij del podate na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Podroben opis z obrazcem za vlogo in navedenimi prilogami ter pogoji lahko preberete na spletni povezavi: Vpis v imenik vodij del na OZS. Čas za vpis v imenik vodij del je do 31. 5. 2020. Vsem ki še ne izpolnjujete pogojev za vpis priporočamo, da čim prej pristopite k opravljanju izpitov (strokovni izpit na IZS) (mojstrski izpiti na OZS) ter si tako zagotovite pogoj iz zakona (14. člen GZ), da boste tudi po 31.5.20120 lahko opravljali gradbeno dejavnost brez dodatne zaposlitve nekoga od vodij del). Vpis nosilcev obrtnih dejavnosti je - po sicer neuradnih napovedih ministrstva - začasna rešitev, zato priporočamo, da vsi nosilci dejavnosti, ki ne izpolnjujete osnovnih pogojev za vpis v imenik vodij del (inženir, tehnik, delovodja, mojster) čim prej pridobite ustrezno stopnjo izobrazbe oz potrebne izpite. V imenik vodij se ni potrebno vpisovati izvajalcem zaključnih del v gradbeništvu, in sicer samo tistih zaključnih del, ki pomembno ne vplivajo na bistvene zahteve za objekte (bistvene zahteve glejte v 15. členu GZ Načeloma se ni potrebno vpisati izvajalcem talnih in stenskih oblog, izvajalcem slikopleskarskih del (barvanja), izvajalcem notranjih zaključnih del, kot so izdelava stropov, lesenih opa-žev, premičnih pregrad izvajalcem čiščenj in drugih raznih in dopolnilnih zaključnih del (razen če ta dela lahko pomembno vplivajo na bistvene zahteve za objekte, npr. požarna zaščita, protihrupna zaščita, toplotne izolacije,.). Vpis za izvajalce toplotno izolacijskih fasad je nujen. Priporočljiv pa je tudi za montažo stavbnega pohištva in steklarska dela (saj tudi ta dela lahko pomembno vplivajo na bistvene zahteve za objekte). Janko Rozman julij 2018 Prikrito zaposlovanje v IT podjetjih Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) izvaja v okviru ciljno usmerjenih nadzorov na področju prispevkov za socialno varnost nadzore, pri katerih se preverja pravilna davčna obravnava in ekonomska vsebina dohodka fizičnih oseb (odvisno / neodvisno pogodbeno razmerje). Nadzori se opravljajo pri zavezancih, pri katerih je bilo zaznano, da zanje fizične osebe opravljajo dela kot samostojni podjetniki, pri tem pa obstaja velika verjetnost, da pri izvajanju takšnega dela obstajajo elementi odvisnega pogodbenega razmerja. Posebno pozornost namenjajo (in jo bodo tudi v prihodnje) tudi tujim IT podjetjem, saj so na tem področju v zadnjem času zaznali povišano stopnjo tveganja morebitnega prikritega zaposlovanja. Od 1. 9. 2016 dalje, ko posebej spremljajo tovrstno pojavno obliko, je bilo opravljenih 27 nadzorov, v katerih je bilo dodatno obračunanih 2.258.639 EUR obveznosti. Pri izvajanju tovrstnih nadzorov davčni organ presoja poslovne dogodke, to je pogodbe o poslovnem sodelovanju med zavezancem in fizično osebo kot s.p. in na njihovi podlagi izvedena plačila, po njihovi vsebini in skladno z davčno zakonodajo. Davčni organ je dolžan ugotoviti, ali gre dejansko za opravljanje samostojne dejavnosti ali gre za delo v okviru delovnega razmerja. V primeru, da so pri nadzoru ugotovljeni elementi odvisnega pogodbenega razmerja (torej ne gre za opravljanje samostojne dejavnosti), se velikokrat ugotavlja, da je bila sklenjena pogodba med zavezancem in fizično osebo kot s.p. le navidezen posel, pri katerem se dejanska vsebina razlikuje od njene oblike. Po določilih tretjega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel. To pomeni, da se v primeru ugotovitve, da gre za izogibanje ali zlorabo (npr. če se dohodek, ki bi moral biti izplačan kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa s.p.), šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (torej, da se dohodki, izplačani zaposlenemu na njegov s.p., obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi). V tem primeru bi moral zavezanec plačilo, ki ga je izplačal fizični osebi na podlagi računa, ki ga je ta izstavila kot s.p., obravnavati kot dohodek iz zaposlitve, torej kot bruto plačo, od katere bi moral obračunati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine (pogodba o poslovnem sodelovanju med delodajalcem in s.p.