NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani ,Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseea. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. septembra 1911. C. kr. poštne hran. št. 61.846 Kr. OQrsKe „ „ „ 16.648 Vnehina : Pregled o stanju kmetijskega zadružništva v Avstriji. Rusinska deželna mlekarska zveza v Galiciji. Vzreja in oskrbovanje rac Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Književnost. Občni zbori. Bilance. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Pregled o stanju kmetijskega zadružništva v Avstriji.*) Minilo je dvoje desetletij, odkar moremo govoriti o kmetijskem zadružništvu v Avstriji v pravem pomenu besede. Veliko delo se je izvršilo na tem polju. Ob priliki tega zadružnega shoda bi bilo morda umestno, pregledati, kar se je nameravalo, in to, kar se, je doseglo, kakor tudi pot, po katerem hočemo in moramo hoditi v bodoče. Oe sem se odločil, prevzeti to nalogo, menim, da smem v svojo opravičbo navesti, da delujem že skoro 30 let pri kmetijskem zadružništvu in da sem pri vsem razvoju našega modernega kmetijskega zadružništva v Avstriji deloma sam sodeloval, deloma sem bil v položaju, opazovati in spoznavati ga. Nimam namena podati sliko o razvoju kmetijskega zadružništva v Avstriji; kajti ce tudi še nimamo take celotne in popolne slike, je večji del vendar že opisan na raznih krajih in ob raznih prilikah; tudi bi kilo to preobširna naloga za poročilo na *) Referat generalnega zastopnika dr. Pavla barona Störcka na II. avst ijskem kmetijskem zadružnem shodu dne U- septembra 1910. zadružnem shodu. Ravno tako bi ne bilo tu umestno pretežno statistično izvestje. Svoji nalogi mislim marveč s tem zadostiti, da pričenši s tem, kar se dosedaj pri nas doseglo v kmetijskem zadružništvu, pojasnim njega značilna svojstva, na eni strani uspehe in na drugi strani obstoječe pomanjkljivosti in da orišem na kratko oni nadaljni razvi-tek našega zadružništva, za katerim nam je stremiti na podlagi dosedanjih izkušenj. Pri „Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug“ je bilo tekom letošnjega leta sestavljeno večje statistično delo, kakršnega za naše zadružništvo dosedaj še ni bilo, in sicer po stanju 1. 1907. Obravnavajo se tam rajfajznovke, osrednje blagajne, skladiščne zadruge in mlekarske zadruge. Kakor vidite, to ni vse naše kmetijsko zadružništvo, vendar velik del. Statistika se bo nadaljevala vsako leto in se bo tudi leto za letom bolj izpopolnjevala. Potem bo tudi treba, da bodo po posameznih deželah statistični podatki vedno pripravljeni, da moremo dobiti potrebno gradivo. Sedaj je zelo težko, nabrati gradivo za to delo, in zato je prvi pregled še pomanjkljiv. Obsuti vas s statističnimi podatki ni moj namen, ali nekaj številk moram imenovati, da podam pregled o današnjem stanju zadružništva v Avstriji. Po podatkih statistične osrednje komisije, ki so bili pred nekaj časa objavljeni, je koncem 1. 1910 znašalo stanje registrovanih zadrug v Avstriji 15.160; med njimi je bilo 7116 rajf-ajznovk in 2607 kmetijskih zadrug različnih vrst. K temu pride še nekaj zvez kmetijskih zadrug, od katerih pa morem upoštevati le one, ki so podvržene zadružnemu zakonu, t. j. okoli 45. Potem je treba semkaj prištevati več sto posojilnic, ki sicer niso rajf-ajznovke, ki pa so vendar izrazito kmetijskega značaja. Dalje neko število kmetijskih konsumnih društev, zlasti v Južnih Tirolah in v Galiciji, ki se morajo prištevati kmetijskim zadrugam. Potem takem smo število 10.000 kmetijskih zadrug danes že gotovo prekoračili. To kaže, kako delo se je opravilo v zadnjih dvajsetih letih; dalje pa to tudi kaže, kako velik narodnogospodarski pomen pristoja kmetijskemu zadružništvu. Ako primerjamo kmetijsko zadružništvo v Nemčiji, je bilo tamkaj po stanju dne 1. julija 1909, torej pol leta poprej, 15.177 rajf-ajznovk in 7756 drugih kmetijskih zadrug, skupaj torej 22.933 zadrug. Primera je zanimiva. Glede rajfajznovk vidimo, da je njih število v Nemčiji še enkrat večje. Ako pa primerjamo število prebivalstva naše tostranske državne polovice s prebivalstvom Nemčije, nismo tako zelo zaostali, kakor bi se morda zdelo. Imamo dežele, kjer so rajf-ajznovke zelo gosto nasejane in sicer celo v pokrajinah, ki so gospodarsko še zelo zaostale. Pri kmetijskih zadrugah ostalih vrst pa obstoji velika razlika; njih število je v Nemčiji skoraj trikrat tako veliko kakor pri nas. V tem pogledu smo še znatno zaostali. Prehajam k razgovoru o naših rajf-ajznovkah, ki so jedro naših kmetijskih zadrug, in za uvod navajam nekatere stati- stične podatke. Po statistiki, ki jo je sestavila Splošna zveza, je 1. 1907 obstojalo 5880 takih zadrug. Deloma so pri Splošni zvezi, deloma pri takih zvezah, ki se nam še niso pridružile; nekatere ne pripadajo nobeni zvezi. Kolikor smo mogli, smo skušali dobiti najvažnejše podatke o teh 5880 zadrugah. Leta 1907 je bilo povprečno pri vsaki rajfajznovki 123 članov. So pa v Avstriji tudi posojilnice, ki štejejo po 150 članov in še več. Ako to preračunimo na skupno število dne 1. januarja 1910 obstoječih 7116 posojilnic, dobimo že danes okoli 875.000 članov. Ako primerjamo stanje hranilnih vlog, dobimo pri 5880 posojilnicah 1. 1907 povprečno pri eni posojilnici okoli 95.000 kron hranilnih vlog. To ni malo. Pri 7116 posojilnicah bi hranilne vloge znašale 676 milijonov kron. Oe upoštevamo, da se hranilne vloge množe od leta do leta, smemo z gotovostjo računiti, da imamo danes približno skoraj okoli 700 milijonov hranilnih vlog. Temu nasproti stoje dana posojila. Po naši statistiki pride 1. 1907 na eno posojilnico povprečno znesek 73.000 kron posojil na-pram 95.000 kron hranilnih vlog To bi znašalo pri 7116 posojilnicah 1. 1910 okoli 519,468.000 kron posojil. Tudi tu se številke zvišajo, ker se posojila od leta do leta množe. Že danes moremo torej računiti, da je vseh posojil danih okoli 540 milijonov. Stanje deležev je pri 5880 posojilnicah 1. 1907 znašalo nad 9 milijonov kron. Pri 7116 posojilnicah 1. 1910 odgovarja to znesku nad 11 milijonov kron. Stanje rezervnih zakladov je bilo 1. 1907 K 10,392.000, danes gotovo' že nad 12 milijonov. Celokupni denarni promet je pri 5880 posojilnicah znašal lOlOT) milijonov, torej nad eno milijardo, in je ta vsota danes gotovo že tudi prekoračena. Res, da je ta vsota nasproti skupnemu denarnemu prometu rajfajznovk v Nemčiji še majhna; kajti tam so prišli že preko pete milijarde, seveda pri še enkrat tako velikem številu posojilnic. Iz tega izprevidite, kako veli- kega pomena so rajfajznovke za vse kmetijstvo. Te statistične podatke sem navedel, da pokažem izredni narodnogospodarski pomen rajfajznovk. Po teh malih posojilnicah se je našemu kmetijskemu prebivalstvu dalo na razpolago okoli 540 milijonov kron proti nizkim obrestim. Celo v deželah, kjer imajo visoko obrestno mero, je obrestna mera naših rajfajznovk zelo nizka, da celo nižja kakor je v mnogih deželah še pred kratkim bila obrestna mera hipotečnih posojil. Trditi se torej sme, da naše kreditne zadruge mnogo pripomagajo k zboljšanju gospodarskega položaja kmetijskega prebivalstva, ker so na eni strani najuspešnejše sredstvo proti ode-ruštvu na deželi in nudijo malemu kmetovalcu po ceni potrebni obratni kapital, na drugi strani pa v mnogem oziru vplivajo vzgojno in moralično dvigajo kmetiško prebivalstvo. Te številke pa tudi kažejo, da se je pri kmetijskem prebivalstvu dvignil smisel za varčevanje. V naših posojilnicah je naloženih okroglo 700 milijonov hranilnih vlog; od tega zneska bi se gotovo sploh velik del plodonosno ne bil naložil, tako da smemo smatrati, da smo hranilnicam in drugim zavodom odtegnili le malo denarja. Glede ostalega delovanja rajfajznovk moramo povdarjati, da se je izvrševanje uprave kot častni posel dobro obneslo in da se bo treba tega držati, pa da vendar v nekaterih pokrajinah prizadeva težave. Kajti velika je žrtev, katero doprinaša posameznik, in če je kdo to stvar nadaljeval že 10 let ali dalje, se ne more zahtevati, da bi to vedno delal iz dobre volje. Pomagati moramo torej nekoliko s tem, da se sicer držimo uprave kot častnega posla, toda za dejanske izdatke funkcijonarjem dovolimo odškodnino, kar konečno ne izpremeni značaja funkcijo-narjev, vendar nam pa omogoči, da najbolj vredne osebe v občinah pritegnemo k zadružnemu delu. Naše posojilnice so v teku let jasno pokazale, da so šola za vse kmetijsko zadružništvo; kajti tam, kjer obstoje že nekaj let, je mnogo lažje ustanoviti kako drugo zadrugo kakor tam, kjer posojilnice ni. Kajpada je potrebno, da se pri posojilnicah izvršuje natančna in stroga revizija in kontrola, kar opravljajo zveze ali deželni odbori. Sicer so se že pripetili slučaji, da se ni pošteno postopalo, toda to so v resnici zelo redki slučaji v primeri z velikim številom posojilnic in v primeri z mnogoštevilnimi osebami, katere so odgovorne za poslovanje. Navadno gre pri tem za manjše zneske, kateri se lahko poravnajo, ne da bi pri tem člani kaj trpeli. Kar zadeva umevanje ciljev rajfajzen-skih posojilnic, moramo priznati, da še ni povsod v zadostni meri predrlo v ljudstvo. Se vedno vidimo, da se posojilnice v največ pokrajinah uporabljajo le v slučajih resnične stiske. Ljudje se še niso priučili, da bi posojilnice rabili v tistem smislu, kakor smo si prvotno mislili, namreč tako, kakor stoji kak trgovec v zvezi z banko, pri kateri za svojo potrebo dviga denar in o priliki zopet nalaga. Tudi kmet naj bi svoj obratni kapital jemal iz posojilnice, če ni sam zadosti premožen, in sicer ne samo v stiskah, ampak tudi za svoje navadne gospodarske potrebe; kajpada naj bi iz dohodkov gospodarstva dolg zopet poravnal. V nekaterih pokrajinah se je naše kmetsko prebivalstvo temu že priučilo, toda največ le tam, kjer je že po-pred prišlo nekoliko v stik s trgovskim življenjem, kjer se n. pr. kmet postrani peča s trgovino s sadjem, ali z vinom, živino, lesom itd. kjer je torej že bil navajen, za trgovske namene si izposojevati za kratek čas denar, poprej morda pri trgovcu ali pri kakem drugem denarnem človeku, sedaj pri posojilnici. V nekaterih pokrajinah si n. pr. kmetje spomladi izposojajo denar za nakup živine in ko jeseni živino zopet prodado, poplačajo svoj dolg. Kjer pa takih okolnosti ni, je le težko doseči, da bi se ljudstvo ne zate- — 272 - kalo k posojilnicam samo v skrajno hudi stiski. Je tudi nekaj pokrajin, kjer prebivalstvo porablja rajfajzenske posojilnice samo kot hranilnice in se kredita le malo poslužuje. Ljudje se sramujejo iti k posojilnici in najamejo raje posojilo pri zasebni osebi, če je prav dražje, da nihče o tem nič ne zve. Posojilnice morajo v takem položaju denar obrniti za drug namen. Izročiti ga morajo osrednji blagajni ali zvezi ali ga porabiti za hipotekarna posojila. Svojega namena torej ne izpolnjujejo, ker jih člani premalo uporabljajo. Tukaj je treba še pouka. Druge naloge rajfajzenskih posojilnic n. pr. konvertiranje, boj proti razkosavanju zemljišč, pomoč pri razdolževanju, itd., se morejo izvrševati redno šele tedaj, ako imajo posojilnice na razpolago zadosti vlog, tako da jim ni treba delati s tujim izposojenim kapitalom in imajo primerne rezervne zaklade. Prav koristne so posojilnice tam, kjer morejo občinam, okrajnim šolskim svetom in podobnim krajevnim korporacijam dajati posojila za javne namene; denar se porabi tam, od koder je. V mnogih deželah se posojilnice bavijo tudi z blagovnim prometom, zlasti z nakupovanjem blaga. Le malo dežel je, kjer bi se posojilnice s tem ne pečale. Toda tudi tam, kjer je to vpeljano, se v resnici nikakor vse posojilnice ne pečajo z blagovnim prometom. Pogostokrat niso vodilne osebe za to sposobne, ali nečejo prevzeti takega dela in tudi tam, kjer imajo to vpeljano, se blagovni promet večinoma ne izvršuje v velikem obsegu. Reči se pa more, če je posojilnica dobro oskrbovana in se mimogrede peča tudi z blagovnim prometom, da se stvar razvija brez težav. Zveze delajo s posojilnicami kupčije prav lahko. Posojilnice so navajene na red v knjigovodstvu, točno plačujejo i. t. d. Kar zadeva prodajo kmetskih pridelkov, nahajamo le izjemoma slučaje, da bi posojilnice tudi tukaj posredovale. Poka- zalo pa se je, da so posojilnice za nekatere vrste prodaj prav pripravne. Ne mislimo tu običajne trgovine, katero je najboljše pre- v pustiti posebnim zadrugam. Ce pa se pripetijo izjemni slučaji n. pr. ob kaki gospodarski stiski, tedaj je posojilnica za taka opravila jako umestna. De je n. pr. v eni pokrajini mnogo krme, v drugi je pa primanjkuje, mogle bi posojilnice tako kupčijo izvesti v dveh do treh mesecih. V takih slučajih bi mogle torej posojilnice prav dobro posredovati. Priti pa morejo v poštev še drugi predmeti ; tako n. pr. je neka posojilnica v jeseni prevzela izvoz nekaj vagonov sadja. To se pogostokrat več let ne dogaja in se torej pripeti le izjemoma. Ce bi se pa imelo to vršiti redno, je zato boljša posebna zadruga. V Bukovini n. pr. so nekatere posojilnice za poskus začele izvažati na Dunaj živino k živinski vnovčevalnici. Ko se je pokazalo, da bo stvar šla, so se po dveh ali treh mesecih ustanovile posebne zadruge za vnovčevanje živine; in sedaj te izvršujejo ta posel. Tako postopanje je popolnoma v redu. Omenil bi še rad par besedi o novem zadružnem zakonu. Svoj čas se je bil načrt predložil neki enketi. Ne vemo pa, kakšen bo predelani načrt, ko bo predložen državnemu zboru. Ponoviti moremo le, kar se je že pri enketi izrecno povdarilo, da ne moremo pod nikakim pogojem privoliti v to, da bi se pri rajfajzenskih posojilnicah omejilo sprejemanje hranilnih vlog in da bomo našli sredstvo, da tak zakon preprečimo. Ako bi se sprejemanje hranilnih vlog omejilo, bi to pomenjalo smrtni udarec naši celi posojilniški organizaciji. Ce bi prav najprej trpele le one posojilnice, ki imajo manj denarja, bi bil vendar popolnoma uničen princip medsebojne denarne sporavnave med