-jem je navidezen posel v smislu 74. člena ZDavP-2). Če plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom, je v 397. členu ZDavP-2 predvidena sankcija v višini od 800 do 30.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. Tadeja Bučar, povzeto po FURS Napotila PREVOZNIKI Člani sekcije ste bili po e-pošti obveščeni, da FURS zbira pisne ponudbe za odprodajo več kontejnerjev po 1000 l (840 kg) plinskega olja D-2. Odpiranje ponudb bo 12. 7. Branko Meh ostaja predsednik OZS Dosedanji predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh bo zbornico vodil še prihodnja štiri leta. To so na današnji seji volilne skupščine odločili poslanci iz vrst obrtnikov in podjetnikov, ki so Mehu namenili 56 glasov, njegovemu protikandidatu Milanu Škapinu pa 22 glasov. Predsednik OZS Branko Meh je poslancem skupščine predstavil svoj program za moderen, učinkovit in stabilen zbornični sistem, ki obsega 20 programskih točk. Med ključnimi cilji v mandatnem obdobju 2018-2022 so zagotovitev sistemskega vira financiranja, ohranitev zborničnega sistema, povečanje vpliva zbornice, nadgradnja dogodkov, pritegnitev mladih v članstvo, sekcijsko povezovanje, okrepitev svetovalnih storitev, ustanovitev vajeniške šole in nadgradnja kartice Mozaik podjetnih. »Moj cilj v prihodnjih štirih letih je ustvariti moderen, učinkovit in stabilen zbornični sistem. Bistveno pa je, da bom nadaljeval na temeljih, ki smo jih zgradili v minulih letih. Srce zbornice so naši člani in za njihove interese ter boljše pogoje poslovanja se bomo še naprej borili na vse možne načine,« je na seji med drugim poudaril Meh. Meh je v nagovoru predstavil tudi dosežke njegovega minulega mandata, med katerimi je stabilizacija zbornice, povezovalno in pošteno vodenje ter izjemen uspeh pri pridobivanju novih članov. Zgolj v prvih mesecih tega leta je v OZS pristopilo 500 novih članov, po številu članov pa je OZS tudi največja zbornica gospodarstva v Sloveniji. Na skupščini so poslanci potrdili tudi nov Upravni odbor OZS za mandatno obdobje 2018-2022. V njem bodo poleg predsednika Branka Meha še Peter Pišek, Ivan Meh, Bernard Bucik, Dušan Fidler, Anton Dremelj, Zoran Simčič, Bojan Železnik, Jernej Bortolato, Blaž Cvar, Bogdan Oblak, Marija Hudovernik, Mojca Andolšek, Miran Gracer in Vlado Mandič. Poslanci skupščine so za novega predsednika nadzornega odbora OZS izvolili Aleša Pulka, aktualnega predsednika OOZ Maribor. Člani nadzornega odbora pa so postali: Lena Korber, Javorka Križman, Saša Kovačev in Sandra Gomboc. Sporočilo za javnost OZS Predstavitev kandidatov za predsednika V ponedeljek, 5. junija 2018 sta članom notranjskih in primorskih območnih zbornic v prostorih OOZ Vrhnika svojo kandidaturo za predsednika OZS v mandatu 2018-2022 predstavila oba kandidata, Branko Meh in Milan Škapin. Razprava o programih je bila živahna. Predstavniki območnih zbornic so se razšli dokaj prepričani, kateri od programov si zasluži podporo. A.. Cankar Kandidata : (desno),. tika OZS Milan Skapin (levo) in Branko Meh i Hlebec. Spodbude - lesarski polproizvodi Slovenski podjetniški sklad (SPS) je objavil razpis P4L 2018 - Spodbude za razvoj lesarstva na področju polproi-zvodov. V okviru razpisa se bo sofinanciralo podjetja, ki