posojilnicami. Celo v eni deželi so razmere pogostokrat zelo različne; del posojilnic je aktiven, druge so pa pasivne; denarna iz- ravnava je torej potrebna. Ako bi se torej hranilne vloge omejile, bi bila denarna izravnava otežkočena ali celo onemogočena v eni deželi in še težja bi bila od dežele do dežele. Treba se je varovati nevarnih, zapeljivih, a praznih besed. Na eni strani se govori o zemljiški razdolžbi in o potrebnem predpogoju za preuredbo osebnega kredita in se računi s tem, da naj rajfajzenske posojilnice skrbijo za osebni kredit v zadostni meri. Na drugi strani se pa namerava, hranilne vloge omejiti. Tako početje se ne more smatrati za resno. Takemu zakonu bi ne mogli pritrditi na noben način. (Dalje prihodnjič.) Rusinska deželna mlekarska zveza v Galiciji. Rusini so se pričeli baviti z zadružnim mlekarstvom leta 1904. Tega leta je bila namreč ustanovljena prva mlakarska zadruga s strojnim obratom v občini Zavadiv, okraj Stryj. Povod tej ustanovitvi pa je dala tamošnja podružnica narodno izobraževalnega društva „Prosvita“, kateri je tedaj načeloval sedanji mnogozaslužni poslanec Olesnickyj. Naslednjega leta se je po vzgledu prve v istem okraju ustanovilo nadaljnih pet mlekarn. V istem letu je pričela delovati tudi zveza rusinskih mlekarskih zadrug pri podružnici prosvetnega društva v Stryju. Zveza je razvila živahno delovanje po vsej vzhodni Galiciji, posebno s spremljevanjem tehničnih uradnikov, z nastavljanjem uradnikov, pri nakupu strojev in orodja, s prodajanjem sirovega uiasla in izdajanjem tiskovin in formularjev. Sedaj se mlekarske zadruge hitro usta-uavljajo. Leta 1906 jih je bilo 16, a kon-eem leta 1907 že 20. Vsled naraslega dela 86 je zveza koncem leta 1907 pretvorila v samostojno zadrugo pod firmo Kmetijska deželna mlekarska zveza, registro-vana zadruga z omejeno zavezo v Stryju. Novi zvezi je takoj izpočetka pristopilo 19 mlekarn, njihovo število se je leta 1909 pomnožilo na 42, leta 1910 pa na 58, od katerih jih je 53 vpisanih v zadružni register kot registrovane zadruge z omejeno zavezo. Leta 1908 je 19 zvezinih članic predelalo (očistilo in pripravilo za prodajo) 2,275.260 litrov mleka in izdelalo 90.050 kilogramov sirovega masla; leta 1909 je pa 42 mlekarn predelalo samo 2,275.260 litrov mleka in naredilo Ol.ödS’öö kilogramov sirovega masla. Grozno nazadovanje od prejšnjega leta je povzročilo veliko pomanjkanje paše in klaje, katerega ni onega leta trpela le vzhodna Galicija nego tudi zapadne dežele monarhije. Tretje leto svojega obstoja, to je leta 1910 pa izkazuje zveza prav lepe uspehe. V 58 mlekarnah se je pridelalo 4,288.698 litrov mleka in naredilo 171.477 kilogramov sirovega masla. Povprečno pride na vsako mlekarno letno 73.000 litrov pripravljenega mleka in 3000 kilogramov narejenega masla. Vsekakor je to za gališke razmere mnogo. Zveza ima v Stryju hladilnico za shranjevanje sirovega masla. Dne 19. septembra je priredila zveza v Stryju ogledovanje sirovega masla vseh njej pripadajočih mlekarn. S to prireditvijo je bila združena tudi prva rusinska kmetijska razstava, katero sta si ogledala tedanji minister za Galicijo dr. Dulemba in Vincencij Charoušek, c. kr. mlekarski nadzornik v poljedelskem ministerstvu. V priznanje njenega uspešnega delovanja je podelilo c. kr. poljedelsko ministerstvo zvezi srebrno državno svetinjo. Da bi povzdignila mlekarstvo, daje zveza članom posameznih mlekarskih zadrug kredit za nakup molznih krav. V ta namen je dala rusinska kreditna zveza v Lvovu leta 1910 mlekarski zvezi 150.000 K pod zelo ugodnimi pogoji na razpolago. Do konca leta 1910 se je razdala tretjina tega zneska - 274 — kar dokazuje, da ljudstvo uvaža je to pre-koristno napravo. V letih 1909 in 1910 je zveza izdajala strokoven list o mlekarstvu, katerega je pa koncem leta 1910 morala ustaviti vsled pomanjkanja sredstev. V teku prvih treh let svojega obstoja je zveza prejela leta 1908 enkratno podporo z znesku 15.400 K od c. kr. poljedelskega ministerstva. Od gališkega deželnega odbora zveza leta 1908 in 1910 ni prejela nikake podpore, [leta 1909 pa izjemoma 5500 K. Vzreja in oskrbovanje rac. V zadnjem članku sem opisal pomen račje reje, pogoje in krajevne razmere, od katerih je zavisen uspeh reje in večjih dohodkov. V današnjem članku pa pojasnim oskrbovanje in negovanje rac, kar imenujemo vzrejo. Mladiči se izvale navadno v 28 dneh. Ko izležejo iz lupine, jih pustimo v miru, da se pod kokljo dobro posuše. Suhe račiće poberemo, jih denemo v košarico, ki je postlana z mehkimi cunjami ali še boljše s perjem, ter jih nesemo v sobo k peči, kjer dobe zadostno toplote. Kakor smo rekli, da piščeta ne potrebujejo prvi dan nikake hrane, nego le miru in toplote, velja to tudi za račiće. Tudi te je narava sama preskrbela s hrano za prvi dan. Drugi dan pa postanejo nemirne in hočejo hrane. V mnogih krajih jim dajo trdo kuhana in sekljana jajca pomešana z rmanom ali salato. V zavodih pa smatrajo to hrano za predrago; zato jih krmijo prvi teden z belim kruhom, namočenim v mleku, ki je razredčeno z vodo. Ta hrana je tečna in jih varuje raznih bolezni na črevesih. Tudi tu velja pravilo: Pokladaj toliko hrane, kar jo enkrat pojedo. Postano mleko se skisa in je za nje nezdravo. Drugi teden pomešamo med zgornjo hrano nekaj ajdove ali ječmenove moke in napravimo nekako testo. Z drugim tednom morajo pa že nekoliko zelene krme dobiti. Najboljša je salata. V tretjem in četrtem tednu mešamo v razredčeno mleko že pšenične otrobe. Seveda nadaljujmo tudi z zelenim krmljenjem. Se-le v petem tednu navajamo race na zrnje. Najbolj jim v začetku ugaja pšenica in ječmen, pozneje pa tudi koruza. Vendar je vsekako primernejša hrana zanje, ako jim pokladamo mehko krmo, obstoječo iz dveh delov pšeničnih otrobov in jednega dela koruzne moke. To jim veliko bolj ugaja, ker je ta mešanica lahko prebavljiva in zelo tečna. Najmanj dela pa je z racami, ako jim pokladamo Schrattovo patent-krmo v mleku namočeno. Po tej krmi race najbolj uspevajo hitro rasto in se krepko razvijajo. S četrtim tednom pa pričnemo tej krmi primešavati pšenične otrobe, da krmljenje ne postane predrago vsled požrešnosti mladih rac, ki v tem času nastane. Kdor pa nima Schrattove krme, lahko pomeša mehkemu krmljenju mesno moko, ki pospešuje rast kosti in perja. Ako race hitro rastejo in lepo uspevajo, jih je tudi temu primerno navajati na sla-bejšo hrano in na pašo, da se kolikor mogoče same preživljajo Množina hrane, ki jo potem pokladamo doma, je odvisna od množine hrane, ki jo dobe na paši. Mlade račiće krmimo večkrat na dan; kakor piščeta, pozneje pa dva do trikrat na dan. Navadno imajo race v bližini vodo, kjer dobe precej hrane. Krmljenje doma je tedaj zavisno od tega, kaj in koliko so race dobile na paši; kajti ni v vsaki vodi jednake hrane in v tisti množini. Svežo vodo morajo race vedno imeti, tudi dokler so na dvorišču, da jo pijo. Kdor sam sebi hoče dobro, mladih rac ne bo pustil preje na vodo, dokler