bodo uvedla učinkovito ravnanje z viri in katerih cilj oziroma rezultat mora biti uvedba ali povečanje proizvodnje polproizvodov na področju predelave ali obdelave lesa. Gre za proizvode iz lesnih tvoriv, ki predstavljajo vhodne surovine za izdelke višje dodane vrednosti oziroma izdelke na višji stopnji tehnološke zahtevnosti. To so lesne plošče vseh vrst, mizarske plošče, lepljeni tramovi, lepljene plošče in nosilci, furnir, vezane plošče, lameliran les ... Katera podjetja se lahko prijavijo? Prijavijo se lahko podjetja, ki: - so se registrirala pri pristojnem organu pred 1. 1. 2016; - bodo na trg uvedla nove polproizvode ali povečala proizvodnjo polproizvodov na področju predelave ali obdelave lesa; - imajo registrirano dejavnost znotraj oddelka C16 (obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva) ali oddelka C31 (proizvodnja pohištva); - se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so registrirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge. 12 julij 2018 Napotila Podjetja, ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje javnega razpisa, lahko vlogo oddajo na SPS na dva prijavna roka: 16. 7. in 22. 10. 2018. Za vse prijavne roke je obdobje upravičenosti nastanka stroškov od datuma oddaje vloge do 30. 9. 2020. Sofinanciranje operacij se razlikuje glede na kohezij-sko regijo, kjer se bo izvajalo operacijo. Na voljo skupno 11,88 milijona evrov Skupno razpisanih 11,88 mio evrov zadostuje za podporo najmanj petih operacij oziroma podjetij, ki bodo uvedla ali povečala proizvodnjo polproizvodov, uvedla ukrepe za učinkovito ravnanje z viri, ustvarjala nova delovna mesta ali rast dodane vrednosti na zaposlenega ter spodbudila učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije, ki bodo prispevali k prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo. Vse podrobnejše informacije so dostopne na ravni javnega razpisa P4L 2018, ki ga najdete na spletni strani SPS: http://www.podjetniskisklad.si/sl/ razpisi?view=tender&id=70 in v Ur. l. RS št. 38/2018. Novosti pri transakcijskih računih Vsi, ki uporabljate osebni transakcijski račun (TRR) tudi za dejavnost (sp-ji, sobodajalci, kmetje..), morate to sporočiti svoji banki, saj more biti tak TRR javno objavljen v Poslovnem registru Slovenije. Novosti, ki jih Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) določa na področju vodenja TRR se pričnejo uporabljati s 1. 7. 2018. Podjetniki in zasebniki, ki že uporabljajo osebni transakcijski račun za opravljanje dejavnosti, morajo ponudnikom plačilnih storitev (PPS), ki vodijo njihove račune, sporočiti te podatke za potrebe javne objave njihovih osebnih računov, skladno s šestim odstavkom 192. člena ZPlaSSIED. Pre-krškovni organ je Finančna uprava Republike Slovenije. Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom 192. člena tega zakona (4.odstavek 310.člena ZPlaSSIED) Vajeništvo V šolskem letu 2017/2018 je začelo teči poskusno uvajanje vajeništva. V vajeniški obliki izobraževanja se čas praktičnega usposabljanja z delom v obratovalnici občutno poveča. Čas praktičnega usposabljanja znaša 56 tednov v treh letih izobraževanja. Podjetja imajo veliko možnost, da si sama vzgojijo bodoči kader, vajenci pa na podlagi delovnih izkušenj pridobijo uporabna znanja in so zaradi tega tudi bolje zaposljivi. Verifikacija obratovalnice Za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom je potrebna predhodna verifikacija obratovalnice. julij 2018 Razpis učnih mest Delodajalci vsako leto razpišejo prosta vajeniška učna mesta za posamezno šolsko leto. Vajeniška učna pogodba Za izvajanje praktičnega usposablja z delom v vajeniškem sistemu izobraževanja morata delodajalec in