niso stare štirinajst dni. Potem šele jih ženemo k vodi, toda le ob solnčnem in gorkem dnevu, okoli poldneva. Nezmiselno je tudi poditi jih v vodo. Ako gredo v vodo, prav, ako ne, jih še pustimo. Bodo že same splavale, ko pride čas za nje. Se večja napaka je, ako jih pustimo ob mrzlem vremenu ali celo zgodaj zjutraj na vodo. Race, dasi so vodne ptice, vendar ne preneso v prvih tednih mrzle vode. V mrzli vodi jih prime krč in potonejo, ker si pomagati ne morejo. Četudi je čudno slišati, a resnično je vendar, da mladim racam škoduje mrzla voda, zlasti dokler še race v perju niso. Ravno tako jim škoduje dež, zlasti mrzel, dokler imajo še mah. Ko race prično pridno hoditi na vodo in si iskati tam hrane, moramo vendar skrbeti za dvakratno tečno krmljenje doma, in sicer zjutraj in zvečer in to posebno dokler živali še rastejo. Seveda je množina krme doma odvisna zopet od množine krme, ki jo dobe na vodi. Plemene in odrasle race se pri dobri hrani večkrat same prežive. Snažnost je pa tudi pri racah neobhodno potrebna. Zaprte race preskrbimo vedno s svežo in zdravo pitno vodo. Posodo, iz katere dobivajo mehko hrano, moramo vedno pomivati, da se ostanki ne skisajo in ne pokvarijo sveže hrane. Kakor pri kokoših, tako moramo skrbeti tudi pri racah za snažno nočno prebivališče. Posebno mlade brez vode vzrejene race morajo imeti vedno suho ležišče. Pa tudi na vodi vzrejene race potrebujejo suhega ležišča. Le tako lahko vzredimo krepke živali in s tem tudi pospešujemo hitro rast. Slama jim za steljo najbolj ugaja. Tudi resica ni slaba, ako nam je na razpolago. Ko race popolnoma v perje pridejo, je krmljenje jako lahko. Ta požrešna žival požre vse, kar ji pride pod kljun. Ta lastnost nam pride pa prav, da vse odpadke in ostanke iz kuhinje in vrta obrnemo lahko k dobremu. Krompirjeve lupine pomešamo 2 otrobi ali moko, ali če pomešamo prešičje kuhanje, vse nam požre. Seveda ji ugaja zrnje ravno tako kakor kokošim. Kjer pa je več kuhanja v naših kuhinjah in več pomivanja posode, lahko napravimo na drug način prav dobro in tečno hrano. Pomije in druge kuhinjske ostanke zmečemo v lonec ali poseben kotel, jih zavremo, potem s koruzno moko ali pšeničnimi otrobi pomešamo in tako napravimo precej trdo testo. Tako napravljena jed je zelo cena, pa tečna in zelo ugaja mladim in starim racam. Posebno dobro je, če vmes vržemo še dobro pest mesne moke. Ta način priporočam vsem gostilničarjem, ki nimajo prašičev, da bi izkoriščali pomije. Vsak ima pač mal prostor za race. Ugovor, da ni vode za plavanje, je ničev, ker smo rekli, da race tudi brez vode lahko vzrejamo. Tu imajo močne pomije, več ostankov z mize; vse to lahko gostilničar izkoristi, ostanke in pomije — proda. Je pač treba dandanes vsako stvar prav obračati in izkoriščati, da nam kolikor mogoče več zaleže. Na prosti paši vzrejene race pa je treba še opitati, osobito tedaj, ako so doma manj krme dobivale. Pitanje traja 2 do 3 tedne. Za opitanje namenjene živali zapremo v poltemen prostor, ki naj ne bo ne prego-rak, ne premrzel. Skrbimo tudi za snažno in suho ležišče. Vedno morajo imeti zadostno sveže vode. V hrano jim damo ali zadostno zrnja, ali pa mehke hrane, kakor sem zgoraj opisal in sicer toliko, da je imajo vedno dovolj na razpolago. Prve dni so race nemirne, ker niso proste. Ko pa se prostoru privadijo, prično prav pridno jesti. Opitanje pospešuje menjava krme, ker se žival naveliča vživati vedno eno in isto. Ako in kadar pitamo z zrnjem, je zelo dobro, če zrnje namočimo, ker je tako zrnje hitrejše in lažje prebavljivo. Posebno opitanje z ječmenom je vspešno le tedaj, ako ječmen toliko časa namakamo, da vskali. Lahko ga kalimo sproti, ali pa ga vskalimo skupaj večjo množino, skupaj skaljenega pa posu- Šimo. Kadar ga pa pokladamo, ga pa sproti zopet nekoliko namočimo. Najkitrejše pa je opitanje gotovo, ako menjamo večkrat vska-Ijeno zrnje z mehko krmo, kakor smo jo gori opisali. Kdor pa ima na razpolago posneto mleko ali morda tudi kislo mleko, naj ga pomeša med testo. Mleko zelo pospešuje opi tanje, meso pa dobi fin in izboren okus. Prihodnjič opišem nekaj koristnih račjih plemen. Zupan. Vestnik Zadružne zveze. Pri odpošiljanju denarja na Zvezo potom c. kr. poštne hranilnice se dogajajo v zadnjih časih nerodnosti. Posojilnica sicer odpošlje denar, a istočasno ne obvesti Zveze. Vsled tega leži denar dalj časa nedvignjen na Dunaju in nastajajo prav po nepotrebnem zgube pri obrestih. Zadružna Zveza torej prosi vse svoje članice, da se v tem oziru točno ravnajo po danih jim navodilih in s posebno, v ta namen izdano dopisnico obveste Zvezo, kedaj in koliko denarja so odposlale na njen račun. Dopisnice naj se vedno pravočasno pri Zvezi naroče. Onim posojilnicam, ki bi ne upoštevale teh navodil, bo Zveza prisiljena neavizirane vloge v tekočem računu obrestovati nekoliko pozneje. Dopisnice z mesečnim pregledom o denarnem poslovanju se Zvezi tudi zelo neredno dostavljajo. Prosimo v prihodnje v tem oziru več točnosti! Živinorejske zadruge, posebej one iz kamniškega političnega okraja opozarjamo na razglas „Živinorejske zveze za politični kamniški okraj“, ki je objavljen v današnjem listu v oddelku „Zadružni pregled“. Zadružni pregled. Zadružne elektrarne na Nemškem. Dne 30. junija t. 1. je bilo na Nemškem 434 zadružnih elektrarn. Največ jih je v Hanovru, namreč 121. Zadružne elektrarne so začeli snovati 1. 1897. Značilno je, da se je doslej raz-družilo že 38 zadružnih elektrarn. To število je zelo veliko, toda je razumljivo, ker je to povsem nova vrsta zadrug, katerih poslovanje nikakor ni lahko. Število zadrug na vsem svetu. Nek italijanski zadružni list je skušal dognati, koliko je zadrug na vsem svetu. Po podatkih, ki jih je list dobil, je pri vseh narodih naše zemlje delovalo 93.561 zadrug. Ker so pa podatki o stanju in številu zadrug iz nekaterih pokrajin nepopolni, a iz nekaterih drugih sploh ni bilo dobiti poročil, more se z gotovostjo reči, da število vseh kmetijskih zadrug na celem svetu znaša preko 100 000. Zadružni zakon na Danskem. Danska ni velika država, ima samo okoli dva in pol milijona ljudi, ali njeno zadružništvo je zelo razvito. Samo kmetijskih zadrug je nad 3000. Prav temu razvitemu zadružništvu je pripisati v zaslugo, da je n. pr. samo izvoz mesa, masti, masla in jajec v zadnjih 30 letih se dvignil od 30 na 300 milijonov kron na leto in ravno tako je pri drugih pridelkih. — Dasi je ondotno zadružništvo tako važno in toliko razvito, vendar doslej niso imeli posebnega zakona za zadruge. Sedaj je tak zakon v osnovi izgotovljen in ga bo državni zbor kmalu sprejel. Pričakujejo, da bo novi zakon ugodno uplival na nadaljni razvoj tudi danskih kmetijskih zadrug. Živinorejska zveza za politični kamniški okraj priredi dne 14. oktobra 1911 razstavo in premovanje goveje živine za vse zadruge političnega kamniškega okraja v Kamniku. Namen premovanja je v prvi vrsti povzdigniti z odlikovanjem lepe plemenske živine govedorejo in vzbuditi živinorejce k umni in vspešni govedoreji. Premovana živina se mora obdržati najmanj eno leto za pleme. V nasprotnem slučaju je premijo v celem znesku vrniti Živinorejski zvezi za politični kamniški okraj. Pre-movala se bo samo doma vzrejena pinegavska goved. Nagrade se bodo dobivale v denarju. Napredni živinorejci se bodo obdarili tudi z diplomami. Razim premij v denarju bodo odlični živinorejci dobili za svojo pridnost tudi darila, n. pr. napajalnike, za žene, ki pridno oskrbujejo živino, pa robce. Opozarjajo se vsi člani živinorejskih zadrug kamniškega političnega okraja na to premovanje, da priženo svojo živino na razstavo. Odbor. Dališke rajfajznovke. Pred kratkim je izšla daljša razprava poslanca dr. Stefczyka o stanju rajfajzenskih posojilnic v Galiciji. Te posojilnice, ki so pod pokroviteljstvom deželnega odbora, vodi posebno tajništvo in so pokazale v zadnjih desetih letih velik napredek. Število članov je že skoro četrt milijona doseglo; od teh je štiri petine delavcev. Naraščanje posojilnic najbolje pokažejo številke: Med tem ko je bilo leta 1905 446 posojilpic s 85.711 člani, je leta 1909 njihovo število poskočilo na 970 s 195.305 člani in lansko leto (1910) se je število zopet znatno pomnožilo, štelo je namreč 1089 posojilnic 224.902 člana. Pravo število rajfajznovk koncem leta 1910 je bilo celo 1165, toda od. teh jih je bilo 76 tako mladih, da niso bile sprejete v letno poročilo. Tudi število deležev se je zelo pomnožilo. Pred desetimi leti jih je bilo samo za 39.823 K, leta 1905 že za 677.686 K in v preteklem letu za 2,032.817 K. V enaki meri so se pomnožile tudi hranilne vloge. To kaže naslednja statistika: Leta 1901 je bilo hranilnih vlog vplačano 1,509.634 K, leta 1909 33,641.238 K; leto 1910 kaže nadaljni prirastek za 7.977.015 K, tako da je bilo vseh skupaj 41,618.253. Največ vlog dobimo pri zapadno galicijskih rajfajznovkah. Ako primerjamo število rajfajznovk s številom kmetskih občin v Galiciji, tedaj opazimo, da se posojilnice nahajajo že v polovici kmečkih občin (6126 občin 3057 posojilnic). Vodstvo posojilnic je večinoma v katoliških rokah. V preteklem letu je bilo v nadzorstvih rajfajznovk 836 katoliških duhovnikov in 1071 skoro izključno katoliško mislečih kmetov. V načelstvih je bil 401 učitelj. Posojila se dajejo največ za nakup zemljišč in za zgradbo hiš. Leta 1910 se je dalo za 43,683.906 K posojil. Največ prosilcev za kredite nahajamo v zapadni Galiciji, namreč 60'7 odstotkov vseh prosilcev. Vse posojilnice (1089) so napravile 404.334 K čistega dobička in so imele 2,128.681 K rezervnega zaklada. Njihov denarni promet je pa znašal 94,321.959 K, gotovo lepo vsoto. Ker je vodstvo posojilnic zelo poceni in ima vsaka približno le 300 K upravnih stroškov, se tudi posojila lahko dajejo poceni. 597 posojilnic zahteva 6-5 odstotka obresti od posojil, 330 posojilnic pa celo samo 6 odstotkov. To je gotovo malo, kajti kreditne razmere so v splošnem mnogo slabše nego pri nas. Gospodarske drobtine. Naraščanje avstrijskega državnega dolga. Kontrolna komisija za državne dolgove je izdala izvestje o državnih, dolgovih od 1. 1895 do 1909. Izvestje je zanimivo, ker se iz njega jasno vidi, kako izvanredno so se pomnožili avstrijski državni dolgovi v zadnjih 15 letih. Splošni državni dolg se je sicer zmanjšal za 294 milijonov kron. Zato se je pa dolg dežel in kro-novin, zastopanih v državnem zboru na Dunaju, več kot podvojil, ker se je zvišal od 2787 milijonov na 5524 milijonov kron. Izdatki za obresti so za 110 milijonov kron večji. Jablus. Domače podjetnike podpirati in s tem druge spodbujati k podjetjem, spada med prve narodne dolžnosti. Opozarjati torej hočem na neko tako novo podjetje. Lani smo malo vina pridelali in tudi sadnega mošta ne toliko, da bi mogli ž njim shajati za delavce. Ti pa so vajeni na pijačo, in če ni ne vina ne mošta, mora se jim postrezati s tistim gnjusnim šnop-sem, pravo človeško morilko. Tudi meni je že šlo trdo za pijačo. — Tu sem čital v slovenskih listih naznanilo o „Jablusu*. Ker se po časnikih razne tekočine ponujajo za izdelovanje mošta, nisem imel upanja, da bi bilo kaj realnega na tej ponudbi. Vendar sem naročil Jablusa za izdelovanje 200 litrov pijače. Ko mi je došla pošiljatev, sem pa precej videl, da tu ne gre za kako sleparstvo, temveč za po naravi posneto napravljenje sadnega mošta. Dobil sam eno kepo jabolčnih drož, v katerih so tiste glivice, ki provzročajo vrenje mošta, nadalje en paket štupe vinskih in jabolčnih kislin, tudi majhno čašico etera, menda jabolčnega in malo barve, da mošt dobi lepo rumeno barvo. Nalil sem v sod blizu 200 litrov vode, drože sem raztopil v topli, kislino v bolj gorki vodi, in vse to zlil v sod. Treba je zdaj bilo dodati glavno stvar, iz katere se po vrenju dela alkohol, to je sladkor. Znano je, da iz dveh kil belega sladkorja dobimo en procent alkohola. Torej se lahko računa, koliko dodati sladkorja, da bo mošt imel na primer 5 do 6° alkohola, kolikor se navadno nahaja v sadnem moštu. In sem dodal 10 kil sladkorja na 100 litrov vode, torej 20 kil, ki sem ga raztopil v prav gorki vodi in izlil v sod. In zdaj se je počasi začelo vrenje kakor pri naprešanem sadnem moštu. Ker pa je klet zelo hladna, se je vrenje zavleklo do treh tednov in je še tačas ostalo toliko sladkorja, da se je čutil v pijači. Ta mošt pa je bil tako prijetnega okusa in tudi glede alkohola dovolj močan, da so ga ljudje prav s slastjo pili. Stal me je pa liter 10 vin. Izdelovatelj sicer nasvetuje manjšo množino sladkorja, zato pa dodanjo 2 do 4 litr. špirita. Ker pa liter rektificiranega špirita stane blizu toliko, kolikor dve kili sladkorja, je pač pametneje primešati sam sladkor, da se iz njega dela alkohol, ki ne kvari okusa, v tem ko se neprijetni okus po dolitem špiritu dolgo pozna. Doda se pa naj navadni beli sladkor, ne pa takozvani grozdni sladkor, ki nosi po krivem svoje ime, ker pač ni izdelan iz grozdja, ampak iz krompirja in je nečista zmes, ki je za tretjino manj sladka kakor beli sladkor, torej ima očitno izgubo, kdor mesto belega ta nečisti sladkor doda. Sadni mošt iz jabolk ali hrušek izdeluje se naj pač le iz sadja, ki se ne da prodati, ker je več ali manj potolčeno. Silna potrata pa bi bila, iz boljšega sadja prešati mošt. Ker je treba tri kile sadja, da se iz njih napreša en liter mošta, bi v slučaju, ko bi sadje lahko prodali po 8 do 16 vin. kilo, en liter iz tacega sadja naprešanega mošta stal 24 do 48 vin. To si naj zapomnijo naši sadjerejci. Dr. J. Vošnjak. Češki deželni kulturni svet o draginji. Geški deželni kulturni svet je dne 19. t. m. razpravljal o draginji živil in je o tem izdal razglas, v katerem pravi: V zadnjem času nastopajo v javnosti neodgovorni faktorji z namenom, popolnoma enostransko in strankarsko tendecijozno delati kmetijske kroge odgovorne za današnjo draginjo in z agitacijo v širokih masah ljudstva zasejati sovraštvo proti kmetijskemu stanu. Napram