vajenec skleniti vajeniško učno pogodbo, ki je pogoj za vpis v vajeniški izobraževalni program na šoli. Pomembnejše obveznosti vajenca: • da opravlja praktično usposabljanje z delom po navodilih in pod nadzorom delodajalca, • da redno vodi vajeniški dnevnik, • da redno izpolnjuje obveznosti po izobraževalnem programu in dosega zahtevane standarde izobraževanja, • da obvešča delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti • da varuje osebne podatke in poslovne skrivnosti delodajalca, • da se seznani z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter izvršuje druge dolžnosti po predpisih varnosti in zdravja pri delu in • da izpolnjuje druge pogodbene in zakonske obveznosti. Obremenitev vajenca Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu sme trajati največ 8 ur dnevno in 36 ur tedensko. Pomembnejše obveznosti delodajalca: • vajencu skladno z izobraževalnim programom zagotoviti kakovostno praktično usposabljanje z delom na verificiranem vajeniškem učnem mestu, • vajencu omogočiti izpolnjevanje obveznosti po izobraževalnem programu v šoli, • vajencu na transakcijski račun izplačevati vajeniško nagrado, določeno s tem zakonom, • vajencu zagotavljati varno in zdravo delo, • varovati in spoštovati vajenčevo osebnost ter upoštevati in ščititi vajenčevo zasebnost, • vajencu nalagati le dela, ki so določena v izobraževalnem programu za dosego učnih ciljev, • zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. V primeru, da delodajalec ne more zagotoviti vseh vsebin, ki jih predvideva izobraževalni program, se lahko dogovori z drugim delodajalcem, kjer vajenec opravi manjkajoči del vsebin. Vmesni preizkus Vajenci praviloma ob zaključku 2. letnika opravljajo vmesni preizkus praktične usposobljenosti. Nadaljevanje na strani 16 13 Prispevki, dajatve PRISPEVKI ZA »POPOLDANCE« Vsi, ki opravljate dejavnost kot postranski poklic — »popoldanci«, ste obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti. Mesečno morate plačevati določene obveznosti: prispevke za PIZ, ZZ in članarino za obrtno-podjetniški zbornični sistem. Prispevke plačate najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec, obračun prispevkov vam na predizpolnjenem obrazcu (POPSV) do 10. v mesecu za pretekli mesec pripravi FURS in ga potrdite preko aplikacije e-davki najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Višina članarina je po sklepu skupščine 10, 18 ali 27 €, odvisno od dejavnosti in tega ali zaposlujete delavce ali ne (podatek zbornici posreduje ZZZS). Plačuje se ena članarina. Članarino plačate po prejetem plačilnem nalogu na račun pri Deželni banki Slovenije št.: SI56 1910 0001 0141 210, referenca je sestavljena iz davčne številke, številke zbornice in kontrolne številke. Pri plačilu preko elektronskega bančnega poslovanja morate navesti model 12 in nato referenco. S 1. 1. 2018 velja nova višina prispevkov za ZZ za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in je vezana na višino povprečne bruto plače v RS za oktober predhodnega leta (za oktober 2017 znaša 1.621,46 €). Od januarja 2018 do vključno decembra 2018 znaša prispevek za ZZ 0,53 % od povprečne bruto plače za oktober 2017 oz. 0,53 % od 1.621,46 €, kar znaša 8,59 €. Poleg tega, plačate še 6,36 % od 25 % povprečne bruto plače za oktober 2017 oz. 6,36 % od 405,37 €, kar znaša 25,78 €. Plačilo do 20. v mesecu za pretekli mesec. Od 1. 4. 