temu stremljenju, ki je v zadnjih dneh vodilo že do obžalovanja vrednih nasil-nostij, mora deželni kulturni svet ugotoviti, da splošna, v vsej Evropi nastopajoča draginja vseh življenskih potrebščin zadeva vse kroge prebivalstva in da naše kmetijsko prebivalstvo teži tem bolj, ker je ravno ta stan vsled katastrofalne suše v letošnjem [etu in vsled kuge, ki se je bila pojavala letos in lani, imel neznansko veliko izgubo, ki se ne da popraviti in ker mu je v mnogih krajih slaba letina vzela celo potrebna sredstva za življenje, pri čemer ni upati, da bi se v bližnji bodočnosti njegov gospodarski položaj bistveno zboljšal. Deželni kulturni svet češki se v imenu vsega češkega kmetijstva odločno zavaruje proti težnjam, ki skušajo stisko prebivalstva izkoristiti v strankarske namene in pričakuje z vso gotovostjo, da bodo poklicani krogi ne samo uporabili \ sa sredstva za odvrnitev slabih gospodarskih razmer, ampak da se bodo primerno ozirali na potrebe vseh proizvajajočih in konsumujočih krogov prebivalstva, obenem pa tudi poskrbeli, da se bodo ti koraki razpravljali in izvajali brez strasti, popolnoma stvarno in nemoteno. Ali res pomanjkujc mesa? Na vseh naših živinskih trgih in semnjih je opažati, da zelo padajo živinske cene in da dostikrat večjega števila živine ni mogoče prodati. To pač ni znamenje, da bi primanjkovalo klavne živine. Tudi cene za meso so na naših velikih mesnih trgih, kar zadeva slabše vrste, nižje kakor cene, za katere se je prodajalo argentinsko meso. To dovolj osvetljuje sleparijo, ki so jo uganjali z argentinskim mesom. Cene mesu pri podrobni razprodaji pa so še vedno ostale na prejšnji višini. Vse to pa protikmečkih hujskačev ne privede do tega, da bi uvideli, da so s svojo agitacijo na napačnem potu. Naloga vlade bi bila, da bi v tej smeri ljudstvo poučila in storila primerne korake, da se oderuštvu pri nadrobni prodaji mesa napravi konec. Živinska kuga na Koroškem. Po celi severni Koroški se je nevarno razširila živinska kuga, ki prizadeva kmetovalcu veliko škodo. Kuga se je pojavila najprej v gorskih vaseh, kamor jo je bila zanesla divjačina. Zdravstvene oblasti so poskušale na vso moč omejiti kugo na planinske pokrajine, vendar se je zadnje dni začela širiti skoro po vseh dolinah. Več živine je že poginilo. Kuga se razširja največ med govedo, obolelo pa je in poginilo tudi že več prašičev. Celo kuretine se prijemlje kuga. Oblasti so ustavile iz okuženih krajev tudi izvoz mleka. Mleko okužene, tudi še ne obolele krave je zelo nevarno. V neki vasi je obolela radi takega mleka cela družina. Odrasli bodo sicer okrevali, otroci pa bodo v smrtni nevarnosti. Prepovedani so vsi živinski semnji po teh krajih in vsak izvoz in uvoz živine. A vstro-ogrska banka je dne 21. septembra zvišala obrestno mero od 4 na 5 odstotkov v eskomptu in od 41/a (oziroma 5) odstotkov na ö'/a (oziroma na 6) odstotkov v lombardu. Generalni svet utemeljuje to zvišanje s tem, da je na vseh poljih našega gospodarskega življenja potreba po denarju zelo velika. Vloge, eskompt in lombard so 15. septembra znašali pri banki 933'2 milijona kron, t. j. za 159-3 milijone več kakor istega dne lanskega leta. Prilično enako se je pomnožila cirkulacija not. Tej veliki napetosti na denarnem trgu se je v zadnjem času pridružila še velika potreba po tujih plačilnih sredstvih. Kurzi tujezemskih menic so silno poskočili vsled velikega povpraševanja po devizah. Kurzi deviz so se dvignili tako, da se že izplača obveznosti v tujezemstvu poravnavati v zlatu in obstoji torej nevarnost, da se bo zlato začelo izvažati. K temu koraku je bila banka prisiljena tudi zaradi tega, ker so mnoge tujezemske banke znatno zvišale eskomptno mero. Tako n. pr. nemška državna banka od 4°/o na 5°/o, francoska banka od 3°/o na 3* 1 * 3 4 5/2°/o, bruseljska banka od na ö1/^0/«, angleška banka od 3°/o na 4°/o. Draginja mesa na Angleškem. Angleška nima agrarnih colnin in bi po trditvah naših nasprotnikov, posebno socialnih demokratov, morala biti pravi eldorado za konsumente, kajti ti trdijo, da visoka uvozna colnina, naložena na poljedelske produkte, povzroča draginjo živil. Da pa ta trditev ni tako utemeljena, se razvidi iz izvestja, ki ga je izdala narodna zveza angleških trgovcev z mesom, ki so prisiljeni ceno mesu znatno zvišati. Boje se, da bo funt mesa stal okoli 1’80 K. Ker pa ima angleški funt samo okoli 450 gramov, bi štel 1 kg mesa približno 2-50 K, torej dokaj več nego v Avstriji. Angleška je ravno vsled pomanjkanja domače živinoreje navezana na uvoz iz Amerike, in če ta uvoz ne zadostuje vsem potrebam, se meso takoj podraži. Koliko je kmečkih poslancev v parlamentu? Nek nemški list piše, daje v avstrijski poslanski zbornici 280 kmečkih poslancev, ki so sledeče porazdeljeni med posamezne politične in narodne stranke: Nemški narodni zvezi pripada 39 kmečkih poslancev, krščanskim soci-jalcem 68, vsenemcem 2, med Čehi jih je 45, med Jugoslovani 34, med Poljaki 48, med Malo-rusi 29, med Italijani 10, med Rumuni 5, skupaj torej 280 agrarcev med 516 poslanci. O nevarnosti, da se tistih, ki jedo meso, loti živinska kuga, se poroča iz Lvova: V vaseh Niemston, Daliny in Podemarcyna je zbolelo mnogo oseb, ki so vživale meso, ki je bilo od takih živalij, ki se jih je bila prijela živinska kuga. Ustnice in notranji del grla se ognoje, tako da ne morejo vživati trdih jedil. — Tudi argentinsko meso, ki se pri nas ne more pregledati, če je od zdravih ali bolnih živalij, ker ni drobu pri dotičnem živalskem truplu, tvori gotovo veliko nevarnost za zdravje vsega pre--bivalstva. Književnost. Čebelarska knjiga: „Izrejevanjc matic“ — v angleščini spisal dr. Phillips, poslovenil Aleksander Toman, izdala in založila c. kr. kmetijska družba kranjska. Cena 1 K. — Vsakemu čebelarju je znano, da je od dobrote in rodovitnosti matic največ odvisen ugoden uspeh čebelarjenja. Zato posvetijo dandanes umni čebelarji največjo pozornost pravilni in umni iz-reji matic. V domačih panjih — kranjičih — je taka posebna izreja nemogoča, pač pa je ista v panjih s premakljivimi satniki — v dzierzo-novanih panjih — prav lahka stvar in donaša obilo korist. K temu je treba nekoliko znanja in seveda praktične izkušnje, ki se je dosedaj pri nas zajemala iz nemških virov, ki pa so dostikrat preobširni in nejasni. Taka izreja matic je pri nas na Kranjskem, kjer naj delujemo ne le na dobroto matic, ampak tudi na čisto pleme, postala živa potreba, če hočemo zadostiti ne le domačim zahtevam, temveč če hočemo z eksportom povišati naše čebelarstvo. Zato je bila misel c. kr. kmetijske družbe kranjske, podati našim čebelarjem tako navodilo v slovenskem jeziku, prav srečna in to toliko bolj, ker se je zato porabil prav dober izvirnik. Knjiga „izrejevanje matic* podaja v jasnih odstavkih vsa potrebna navodila in ima vrh tega še dobre slike, ki po-jasnujejo vsebino ter bode dobro došla vsakemu čebelarju, ki se peča z umno izrejo matic. Priporočamo to knjigo, ki stane samo 1 K, najtopleje vsem domačim čebelarjem in smo uver-jeni, da bodo iz nje povzeli mnogo umnih naukov za svoje čebelarjenje. L. Vabilo na izvanredni obćni zbor Mlekarske zadruge v Kočah, reg. zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 8. oktobra 1!)11 ob 4. uri popoldne v mlekarskih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. Ü. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Prodaja mleka. 4. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Ogljarske zadruge v Seničici, registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 15. oktobra 1911 ob 4. uri popoldne v hiši g. načelnika Dnevni red’ 1. Poročilo načelstva. a. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sklepanje o razdružbi in volitev likvidatorjev. ti. Slučajnosti. - 280 — Bilanca Posojilnice T Križevcih na Murskem polju, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila................ 353.702'17 Inventar premični . . . 17608 Inventar nepremični . . 2.781'48 Zaostale obresti posojil . 3 652 33 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000' — Naložen denar z obrestmi 529'89 Gotovina 31. grudna 1910 4.747 H Skupaj . . 366.648'30 Pasiva. K Deleži................... 920'— Hranilne vloge s kap. obr. 288.31990 Tekoči račun z zvezo . . 64 324 — Predplačane obresti posojil 1.274 89 Rezervni zaklad .... 11.286 95 Cisti dobiček.................. 522 62 Skupaj . . 366.64836 Denarni promet ... K 448.735'49 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 466 Prirastlo............................26 Odpadlo.............................. 1 Stanje koncem 1. 1910 .... 491 Bilanca Hranilnice in posojilnice t Kozjem, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva K Posojila................. 353 49703 Zaostale obresti posojil . 8.895 0) Naložen denar .... 40 023'47 Deleži pri zvezah . . . 2.290'— Inventar................. 450'— Hiša in tehtnica .... 58.300'— Posestvo................. 2.930 09 Gotovina 31. decem. 1910 4.836-61 Skupaj . . 471.222-21 Pasiva. K Deleži......................... 5.000 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 439.667'72 Preplačane obresti posojil 922.05 Rezervni zaklad .... 16.401'67 Izposojilo..................... 7.373 — Prehodni znesek .... 24-— Cisti dobiček.................. 1.833 77 Skupaj . . 471.222'21 Denarni promet ... K 507.281'51 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 396 Prirastlo.............................49 Odpadlo............................... 9 Stanje koncem 1. 1910 .... 436 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Koprivnici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Tekoči račun s člani . . Gotovina 31. decemb. 1910 K 34.109-65 3 256'— 312 68 99 77 600'— 9.738-05 35308 Skupaj . . 48 469-23 Pasiva. K Deleži 368-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi , . . 47.263-87 Predplačane obresti posojil 303-89 Rezervni zaklad . . . . 209-66 Cisti dobiček 323 81 Skupaj . . 48.469-23 Denarni promet ... K 123.335-38 Število članov začetkom 1. 1910 . 72 Prirastlo . . . 21 Odpadlo ...... Stanje koncem 1. 1910 ... 92 Bilanca Kmečke hranilnice in posojilnice v Konjicah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila................... 153.049-61 Tekoči račun z zvezo . . 8.460'— Inventar premični . . . 703 17 Zaostale obresti posojil . 1.074'70 Vrednost kolekov . . . 36-41 Delež pri Zadružni zvezi . 600 — Tekoči račun s člani . . 10.236'75 Zaostale obresti .... 337'55 Naložen denar............... 22.437'03 Gotovina 31. decembra 1910 6.590'50 Skupaj . . 203.525-72 Pasiva. K Deleži................... 400- Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 200.515 65 Predplačane obresti posojil 938.27 Rezervni zaklad .... 946'02 Cisti dobiček............ 725'78 Skupaj . . 203.525'72 Denarni promet ... K 444.718'14 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 136 Prirastlo..........................65 Odpadlo............................ 1 Stanje koncem 1. 1910 . . . 200 Bilanca Posojilnice in hranilnice v Sv. Križu pri Litiji, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila.................... 95.492'67 Tekoči račun z zvezo . . 212.665'—- Inventar premični . . . 104.53 Zaostale obresti posojil . 2.799'12 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000- — Delež pri „Ljudski posoj.“ 4 — Gotovina 31. dec. 1910 2.009'56 Skupaj . . 314.07488 Pasiva. K Deleži.......................... 798 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 307.982 08 Predplačane obresti posojil 3o6'79 Rezervni zaklad .... 4 766'89 Cisti dobiček ..... 171T2 Skupaj . . 314.074 88 Denarni promet ... K 290.325.22 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 394 Prirastlo...........................11 Odpadlo.............................. 8 Stanje koncem 1. 1910 .... 397 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila.................... 864.977-92 Tekoči račun s člani . . 161.269 05 Inventar premični . . . 213'98 Inventar nepremični . . 51.042-40 Zaostale obresti posojil . 22.480'52 Delež pri „Zadružni zvezi" 1 000’— Delež pri „Unionu“ . . . 500'— Delež pri Kmet. društvu . 2 — Prehodni......................... 39P15 Gotovina 31. decem. 1910 6.623'75 Skupaj . . 1,108.500-77 Pasiva. K Deleži.................... 864'— Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi............... 855.038-87 Tekoči račun z zvezo . . 228.068'— Predplačane obresti posojil 1.598-83 Rezervni zaklad .... 17.02574 Cisti dobiček............. 5.905 33 Skupaj . . 1,108.500-77 Denarni promet ... K 1,604.350 41 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 376 Prirastlo.............................61 Odpadlo............................... 5 Stanje koncem 1. 1910 .... 432 Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v St. Lovrencu na Dravskem polju, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri .Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decembra 1910 62.904-31 307'— 108-92 600 — 1.459-41 Skupaj . . 65.379-64 Pasiva. Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Tekoči račun z Zvezo . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Risti dobiček K 396-— 55.622-55 7.917-— 556-20 437-14 450-75 Skupaj . . 65.379-64 Denarni promet ... K 113.15915 Stanje ćlanov zadetkom 1. 1910 . 71 Prirastlo.........................28 Prirastlo..........................28 Odpadlo............................— Stanje koncem 1. 1910 .... 99 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Lučah, registr. zadruga z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri .Zadružni zvezi“ Naložen denar .... Gotovina 31. dec. 1910 . K 18.761 — 161.11088 231 95 70-82 1.000 — 6 107-49 40-51 Skupaj . . 187.332-65 Pasiva. Deleži . . Hranilne vloge s kap. obr. redplač. obresti posojil . Prehodni . . . . . iezervni zaklad .... G'sli dobiček K 160 — 186.11411 274-90 210-17 384-31 189.16 Skupaj . . 187.332-65 De»arni promet ... K 264.332 89 ®lanje članov začetkom 1. 1910 . 25 Pr'rastlo......................... 7 0dPadlo. i _ Slanje koncem 1. 1910 .... 32 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, reg zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila 148.753-50 Tekoči račun z zvezo . . 19.993 — Inventar premični . . . 83-40 Zaostale obresti posojil 1.036-44 Delež pri .Zadružni zvezi“ 1.000-— Gotovina 31. dec. 1910 1.08004 Skupaj . . 171.946-38 Pasiva. K Deleži 932— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 163.816-65 Predplačane obresti posojil 541.31 Rezervni zaklad .... 6 008.47 Čisti dobiček 1,147-95 Skupaj . . 171.946-38 Denarni promet ... K 253.276 96 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 444 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1910 . . . . 466 Bilanca Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila 533.923-19 Naložen denar .... 2.727-66 Inventar nepremični . . 88.627-25 Inventar premični . . . 2 244-78 Zaostale obresti posojil 12 965-94 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Tekoči račun s c. kr. poštno hranilnico 2.165-35 Tekoči račun z raznimi 9.162 97 Tiskovine v zalogi . . . 925-47 Gotovina 31. decemb. 1910 11.595-42 Skupaj . . 665.33903 Pasiva. K Deleži 13.022 — Hranilne vloge s Kapitali- zovanimi obrestmi . . 540.022-81 Tekoči račun z zvezo . . 63 761 — Vknjižen dolg 9.137-39 Predplačane obresti posojil 1.916-37 Neizpl. obr glavnih deležev 180-36 Tekoči račun z raznimi 10 926-21 Rezervni zaklad .... 24.270-65 Cisti dobiček 2.10224 Skupaj . . 665.339-03 Denarni promet ... K 996.313 16 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 2058 Prirastlo Odpadlo . . 93 Stanje koncem 1. 1910 . . . . 2125 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Loškempotoku na Taboru, registr. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. Posojila Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri Zadružni zvezi . Stalna vloga pri Zadr. zv. Rezerva nal. na vi. 345 . Gotovina 31 dec. 1910 K 336.553-29 193-31 4.139-96 1000 — 2.000-— 6 881 35 6.577-73 Skupaj . . 357.345-64 Pasiva. K Deleži 468 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 328.445-02 Tekoči račun z zvezo . . 19.126 — Predplačane obresti posojil 261-52 Rezervni zaklad z obr. 6.881-35 Čisti dobiček 2.163-75 Skupaj . . 357.345-64 Denarni promet ... K 656.517-25 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 208 Pristopilo Izstopilo Stanje koncem 1. 1910 . , . . . 234 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Blagovici, registr. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1910. Aktiva. K Posojila ....... 207.101 07 Inventar premični . . . 107-51 Zaostale obresti posojil 5.492-49 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Tirjatev za krmo in otrobe 1.443-50 Obresti tirjatve za krmo in otrobe 89-93 Stalna vloga 1.000 — Gotovina 31. decem. 1910 8 684 49 Skupaj . . 224.918-99 Pasiva. K Deleži 238-— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi 214.646-71 Tekoč; račun z zvezo . 2.147 — Predplačane obresti posojil 157-46 Prehodnja .... 350-79 Rezervni zaklad . 5.897-65 C'sti dobiček . . . • . 1.481-38 Skupaj . . 224.918-99 Denarni promet ... K 330.989-61 Stanje članov začetkom 1. 1910 . 222 Pristopilo .••.... . . 16 Izstopilo . . Stanje koncem 1. 1910 . . . . 238 ^ ^ IE] Gr Xj IE XD poslov.anja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec avgust 1911. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V k V Artiče .... 3897 42 3922 84 7820 26 66320 2986 56 820 40 289 Besnica Zgornja 1872 03 1712 80 3584 83 902 50 474 16 — — 317 45 57 Baška .... 45651 22 44817 57 90468 79 13999 29 11213 33 1 120 — 1650 — 2211 Beram .... 2087 72 2053 64 4141 36 1280 22 477 44 1576 20 664 18 132 Bilčovs . . . 20530 29 19654 71 40185 — 15820 23 2410 80 5320 — 480 — 41 Bled .... 19667 03 18623 67 38290 70 8992 7026 74 1540 — 8885 272 Bogomolje . . 2317 25 4377 40 6694 65 78 850 — — — 626 11 57 Boh. Bistrica 13532 45 14245 10 277775 55 11332 11833 14 972 — 1500 — 186 Boljun .... 4925 15 5077 58 10002 73 3905 — 32 — 1480 — 880 — 149 Boštanj . . . 7998 34 7639 69 15638 03 3596 36 3475 25 4060 ... 2887 70 154| Brezovica . . 20720 33 20708 88 41429 21 1561 — 3418 91 1900 — 730 124' Cerklje pri Krš 10115 62 6459 95 16575 57 5730 5853 57 380 — 3900 — + l| Cirknica . . . 33522 70 34733 34 68256 04 11622120 18230 90 4106 92 7920 50 6681 Češnjica . . . 11962 08 14069 48 26031 56 1563 4459 70 2000 — 3000 — 225 Crni vrh . . . 9790 64 11290 92 21087 56 1776 53 1338 08 8383 — 6763 82 278 Črnuče .... 4427 39 4839 85 9267 24 1270 39 1037 75 1900 — — — 57| D. M. v Polju . 7563 68 7633 89 15197 57 2750 6081 79 1540 — 250 — 159 Dicmo-Donje 23498 — 23445 88 46943 88 327 — 752 12 8690 — 8668 47 270 Dobje .... 4013 00 2826 89 6840 49 3241 01 818 13 500 — — — 94 Dobrepolje . . 21762 43 22066 64 43829 07 13475 - 19463 27 1390 — 5291 80 — Dobrinj . . . 50243 — 50551 65 100794 65 31412 02 4408 38 8828 — 9976 63 445 Dolsko .... 3516 26 3616 — 7132 26 2208 — 740 — 710 — 60 — 73 Domžale . . . 2806 48 6600 78 9407 26 1856 — 5373 72 1170 — 320 — 301 Dračevica . . . 4473 44 3871 79 8345 13 800 — 1840 46 556 — 40 — 58; Dragatuš . . . 6669 72 7223 26 13892 98 5516 — 2101 23 2100 — 10 — 83 Fara .... 10732 78 8937 54 19670 32 9069 — 6342 07 2500 40 800 — 187 Frankolovo . . Gradac h. p. b 6321 65 2722 51 8644 16 2403 10 1303 45 880 — 1782 70 245 kod Makarske 3443 23 3130 98 6574 21 — — 1930 — 732 — 25 — 82 Griže .... 12994 83 10768 32 23763 15 10024 — 60 — 6200 — — — 25 Hinje .... 1930 14 2962 33 4892 47 1000 — 1662 1300 — 800 — 8' Homec . . . 8189 12 7565 32 15754 44 4456 89 1197 94 1000 — — — 67 Horjul .... 7199 22 5772 17 12971 39 2214139 4516131 1126 23 730 — 369 Idrija .... 21326 10 20058 54 41384 64 12142 96 13454 64 6004 72 3543 84 254 Ig 13734 90 12906 42 26641 32 3416 09 11383 56 — — 4170 — 384 Jarenina . . . 5378 63 4989 01 10367 64 2230 — 2541 20 2430 — 1030 — 202 Jelšane . . . 9051 08 10195 86 19246 94 8538 30 3865 — 2250 — 360 — 92i Jesenice . . . 14001 65 12984 21 26985 86 4710 10 5781 19 1600 — 2742 50 234 Kamnik . . . 74642 61 67689 38 142331 99 46503 57 23645 66 1 1645 (56 4604 23 744 Kandija . . . 53558 68 54497 — 108055 68 25539 40 39288 78 8080 — 18236 23 2214 Karojba . . . 3689 50 3279 — 6968 50 1060 — 852 — 1600 — 200 — 156 Kaštelir . . . 124700 90 122757 94 247458 85 50647 10 47458 68 28824 15748 — 249 Kievo . . . 21432 31 20525 06 41957 37 7873 09 4078 43 4740 62 2290 30 206; Knežak . . . 15706 17 7121 14 22887 31 12080 4532 87 2500 — 2100 50 77 Kočevje . . . 11264 79 9820 78 21091 48 8110 95 1983 40 2810 — 21 — 430 Komenda . . 9381 51 10778 05 20159 56 9006 56 1906 05 340 — 33 73 195 Koprivnica . . 1646 53 1547i91 3194 44 920 — 288 39 — — 130 — 103 Kranj .... 142626 85 136378 93 279305 78 29468 23 14182 15 63512 25 33811 85 282 Pre- Izda Iki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > Ö O) 0Ö