2018 je pavšalni prispevek za PIZ za zavarovanje invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni povišan na 33,90 € (Ur. list RS, št. 19/2018). Obračun obveznosti PIZ in ZZ za junij in julij 2018: 1. položnica: prispevki za PIZ zavarovanje za osebe, ki so zavarovane za in- validnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni TRR: 0110 0888 2000 003, Sklic na št.: 19 DŠ - 44008 33,90 € 2. položnica: prispevki za ZZ za poškodbo pri delu in poklicno bolezen 0,53 % od PP oktober 2017 - 1.621,46 € 8,59 € 6,36 % od 25 % PP oktober 2017 - 405,37 € 25,78 € TRR: 0110 0888 3000 073, Sklic na št.: 19 DŠ - 45004 34,37 € 3. položnica: članarina OZS in OOZ Sklic na št.: 12 davčna številka + oznaka članarine Za uživalce pokojnine, ki ste ohranili status s.p. velja, da prejemate lahko največ % pokojnine in se obvezno zavarujete za najmanj % delovnega časa oz. za najmanj 2 uri/dan. Obvezno je plačilo prispevkov od najmanj % minimalne osnove za plačilo prispevkov. Za 2 uri - za junij oz. julij 18 je izračun naslednji: 42 ur junij oz. 44 ur julij: PIZ 59,43 €, ZZ 32,82 €, zaposlovanje in starševsko varstvo 0,98 €, skupaj torej 93,23 € prispevkov. Lestvica za polno zavarovanje s.p. - 8 ur, je objavljena na naslednji strani v tabeli. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE DELAVCE ŠT. DELOVNIH UR v juniju 2018: redno delo: 20dni: 160 ur; praznik: 1 dan: 8 ur; SKUPAJ: 21 dni, 168 ur. ŠT. DELOVNIH UR v juliju 2018: redno delo: 22 dni: 176 ur; praznik: 0 dni: 0 ur; SKUPAJ: 22 dni, 176 ur. IZRAČUN DOHODNINE V LETU 2018 - lestvice veljajo od 1.1.2018 oz. za vsa izplačila v letu 2018!!! Olajšave pri izračunu dohodnine v letu 2018 so fiksni zneski in se med letom ne spreminjajo. Splošna olajšava (mesečni izračun): višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka: Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva naslednja lestvica: če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v evrih znaša splošna olajšava v evrih nad do 930,53 543,32 930,53 1.109,74 275,22 + (1660,18 - 1,49601 x bruto dohodek) 1.109,74 275,22 Če delavec ne želi, da se mu pri izračunu upošteva povečana splošna olajšava, se upošteva le splošna olajšava v višini 275,22 €. Posebne olajšave za otroke letna olajšava mesečna olajšava 1 otrok 2.436,92 203,08 2 otroka 5.086,16 423,85 3 otroci 9.504,70 792,06 LESTVICA ZA DOHODNINO (mesečni izračun) - ZA IZPLAČILA V LETU 2018 V letu 2018 lestvica za obračun dohodnine ni spremenjena, sprememba je le pri splošni olajšavi. Nad Do € + % nad € 668,44 16 % 668,44 1.700,00 106,95 + 27 % nad 668,44 1.700,00 4.000,00 385,47 + 34 % nad 1.700,00 4.000,00 5.908,93 1.167,47 + 39 % nad 4.000,00 5.908,93 1.911,95 + 50 % nad 5.908,93 MINIMALNA BRUTO PLAČA od 1. januarja 2018 znaša 842,79 € (Ur. list RS, št. 5/2018). Minimalna plača je mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Zajema osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, del plače za poslovno uspešnost in dodatke. V minimalno plačo niso zajeta povračila stroškov v zvezi z delom (npr. povračilo za prehrano, prevoz na delo) in drugi osebni prejemki (npr. odpravnine, jubilejne nagrade). Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače. Prispevke za socialno varnost za zaposlene delavce morate obračunati od zneska, ki v letu 2018 ne more biti manjši od 54% zadnje znane povprečne plače. Za izplačila od 1.1.2018 do 28.2.2018 se uporablja povprečna plača za leto 2016 (1.584,66 €; 54% znaša 855,72 €), za izplačila po 1.3.2018 se uporabljala povprečna plača za leto 2017 (1.626,95), oz. 54% povprečne plače, kar znaša 878,55 €. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: Prevoz na delo: najmanj 70% cene najcenejšega javnega prevoza, če se javni prevoz ne more uporabljati pa najmanj 0,18 € za vsak polni km razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi do sedeža delodajalca oz. do mesta opravljanja dela (73. člen KP za obrt in podjetništvo); Prehrana: 4,90 €/dan prisotnosti, če delavec dela najmanj 4 ure na dan. Če dela 11 ur ali več na dan, mu pripada pravica do sorazmerno višjega (za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur v višini 0,76 €) povračila za prehrano. (72. člen KP za obrt in podjetništvo). Kilometrina na službenem potovanju: do 0,37 € za vsak prevoženi km ob uporabi lastnega vozila (75. člen KP za obrt in podjetništvo = zgornji znesek po Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Kilometrina v višini 30% cene bencina v EUR (sprememba ob spremembi cene bencina) je glede na ceno bencina višja, vendar je davčno priznan odhodek le znesek, ki ga določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov... Presežek se všteva v davčno osnovo. Regres za letni dopust v letu 2018: najmanj v višini minimalne plače (842,79 €) povečane za 1% znaša 851,22 €. Izplačan mora biti do 1. julija tekočega koledarskega leta oz. v več obrokih, vendar najkasneje do 1. novembra, v primeru nelikvidnosti delodajalca. STOPNJE PRISPEVKOV: Vrsta prispevka Delavec Delodajalec Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 8,85 Zav. za primer bolezni in pošk. pri delu 6,36 6,56 Zav. za pošk. pri delu in poklicne bolezni - 0,53 Za zaposlovanje 0,14 0,06 Za starševsko varstvo 0,10 0,10 SKUPAJ 22,10 16,10 Davek od osebnih prejemkov - dohodnina Po lestvici 4 julij 2018 Prispevki, dajatve PRISPEVKI ZA DRUŽBENIKE ZASEBNIH DRUŽB - POSLOVODNE OSEBE Zavarovanci z zavarovalno podlago 040 - družbeniki, obračunate do 28.2.2018 prispevke od najmanj 80% povprečne plače 2016 (1.584,66 €; 80% je 1.267,73 €), za obračun prispevkov od 1.3.2018 dalje uporabljate najmanj 80% povprečne plače za leto 2017. Povprečna plača za leto 2017 je 1.626,95 € (80% JE 1.301,56 €). V nadaljevanju je primer obračuna prispevkov od najnižje možne osnove za izplačila po 1. 3. 2018. Naziv prispevka Stopnja Za plačilo Skupaj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 24,35 % 316,93 Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 13,45 % 175,06 Skupaj drugi prispevki: starševsko varstvo, zaposlovanje 0,40 % 5,20 PRISPEVKI SKUPAJ 38,20 % 497,19 PRISPEVKI SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Za samostojne podjetnike velja individualni obračun prispevkov (v letu 2018 je osnova dobiček za preteklo leto + obračunani prispevki za socialno varnost, zmanjšani za 25%, preračunano na mesec). Za obračun prispevkov za socialno varnost za januar 2018 je minimalna osnova 60% povprečne plače iz leta 2016 (1.584,66 €; 60% je 950,80 €), od februarja 2018 dalje bo minimalna osnova 60% povprečne plače iz leta 2017 (1.626,95 €; 60% je 976,17 €). Davčni organ za vas sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in vam ga vroči elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v POPSV, ki ga je pripravil davčni organ, niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV davčni organ v sistem eDavki ni odložil, morate sami predložiti OPSVZ obrazec najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Kot zavezanec morate sami v OPSVZ obrazcu posredovati tudi morebitne spremembe osnov, ki so posledica uveljavljanja določenih pravic (bolniški stalež, starševski dopust) ali če se odločite za spremembo (povišanje, znižanje) zavarovalne osnove. Za zavezance, za katere so predizpolnjeni podatki v POPSV pravilni in popolni, se dodatna aktivnost v zvezi z obračunom prispevkov ne zahteva. Po določbi šestega odstavka 353.a člena Zakona o davčnem postopku -ZDavP-2 bo v tem primeru POPSV postal obračun prispevkov, ki bo tudi izvršilni naslov v skladu z drugim odstavkom 145. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2. Prispevke pa je potrebno plačati do 20. v mesecu. VPLAČILNI RAČUNI: Za ZPIZ: 01100-8882000003; sklic 19 DŠ-44008 Za ZZZS: 01100-8883000073, sklic 19 DŠ-45004 Za PRORAČUN: 01100-8881000030 (akontacija dohodnine + starševsko varstvo + zaposlovanje) Prispevke lahko plačujete posamično ali zbirno. Od tega je odvisen tudi sklic na številko. Za zbirnik vedno velja: 19 dav. št. plačnika — 99996; za posamezne vrste davkov poglejte spletno stran DURS: www.durs.si DURS zaradi pravilnega knjiženja in prikazovanja stanja na karticah svetuje, da se pri plačilu na račun 011008881000030 ne uporablja sklic zbirnika 19 DŠ - 99996, temveč se plača vsak prispevek posebej: 19 DŠ - 40002 akontacija dohodnine 19 DŠ - 43001 za prispevke za starševsko varstvo 19 DŠ - 42005 za plačilo prispevkov za zaposlovanje. Če vplačujete obveznosti po upravnih aktih DURS (izvršba, odločba o odlogu, obročnem plačilu, plačilo globe.. .se uporablja model 21. Članarino za obrtno-podjetniški zbornični sistem plačate v enem znesku, ki ga OZS razdeli na članarino za OOZ in OZS. Članarino plačate na račun pri Deželni banki Slovenije št. SI56 1910 0001 0141 210. Plačilni nalog člani prejmete skupaj z revijo Obrtnik podjetnik po pošti. Na računu je naveden tudi morebitni dolg oz. znesek neplačane članarine, ki ga plačajte na isti račun, sklic pa je vaša davčna številka. Za morebitna pojasnila in uskladitve salda lahko pokličete svojo območno zbornico. Višino članarine je določila skupščina OZS in je za posamezno podjetje ali s.p. odvisna od dejavnosti (domača in umetnostna obrt) in tega ali zaposlujete delavce ali dejavnost opravljate brez zaposlenih. Če potrebujete v zvezi z obračunom članarine dodatne informacije pokličite svojo OOZ. Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - JUNIJ in JULIJ 2018 60 % PP** 3,5 PP*** Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR 976,17 5.694,33 osnova za prispevke je PP za leto 2017 - 1.626,95 €* Prehodni davčni podračun Referenca 976,17 Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 151,31 882,62 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 86,39 503,95 Skupaj prispevki za PIZ SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 237,70 1.386,57 Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 62,08 362,16 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 64,04 373,55 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 5,17 30,18 Skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 131,29 765,89 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10% 0,98 5,69 Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 0,98 5,69 Skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-43001 1,96 11,38 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,37 7,97 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,59 3,42 Skupaj prispevki za zaposl. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 1,96 11,39 Skupaj drugi prisp. 3,92 22,77 PRISPEVKI SKUPAJ 372,91 2.175,23 DŠ pomeni davčna številka zavezanca * Povprečna mesečna bruto plača za leto 2017 (PP): 1.626,95 EUR ** Minimalna osnova za prispevke samozaposlenih v letu 2018 znaša 60 % zadnje znane povprečne letne plače; *** Najvišja možna zavarovalna osnova: zavezanec lahko prispevke plača največ od osnove, ki znaša 3,5 PP (v skladu s petim odstavkom 145. člena ZPIZ-2): 1.626,95 x 3,5 = 5.694,33 EUR Davčni organ bo sestavil predepolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. ju/(/20/8 15 Sporočila Zakaj bi ne pel?! Lepo, sončno dopoldne je 2. junija pospremilo pevke in pevce »Notranjske« na pot proti Lenartu v Slovenskih goricah, kjer se je zvečer imela odviti 36. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije. Kadar se ta zbor odpravi na daljšo pot, jo združi s poučno ekskurzijo. Tudi ta dan je bilo tako. Najprej smo se ustavili v Zahvrhu, na holmu nad ravnim poljem. Tja je ob svojem času rad zahajal general, pesnik, rodoljub Rudolf Maister. Najprej smo zlezli na po njem imenovani razgledni stolp, nato smo zavili v njegovo bližnjo spominsko sobo. Po prigrizku nas je prijazni vodnik peljal na po-kušino rujnega. Od tam smo se sprehodili do viničarskega muzeja z mnogimi zanimivimi eksponati in video projekcijo obnove skromnega, a prijaznega poslopja s kletjo. No, oči so se lahko napasle tudi v muzeju starodobnih vozil, ki jih zbiratelj išče in najde, četudi v Ameriki. Vsi avtomobili so še registrirani in večkrat prevažajo mladoporočence do matičarja, in naprej. Čas je že priganjal, a smo vendar še skrenili v Voličino in si ogledali notranjost znamenite cerkve. Domači župnik nam je pripravil pravo ekspertizo o življenju v cerkvi upodobljenih svetnikov. V Domu kulture pri Lenartu so nas prijazno sprejeli. Po vaji za skupno pesem je revija stekla, že med dežnimi kapljami. Pevce in poslušalce so nagovorili: predsednik tamkajšnje zbornice, ki je bila v pomoč domačemu zboru pri organizaciji revije, Stanko Bernjak, Notranjska« v Zavrhu pri Maistrovem stolpu, napoti na revijo t podpredsednik OZS Franc Novak in lenarški župan mag. Janez Kramberger. Poudarili so pomen zborovskega petja med obrtništvom in izrazili željo, da se še krepi in vztraja. Naš zbor je nastopil kot četrti od sedmih in za nastop požel navdušeno odobravanje poslušalcev. Družno smo vsi pevci za sklep prireditve zapeli Foersterjevo pevsko zaobljubo lepemu petju. Gostitelji so nas še pogostili, potem pa smo krenili proti domu, kamor smo med dežjem prispeli še istega dne, kot smo odšli. ti Vf ^ j^Vr ' I* Sekretarka OOZ Lenart Stanka »Notranjske« Mihaeli Kavčič na 36. izroča darilo %borovodkinji obrtniških zborov Slovenije »Zakaj bi ne pel?« se sprašuje pevec v pesmi, ki smo jo zapeli ob koncu revije. Saj ni, da bi se mi kot človeku tožilo peti, da bi si ne mogel vzeti časa za to veselje, da lahko poslušalcem povem nekaj iz sebe in jim tako nekaj dobrega dam. A je le res, da se obrtniški zbori starajo. Mariborski, denimo, ki je še lani gostil 35. revijo in že prej dočakal svojo 70-letnico, je utihnil. Brez mlade krvi ne gre. Da se kaj podobnega, kot se je zgodilo Mariboru, ne zgodi tudi Notranjcem, jeseni vabimo v svoje vrste mlajše glasove. Ste med njimi? Pridite. Lepo nam je, ker si za to prizadevamo in ker najdemo lepoto in prijateljstvo povsod, kamor seže naš glas in kamor stopi korak. Svojo skušnjavo, da bi se nam pridružili, zaupajte našemu predsedniku Janiju. Oglasil se bo po telefonu 041 705 755. Naprej bo steklo samo od sebe. J. Gostiša Nadaljevanje s strani 13 Vmesni preizkus Vajenci praviloma ob zaključku 2. letnika opravljajo vmesni preizkus praktične usposobljenosti. Zaključni izpit Vajenec ob zaključku izobraževanja opravlja zaključni izpit. Izdelek oziroma storitev se izvaja v obratovalnici pri delodajalcu, zagovor pa v šoli. Nagrada Vajenec je za čas praktičnega usposabljanja z delom upravičen do vajeniške nagrade. Mesečni znesek vajeniške na- 16 grade ne sme biti nižji od 250 EUR za prvi letnik, 300 za drugi, in 400 EUR za tretji letnik. Ob tem je upravičen do štipendije in povračila stroškov za prevoz in prehrano. Sofinanciranje delodajalcev Ministrstvo, pristojno za izobraževanje in ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, delodajalcem financira del njihovih stroškov, povezanih z vajeništvom in praktičnim usposabljanjem z delom. Dodatne informacije: Mitja Korunovski, e-naslov: mitja.korunovski@ozs.si; tel.: 01 58 30 818. Povzeto po Mitju Korunovskem, OZS julij 2018